URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 23 Ljubljana, četrtek 16. novembra 1978	Cena 6 dinarjev Leto XXXV
1511.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o dopolnitvah zakona o dedovanju
Razglaša se zakon o dopolnitvah zakona o dedovanju, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne
8.	novembra 1978 in na seji Zbora občin dne 8. novembra 1978.
St. 0100-14/78
Ljubljana, dne 8. novembra 1978.
•	'	Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o dopolnitvah zakona o dedovanju
1.	člen
V zakonu o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15-645/76) se za 71. členom dodajo novi členi 71.a do 71.g, ki se glasijo:
»Oblika mednarodne oporoke 71. a člen
(1)	Oporoka mora biti sestavljena v pismeni obliki. ■
(2)	Oporočitelju ni treba oporoke napisati lastnoročno.
(3)	Oporoka je lahko napisana v kateremkoli jeziku, z roko ali kako drugače.
(4)	Mednarodno oporoko lahko sestavi oporočitelju po njegovi izjavi sodnik temeljnega sodišča, državljanu Socialistične republike Slovenije v tujini pa diplomatski oziroma konzularni predstavnik, določen v 69. členu tega zakona (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena oseba).
(5)	Oporočitelj mora ob navzočnosti dveh prič in pooblaščene osebe izjaviti, da je to njegova oporoka in da je seznanjen z njeno vsebino ter jo ob njihovi navzočnosti podpisati oziroma če jo je podpisal pred tem, priznati in potrditi, da je podpis njegov.
(6)	Če se oporočitelj ne more podpisati, sporoči razlog pooblaščeni osebi, ki to zapiše na oporoki. Poleg tega lahko oporočitelj zahteva, da ga na oporoki v njegovem imenu podpiše kdo drug.
(7)	Priči in pooblaščena oseba se ob navzočnosti oporočitelja hkrati podpišdjo. s pristavkom, da se podpisujejo kot priče oziroma kot pooblaščena oseba.
Priča pri mednarodni oporoki 71. b člen
Priča pri mednarodni oporoki je lahko oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 67. člena tega zakona. Isto velja za tolmača, če sodeluje pri sestavitvi oporoke. Samo to, da je nekdo tujec, ni ovira, da ne bi bil priča pri mednarodni oporoki.
Podpisi in datum na mednarodni oporoki 71. c člen
(1)	Podpisi morajo biti na koncu oporoke.
(2)	Če ima oporoka več listov, mora oporočitelj vsakega podpisati. Če se ne more podpisati, ga podpiše v njegovem imenu kdo drug, ali če tega ni, pooblaščena oseba. Vsak list mora biti oštevilčen.
(3)	Datum oporoke je datum, pod katerim jo je podpisala pooblaščena oseba. Ta datum mora na koncu oporoke napisati pooblaščena oseba.
Hramba mednarodne oporoke 71. č člep
Pooblaščena oseba vpraša oporočitelja, če želi dati izjavo glede hrambe oporoke. V tem primeru se kraj, v katerem namerava oporočitelj hraniti oporoko, na njegovo izrecno zahtevo zapiše v petrdilo iz 71. e člena tega zakona.
Preklic mednarodne oporoke 71. d člen
Za mednarodno oporoko veljajo redni predpisi o preklicu oporoke.
Potrdilo o mednarodni oporoki 71. e člen
(1)	Pooblaščena oseba priloži oporoki potrdilo, v katerem ugotovi, da so bile upoštevane določbe 71. a do 71. č člena tega zakona.
(2)	Potrdilo mora obsegati:
1.	osebno ime, funkcijo in naslov osebe, pooblaščene za sestavitev mednarodne oporoke;
2.	osebno ime, naslov, datum in kraj rojstva oporočitelja;
3.	osebno ime, naslov, datum in kraj rojstva prič;
4.	datum in kraj sestavitve oporoke;
5.	potrditev, da je priložena oporoka oporočitelje-va in da je seznanjen z njeno vsebino;
6.	potrditev, da je oporočitelj ob navzočnosti pooblaščene osebe in prič podpisal oporoko ali priznal in potrdil, da je podpis na njej njegov (oziroma da oporočitelj oporoke ni mogel podpisati ih razloge za to);
7.	potrditev, da so priče in pooblaščena oseba podpisale oporoko;
8.	potrditev, da je vsak list oporoke podpisan in oštevilčen;
9.	potrditev o ugotovitvi istovetnosti oporočitelja in prič;
10.	potrditev, da so priče izpolnjevale pogoje po tem zakonu;
11.	navedba oporočiteljeve izjave o hrambi oporoke;
12.	kraj, datum, podpis in pečat.
(3)	Pooblaščena oseba hrani en izvod potrdila, drugega pa izroči oporočitelju.
Potrdilo in veljavnost mednarodne oporoke 71. f člen
(1)	Potrdilo iz prejšnjega člena je zadosten dokaz za formalno veljavnost pisanja kot oporoke po tem zakonu, če se ne dokaže nasprotno.
(2)	Dejstvo, da potrdila ni ali da ni pravilno sestavljeno, ne vpliva na formalno veljavnost oporoke, sestavljene v skladu z določbami 71 a do 71. c člena tega zakona.
Druge določbe o mednarodni oporoki 71. g člen
(1)	Mednarodna oporoka je glede oblike veljavna ne glede na kraj, kjer je bila sestavljena, na kraj, kjer so dobrine, na državljanstvo, stalno prebivališče ali začasno prebivališče oporočitelja, če je sestavljena v obliki mednarodne oporoke v skladu z določbami 71. a do 71. c člena tega zakona.
(2)	Neveljavnost oporoke kot mednarodne oporoke ne vpliva na njeno morebitno veljavnost glede oblike kot oporoke kakšne druge vrste.
(3)	Podpisi oporočitelja, pooblaščene osebe in priče na mednarodni oporoki ali na potrdilu so oproščeni vsake overitve ali podobne formalnosti, vendar smejo pristojni organi preveriti resničnost podpisa pooblaščene osebe.«
2.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 711-1/78
Ljubljana, dne 8. novembra 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
1512.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične re-
publike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 8. novembra 1978 in na seji Zbora občin dne 8. novembra 1978.
St. 0100-13/78
Ljubljana,' dne 8. novembra 1978.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Sergej Kraigher L r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe
1.	člen
Naslov III. poglavja zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72, 29/72, 19/76 in 8/78) se spremeni tako, da se glasi:
»III. Ugotovitev splošnega interesa«.
2.	člen
14.	člen se spremeni in se glasi:
»Kadar je z urbanističnim dokumentom na določenem zemljišču predvidena izgradnja po namenu določenega objekta ali izvedba drugih del, se šteje, da je splošni interes ugotovljen z urbanističnim dokumentom.
Če z urbanističnim dokumentom ni natančno določeno zemljišče za bodoči objekt ali izvedbo drugih del, gradnja objekta ali izvedba drugih del pa je sicer v skladu z elementi urbanističnega dokumenta in je predvidena z družbenim planom občine, ugotovi izvršni svet skupščine občine s splošnim aktom, da je gradnja tega objekta ali izvedba drugih del na določenem zemljišču v splošnem interesu.«
3.	člen
15.	člen se spremeni in se glasi:
»Če splošni interes ni ugotovljen po določbah prejšnjega člena, ga ugotovi v skladu z elementi urbanističnega dokumenta skupščina občine na seji z odločbo.
Razlastitveni upravičenec, ki je sprejel odločitev, da na določenem zemljišču zgradi proizvodni ali drug objekt, potreben za opravljanje svoje dejavnosti, vloži predlog za ugotovitev, da je gradnja takega objekta na določenem zemljišču v splošnem interesu, pri premoženjsko pravnem organu.
Tožba, s katero se zoper odločbo skupščine občine o ugotovitvi splošnega interesa začne upravni spor, ne zadrži postopka za razlastitev. Odločbe o razlastitvi, ki je bila izdana pred koncem upravnega spora, ni mogoče izvršiti, dokler ni upravni spor končan.
če je v upravnem sporu odločba o ugotovitvi splošnega interesa odpravljena, odločba o razlastitvi, ki je bila izdana pred koncem upravnega spora, neha veljati in jo pristojni upravni organ odpravi.«
4.	člen
16.	člen se spremeni in se glasi:
»Splošni interes za zgraditev objektov splošne ljudske obrambe določi republiški sekretar za ljudsko obrambo z odredbo.«
5.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 464-2/78
Ljubljana, dne 8. novembra 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan I. r.
1513.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 346. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 11. člena zakona o Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 24/77), 5. aiinee prvega razdelka 73. člena, tretjega odstavka 243. člena, 307. in 308. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike 'Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbrva združenega dela dne 8. novembra 1978 sprejela
ODLOK
o potrditvi statuta Narodne banke Slovenije
Potrdi se statut Narodne banke Slovenije, ki ga je svet Narodne banke Slovenije sprejel na svoji seji dne 6. septembra 1978.
St. 023-32/78
Ljubljana, dne 8, novembra 1978
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
1514.
Na podlagi 28. aiinee 335. člena in 6. aiinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. aiinee tretjega razdelka 70. člena, 3. aiinee prvega odstavka 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije ter zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) in zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10-524/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 8. novembra 1978 sprejela
ODLOK
o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov Vrhovnega sodišča SR Slovenije
I
Vrhovno sodišče SR Slovenije ima 53 sodnikov porotnikov.
II
Za sodnike porotnike se izvolijo:
Drago Arhar, inženir strojništva, konstruktor strojnih naprav, Kombinat lesno predelovalne industrije Logatec;
Miro Banovac, v. d. predstojnika biroja z.a Prosto cono in pravni svetovalec v Skupščini občine Sežana;
Ivan Benički, samostojni tehnolog, Tovarna celuloze D j uro Salaj, Krško;
Franc Čebular, pravnik v TOZD Mejni turistični servis, Kompas, Ljubljana;
Slavko Černelič, upokojenec, Izola, Kidričevo nabrežje 6;
Franc Farič, vodja strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti občine Murska Sobota;
Marjan F 1 e g o , ekonomist, član poslovodnega odbora, Ljubljanska banka — Splošna banka Koper;
Ivan Francelj, računovodja, Inles, industrija stavbnega pohištva, Ribnica, TOZD Ribnica;
Igor Furlan, dipL inženir kemije, glavni tehnolog, Smelt, Ljubljana;
Bogomir Gnezda, upokojenec, Šoštanj, Cankarjeva 19;
Ivan Grašič, tajnik občinske izobraževalne skupnosti Novo mesto;
Elka Grilc, računovodja, Gostinsko podjetje Sevnica;
Stane Guštin, dipl. inženir kemije, šef proizvodno tehničnega sektorja, Helios, Domžale;
Pavle Hartman, ekonomist, direktor TOZD veleblagovnice Nama, Škofja Loka;
Franci Horvat, poslovodja poslovne enote, Gostinsko podjetje Daj-Dam, Ljubljana;
Jože Iskra, pravnik v OZD Plamas, Industrija za proizvodnjo in predelavo plastičnih mas, Podgrad;
Anton J a v h , pomočnik generalnega direktorja, Slovenija avto, tehnična trgovina, izvoz-uvoz in servisi, Ljubljana;
Eva Javoršek, kemijski tehnik, raziskovalec, Delamaris, Izola;
Dušan K a m p j u t, likvidator mednarodnih avtomobilskih škod, Zavarovalna skupnost Triglav — območna skupnost Ljubljana;
Katica K a š m a n , kemijski tehnik, operativni vodja, Kmetijski kombinat Ptuj, TOZD Farma prašičev;
Amalija Klanjšček, ekonomski tehnik, šef finančnega knjigovodstva Mura, tovarna oblačil in perila. Murska Sobota;
Mario Koprol, diplomirani inženir kemije, direktor TOZD »Smola«, Color, Tovarna barv in lakov . Medvode;
Jožef Korošec, predsednik^ Občinske konference SZDL Sežana;
Karol Kotar, diplomirani inženir agronomije, vodja komerciale, Kmetijska zadruga Trebnje;
Karel Kozinc, referent tehnično-komercialne službe, Slovenija-ceste, Ljubljana;
Milan K u r e 1 i č, prometni inženir, šef prometne sekcije Postojna, Železniško gospodarstvo Ljubljana;
Vladimiro Marchesan, ekonomski tehnik,TV Studio Koper — odgovorni redaktor za filmski program;
Jakob Medja, diplomirani inženir metalurgije, vodja oddelka tehnične kontrole, Združeno podjetje Slovenske železarne, Ljubljana, Železarne Jesenice;
Janez Menart, svetovalec republiškega sekretarja, Republiški sekretariat za notranje zadeve, Ljubljana;
Stanislav Merjasec, direktor sektorja zastopstev, Metalka, trgovsko izvozno-uvozno zastopništvo in proizvodno podjetje, Ljubljana;
Marjana Mihelič, diplomirani ekonomist, vodja tržnih raziskav, Ilirja-Vedrog, industrija kozme-
tičnih !n kemičnih izdelkov, TOZD Marketing, Lj ubijaj', a;
Silva M u r t i č , politolog, član Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota;
Ado Nagla v, upokojenec, Cesta Tončke Ceč 36, Trbovlje;
Leon Oberstar, vodja finančnega računovodstva, OZD Itas, Kočevje;
Gabrijel Opeka, vodja plansko analitske službe, Plinarna. Ljubljana;
Franjo Panza, ekonomski tehnik, v. d. vodja organizacijske službe Emo, Celje;
Miha Papič, diplomirani gradbeni inženir, direktor proizvodno-tehničnega sektorja, Splošno gradbeno podjetje Zidar, Kočevje;
Milan Paunovič, zdravnik, predsednik kolegijskega poslovodnega organa TOZD Mostc-Poljc, Zdravstveni dom Ljubljana:
Ivan Prezelj, magister kemijske tehnologije, tfehniični direktor. Melamin, kemična tovarna, Kočevje;
Peter Primožič, diplomirani pravnik, vodja splošno kadrovskega sektorja, ABC. Pomurka, Trgovsko gostinska delovna organizacija »Napredek« Domžale;
Alojz Pušnik, inštruktor strojevodij, Sekcija za vleko Nova Gorica;
Franc Rutar, upokojenec, Tolmin, Kosovelova l/a; /
Metod Sekirnik, diplomirani inženir gozdarstva. direktor TOZD Gozdarstvo, »Lesna«, Slovenj Gradec;
Marjeta Stele, ekonomist, šef telegrafa, Podjetje za PTT promet Ljubljana, TOZD telegraf in telefon, Ljubljana;
Slavka Šemrov, upokojenka, Ljubljana-Polje, Zaloška 299/a;
Stefan Skoda, vodja toplovodnih kurilnih naprav, Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec, p. Lenart v Slovenskih Goricah;
Slavko Tekavčič, načelnik oddelka za skupno in splošno porabo, Republiški sekretariat za finance, Ljubljana;
Plinio Tom as in, upokojenec, Piran, Ulica svobode 5:
'Jože Vučemilo. direktor TOZD »Prodaja«, Metalka, trgovsko izvozno-uvozno zastopniško in proizvodno podjetje, Ljubljana;
Mojmir Wondra, diplomirani inženir živilske tehnologije, asistent. Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, TOZD za živilsko tehnologijo;
Valentina Zorzut, ekonomist, analitik, Cestno podjetje Koper;
Rudi 2 avbi, strugar, sekretar družbenopoHtič-nih organizacij, Tehnika, gradbeno podjetje, Ljubljana;
Lojze 2 u m c r, diplomirani inženir elektrotehnike, pilot, Protokol v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije.
St. 111-12/78
Ljubljana, dne 8. novembra 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije	č
Predsednik
Milan Kučan 1. r.
1515.
Na podlagi 25. alinee 335. člena in 10. alince 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije in 7. člena zakona o prvomajski nagradi dela (Uradni list SFRJ, št. 21-313/74) je Skupščina Socialistično republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 8. novembra 1978 sprejela	-.
ODLOK
o izvolitvi dveh članov Odbora za podeljevanje prvomajske nagrade dela
Za člane Odbora za podeljevanje prvomajske nagrade dela sc izvolita:
Edo Kriče j. kvalificirani ključavničar v Železarni Ravne na Koroškem;
Milojka Lahajnar, organizator dela v Kemični industriji IPLAS Koper.
St. 113-90/73
Ljubljana, dne 8. novembra 1978.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
1516.
Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi Socialistične republike Slovenije in 102." člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na prošnjo obsojencev
ODLOK
o pomilostitvi obsojenih oseb
Kazen zapora se zniža:
Dobnikarju Igorju se kazen 10 let zapora zniža za 2 leti;
Hitiju Vladimirju se kazen 1 leta in 3 mesecev zapora zniža za 2 meseca;	,
Luzarju Milanu se kazen 2 leti in 10 mesecev zapora zniža za 10 mesecev;
O v č i n i Hamidu se kazen 1 leta in 1 meseca zapora zniža za 1 mesec;
Uranu Ivanu se kazen 5 let zapora zniža za 6 mesecev.
St. 25-1/78
Ljubljana, dne 3. novembra 1978.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
1517.
Na podlagi 7. in 26. člena zakona o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74), na podlagi določb zakona o proračunu SR Slovenije za leto 1978 (Uradni list SRS, št. 24/77 in 4/78), ki se nanašajo na intervencije v kmetijstvu, ter dogovora o premijah za mleko in sojo v letu 1978 (Uradni list SFRJ, št. 15/78) izdaja Izvršni svet Skupščne SR Slovenije
ODLOK
o spremembah Ln dopolnitvah odloka o premijah za kravje mleko za čas od 1. januarja do 31. decembra 1978
1
V	1. točki odloka o premijah za kravje mleko za čas od 1. januarja do 31. decembra 1978 (Uradni list SRS, št. 9/78) se za drugim odstavkom doda nov, tretji odstavek, ki se glasi:
»Poleg premije iz prvega odstavka se priznava organizacijam združenega dela, ki pridelujejo mleko same ali v proizvodnem oziroma pogodbenem sodelovanju z individualnimi proizvajalci, za odkupljeno mleko še premija 0,38 dinarjev za liter mleka s 3,2 “/o mlečne maščobe, če ga mlekarne prevzamejo po ceni, ki je za znesek te premije po litru nižja od prodajne cene za mleko, določene z odlokom o prodajni ceni za mleko (Uradni list SFRJ, št. 39/78 in 54/78) in če mleko ustreza predpisanim pogojem o kakovosti. Ta premija se izplačuje za čas od 1. oktobra do 31. decembra 1978. leta.«
2
V	4. točki se za prvim odstavkom doda nov, drugi odstavek, ki se glasi:
»Premija iz tretjega odstavka prve točke tega odloka pripada organizacijam združenega dela, ki mleko pridelujejo, oziroma individualnim proizvajalcem, s katerimi organizacije trajno ali začasno sodelujejo.«
3
V	11. točki se za drugim odstavkom doda nov, tretji odstavek, ki se glasi:
»Zahtevi za premijo iz tretjega odstavka 1. točke tega odloka priloži organizacija združenega dela obračun premije z dejanskimi in preračunanimi količinami mleka v litrih in prenosni nalog za izplačilo premije v breme žiro računa številka: 50100-630-10014 — Izvrševanje proračuna SR Slovenije, Ljubljana.«
4	>
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 426-5/78
Ljubljana, dne 19. oktobra 1978.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
dr. Anton Vratuša Lr.
1518.
Na podlagi 22. člena zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list, SRS, št. 3-114/75 in 3-487/77) in v skladu z družbenim dogovorom o načinu porabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 29/75) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o vplačilu dela sredstev solidarnosti na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije
I
Organizacije združenega dela in občine vplačajo na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije pri Službi družbenega knjigovodstva 25 °/o sredstev, obračunanih po zaključnem računu za leto 1976, ki so po zakonu oblikovana iz prispevkov In drugih virov sred-
stev solidarnosti, in se vodijo na posebnih računih občin in organizacij združenega dela pri Službi družbenega knjigovodstva po 20. členu zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3-114/75 in 8-487/ 77).
Sredstva iz prejšnjega odstavka vplačajo organizacije združenega dela in- občine na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije do 30. novembra 1978.
II
Ta odlok začne veljati naslednji dan po ohinvi v Uradnem listu SRS.
St. 402-15/78
Ljubljana, dne 19. oktobra 1978.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednica
Mara Žlebnik 1. r.
1519.
Podpisniki družbenega dogovora o oblikovanju cen političnoinformativnih dnevnikov ter časopisnega papirja, tiska in poštnine za te dnevnike (Uradni list SRS, št. 13/75) so sprejeli po svojih predstavnikih na podlagi 6. člena družbenega dogovora dne 26. oktob>" 1978
SKLEP
o cenah dnevnikov v letu 1978
V Uradnem listu SRS se objavijo 1, 3, 5, 8, 11 in 12 točka sklepa.
1.	S tem sklepom se določa:
—	raven proizvodne cene dnevnikov,
—	prodajne cene dnevnikov,
—	razlika med proizvodno in prodajno ceno dnevnikov (iz 7. člena družbenega dogovora), kot osnova za pokrivanje razlike dnevnikov v letu 1978.
3.	Struktura proizvodne cene dnevnikov je v letu 1978 naslednja (znesek v din na prodani izvod):
	Delo	Dnevnik	Večer
papir	1,2702	0,7427	0.6241
tisk	1,1213	0,6971	0,5518
poštnina	0,1583	0,0163	0,1061
izdajateljski stroški	3,8700	2,5096	3,0064
akumulacija	0,0835	0,0516	0,0557
Skupaj	6,5033	4,0173	4,3441
' 5. Prodajne cene dnevnikov so bile od 1. 1. 1978 do 31. 10. 1978 v kolportaži 3,50 din za izvod oziroma sobotna številka Dela 5 din ter mesečna naročnina občanom 75 din.
Podpisniki so se dogovorili, da se od 1. 11. 1978 dalje cene povečajo v kolportaži na 4 din za izvod oziroma sobotna številka Dela 5 din ter mesečna naročnina občanom 85 din.
S tem bi znašali v letu 1978 prihodki od naklade pri Delu 3,264 din, pri Dnevniku 2,974 din, pri Večeru 2,806 din na prodani izvod.
8. Razlika med proizvodno in skupno prodajno ceno znaša:
pri Delu 0,9703 din na izvod ali skupaj 26,128.238 din
pri Dnevniku 0,3363 din na izvod ali skupaj 5,703.984 din
pri Večeru 0,6320 din na izvod ali skupaj 10,462.760 din
Skupaj pri vseh treh dnevnikih 42,294.982 din . 11. Podpisniki ugotavljajo, da je za pokrivanje razlike med proizvodno in skupno prodajno ceno v letu 1978 predviden znesek v višini 11,836.000 din. Ta znesek se razdeli sorazmerno z 8. točko na:	,
__ Delo	7,312.281 din
— Dnevnik	1,596.676 din
— Večer	2,927.043 din.
12. Podpisniki se dogovore, da se poračun ostalega dela razlike med proizvodno in prodajno ceno, ki ni krit niti iz proračuna niti z oprostitvijo dajatev, opravi na osnovi obračuna in podatkov iz zaključnih računov za leto 1978. Ta del razlike se bo izplačal v letu 1979 iz republiškega proračuna, namensko za sklade tiste temeljne organizacije združenega dela, ki dnevnik izdaja.
V primeru slabe ekonomske situacije časopisnih TOZD po 9 mesečnih obračunih, Izvršni svet Skupščine SRS že v letošnjem letu izplača do 80°/# kompenzacije.
Ljubljana, dne 26. oktobra 1978.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST CELJE
1520.
Na podlagi 15. člena statuta občinske zdravstvene skupnosti, sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Brežice 23. 10. 1978, Laško 25. 10. 1978, Sevnica 24. 10. 1978, Slovenske Konjice 19. 10. 1978, Šentjur 20. 10. 1978, Šmarje pri Jelšah 25. 10. 1978 in Žalec 16. 10. 1978 sprejela
STATUTARNI SKLEP
o določitvi zamudnih obresti za neplačane ali nepravočasno plačane prispevke
1.	člen
Zavezancu, ki ne plača v predpisanem roku zapadlih prispevkov ali ne plača vseh zapadlih prispevkov občinski zdravstveni skupnosti, mora poleg prispevka plačati tudi zamudne obresti po 12 "/o letni obrestni meri od zneska neplačanega ali nepravočasno plačanega prispevka.
2.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za vse primere na ta dan še neobračunanih zamudnih obresti.
Št. 022-1/78
Celje, dne 3. novembra 1978.
Predsednik skupščine občinske zdravstvene skupnosti Brežice Maks Toplišek L r. Podpredsednik skupščine občinske zdravstvene skupnosti Laško dr. Margita Kočiš 1. r. Predsednik skupščine občinske zdravstvene skupnosti Sevnica Zvone Krajnc 1. r. Predsednik skupščine, občinske zdravstvene skupnosti Slovenske Konjice Alojz Korošec 1. r. Predsednik skupščine občinske zdravstvene
>	skupnosti Šentjur
dr. Andrej Fidler 1. r. Predsednik skupščine občinske zdravstvene skupnosti Šmarje pri Jelšah Stanc Glavnik 1. r. Predsednik skupščine občinske zdravstvene skupnosti Žalec ,
Alojz Koren 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
BREŽICE
1521.
Na podlagi sklepa 14. seje Izvršnega sveta Skupščine občine Brežice in 4. člena sklepa o javni razgrnitvi osnutka vodnogospodarskih osnov (Uradni list SRS, št. 20/78) izdaja IS SOb Brežice
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka vodnogospodarskih osnov
1
Na javni vpogled se od 15. 11. do 15. 12. 1978 razgrne osnutek vodnogospodarskih osnov, ki ga je izdelala Zveza vodnih skupnosti Slovenije v sodelovanju z vodnogospodarskimi podjetji.
Na razgrnjeni osnutek vodnogospodarskih osnov lahko dajo svoje pripombe vse temeljne in druge or-
ganizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije ali skupnosti, družbenopolitična skupnost in njeni organi, društva in občani občine Brežice.
3
Osnutek vodnogospodarskih osnov bo razgrnjen na sedežu PB Region Brežice in na oddelku za gospodarsko upravne zadeve Skupščine občine Brežice, vsak delovni dan od 7a do 15. ure.
4
«• Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in velja takoj.
St. 324-25/78
Brežice, dne 3. novembra 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Brežice Stane Ilc 1. r.
1522.
Izvršni svet Skupščine občine Brežice je na podlagi 11. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju na 14. redni seji dne 26. oktobra 1978 sprejel
SKLEP
o predlogu spremembe urbanističnega reda za naselje Bukošek
1
Na javni vpogled se za trideset dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS razgrne predlog dopolnitve urbanističnega reda za naselje Bukošek.
Urbanistični red za naselje Bukošek se dopolni s cestno povezavo po obstoječi kolovozni poti na delu parcele 313 k. o. Bukošek, na osnovi predloga 61-4/78, PB Region Brežice.
2
Na razgrnjeni predlog lahko dajo svoje pripombe vse temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije ali skupnosti in njeni organi, društva in občam občine Brežice.
T
3
Predlog bo razgrnjen na oddelku za gospodarsko upravne zadeve SOb Brežice vsak delovni dan od 7. do 15. ure.
St. 350-7/78-4
Brežice, dne 3. novembra 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Brežice
Stane Ilc I. r.
CELJE
1523.
Izvršni svet Skupščine občine Celje je na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji dne 3. novembra 1978 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi spremembe zazidalnega načrta Otok I
'l
Javno se razgrne predlog spremembe zazidalnega načrta Otok I (v nadaljnjem besedilu: zazidalni načrt). Zazidalni načrt je izdelal Razvojni center Celje v mesecu septembru 1978 pod št. 9/78.
2
Zazidalni načrt bo javno razgrnjen v prostorih sveta za urbanizem občine Celje in v prostorih krajevne skupnosti Karel Destovnik Kajuh in Savinja Celje.
3
Pripombe k zazidalnemu načrtu lahko dajo delovni ljudje in občani, OZD ter druge organizacije in organi.
Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS.
St. 350-12/78-6
Celje, dne 8. novembra 1978.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Celj^
Venčeslav Zalezlna 1. r.
CERKNICA
1524.
izvršni svet Skupščine občine Cerknica je na podlagi 4. člena sklepa o javni razgrnitvi osnutka vodnogospodarskih osnov (Uradni list SRS $t, 2QZ78) na ji 14. redni seji dne 31. oktobra 1978 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka vodnogospodarskih osnov
Slovenije
1.	člen
Na javni vpogled se do 15. decembra 1978 razgrne osnutek vodnogospodarskih osnov SR Slovenije, ki ga je izdelala Zveza vodnih skupnosti Slovenije v sodelovanju z Vodnogospodarskim podjetjem Maribor.
2.	člen
V času j^vne razgrnitve da nanj lahko svoje pripombe vsaka temeljna ali druga organizacija združenega dela, krajevna skupnost, samoupravna interesna skupnost ali druga samoupravna organizacija oz. skupnost, družbenopolitična skupnost in njeni organi ter vsako društvo in vsak občan.
3.	člen
Osnutek vodnogospodarskih osnov je v času javne razgrnitve na vpogled vsakomur na oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve SO Cerkiuca. vsak delovni dan od 8. do 12. ure.
4.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 324-4/78
Cerknica, dne 31. oktobra 1978.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Cerknica
Franc Sterle L r.
GROSUPLJE
1525.
Na podlagi 190. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 18. oktobra 1978 sprejela
SKLEP
o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti za zaposlovanj-
I
Potrdi se samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti za zaposlovanje.
II
Ta sklep velja takoj.
St. 025-3/78
Grosuplje, dne 18. oktobra 1978.
Predsednik
Skupščine obline Grosupljt Janez Lesjak 1. r.
LENART
1526.
Na podlagi 32. člena ustave SRS, 404. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in v skladu s statutom samoupravne stanovanjske skupnosti občino Lenart skleneta:
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Lenart (v nadaljnjem besedilu stanovanjska skupnost)
in
Delovna skupnost Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lenart (v nadaljnjem besedilu delovna skupnost)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med stanovanjsko skupnostjo in delovijo skupnostjo
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen '
S samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med stanovanjsko skupnostjo in delovno skupnostjo se urejajo zlasti:
—	vrsta del in nalog, ki jih opravlja delovna skupnost za stanovanjsko skupnost;
—	osnove in /merila za pridobivanje dohodka delovne skupnosti:
— pravice, ki jih ima delovna skupnost glede odločanja o zadevah in uporabe sredstev v zvezi z opravljanjem njenih*del;
—	temeljni pogoji glede strukture delovnih mest in kvalifikacijske strukture kadrov v delovni skupnosti ;
—	odgovornost delovne skupnosti za opravljanje
del;
—	način reševanja medsebojnih sporov;
—	način koordiniranja dela med vodjo delovne skupnosti in samoupiravnimi organi stanovanjske skupnosti;
—	druga vprašanja skupnega pomena.
II. DELA IN NALOGE DELOVNE SKUPNOSTI
2.	člen
Delovna skupnost opravlja strokovne, administrativne. tehnične, finančne in druge zadeve za stanovanjsko skupnost v skladu z ustavo, zakoni, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, statutom stanovanjske skupnosti, drugimi samoupravnimi splošnimi akti stanovanjske skupnosti ter po navodilih in smernicah organov upravljanja stanovanjske skupnosti in vodje delovne skupnosti.
3.	člen
Delovna skupnost opravlja za stanovanjsko skupnost s posameznih področij zlasti naslednja dela in naloge:
S področja administrativnih del zlasti:
—	sprejemanje, pregledovanje in razporejanje pošte, vodenje zapisnikov na sejah samoupravnih in drugih organov,
—	opravljanje daktilografskih in stenodaktilo-grafskih del,
—	razmnoževanje in fotokopiranje gradiva za seje samoupravnih in drugih organov,
—	arhiviranje dokumentacije,
—	evidenca stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov,
—	evidenca hišnih svetov,
—	priprava in sklepanje stanovanjskih pogodb, pogodb z etažnimi lastniki in najemniki poslovnih prostorov.
S področja strokovnih del zlasti: priprava osnutkov samoupravnih splošnih aktov in drugih aktov, ki jih sprejema stanovanjska skupnost,
priprava osnutkov razpisov in drugih objav stanovanjske skupnosti,
priprava osnutkov pogodb samoupravnih sporazumov ter družbenih dogovorpv, ki jih sklepa stanovanjska skupnost oziroma, ki jih predlaga stanovanjska skupnost drugim udeležencem,
priprava analiz in drugih informacij o delu stanovanjske skupnosti,
spremljanje izvajanja družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, kjer je udeleženec oziroma podpisnik stanovanjska skupnost.
S področja tehničnih del zlasti: strokovna pomoč hišnim svetom na področju tekočega vzdrževanja ter obratovanja stanovanjske hiše,
sodelovanje pri pripravi programa investicijskega vzdrževanja stanovanjske hiše,
strokovno pomoč hišnim svetom pri podružblja-nju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite,
tehnični nadzor pri izvajanju investicijskega vzdrževanja, nadzor nad stanovanjsko gradnjo.
S področja finančnih del zlasti: kontiranje in knjiženje finančnih dokumentov za stanovanjsko skupnost,
obračun ter delitev stanarin in najemnin, fakturiranje stanarin, najemnin in drugih storitev,
evidenca in izračun amortizacije stanovanjskega sklada,
evidenca stanarin in najemnin, priprava osnutkov finančnega načrta, periodičnega in zaključnega računa stanovanjske skupnosti.
Delovna skupnost opravlja za stanovanjsko skupnost tudi vsa druga opravila v skladu s sklepi samoupravnih stanovanjskih skupnosti, sprejetimi na podlagi programa dela stanovanjske skupnosti.
III.	OSNOVE IN MERILA ZA PRIDOBIVANJE DOHODKA DELOVNE SKUPNOSTI
4.	člen
Delovna skupnost pridobiva dohodke iz celotnega prihodka, ki ga delovna skupnost ustvari s svobodno menjavo dela iz sredstev stanovanjske skupnosti določenih s finančnim načrtom stanovanjske skupnosti.
5.	člen
Delavci delovne skupnosti pridobivajo v okviru celotnega prihodka oz. v ceni svoje storitve sredstva za:
—	materialne stroške in amortizacije
—	osebne dohodke,
—	skupno porabo ter
—	izboljšanje in razširitev materialne osnove cela (delovna sredstva).
G. člen
Sredstva iz prejšnjega člena zagotavlja stanovanjska skupnost po programu dela delovni skupnosti z
letnim finančnim načrtom, ki ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti.
Višina sredstev je odvisna od prispevka delavcev v delovni skupnosti k uresničevanju ciljev in nalog stanovanjske skupnosti, obsega in kakovosti opravljenega dela ter je usklajena z načeli delitve po delu in družbeno določenimi osnovami in merili za delitev sredstev za osebno in skupno porabo, ki veljajo pri delitvi za organizacijo združenega dela.
7.	člen
Morebitni ostanek sredstev se po zaključnem računu delovne skupnosti vrne stanovanjski skupnosti oz. se po sklepu skupščine stanovanjske skupnosti opredeli njihov namen.
Kolikor pa v skladu s programom dela; določena višina sredstev ne zadošča, skupščina stanovanjske skupnosti zagotovi najpozneje v 30 dneh po poteku roka za predložitev ZR., dodatna sredstva.
IV.	PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELOVNE
SKUPNOSTI PRI ODLOČANJU O UPORABI SREDSTEV
8.	člen
Delovna skupnost ima pravice in obveznosti pri odločanju o uporabi sredstev, ki izhajajo iz zakonov in samoupravnih splošnih aktov.
S sredstvi, ki so ji zaupana je delovna skupnost dolžna gospodarno in smotrno poslovati.
Delovna sredstva, ki so dana delovni skupnosti so sredstva, ki jih upravlja stanovanjska skupnost, uporablja pa jih in razpolaga z njimi delovna skupnost.
9.	člen
Delovna skupnost lahko uporablja sredstva, ki so ji namenjena po programu dela in finančnem načrtu le za tiste potrebe in namene, za katere je s finančnim načrtom tako določeno.
Podrobnejšo' opredelitev namena in porabe sredstev določi in sprejme delovna skupnost v svojem finančnem načrtu.
Finančno knjigovodsko poslovanje delovne skupnosti se vodi v skladu z zakonskimi in drugimi predpisi prek žiro računa pri Službi družbenega knjigovodstva.
10.	člen
Delavci delovne skupnosti morajo v svojih samoupravnih splošnih aktih zagotoviti takšne osnove in merila ter razporejanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki bodo v skladu z načeli delitve po delu in družbeno določenimi osnovami in merili in, ki bodo spodbujala slehernega delavca k čim večji storilnosti dela, kakovosti dela in ažurnosti poslovanja.
Delovna skupnost mora z ustrezno notranjo organizacijo ter delitvenimi odnosi spodbujati razvijanje pobud za napredek poslovanja delovne skupnosti.
11.	člen
1 Če delovna skupnost ne izvrši ali le delno izvrši svoje delovne obveznosti do stanovanjske 'skupnosti, ima stanovanjska skupnost pravico do ustreznega zmanjšanja sredstev za izvršitev programa.
12.	člen
Stanovanjska skupnost je dolžna tekoče izpolnjevati svoje materialne obveznosti do delovne skupno-
sti. V primeru, da ne izpolni svojih obveznosti je dolžna poravnati delovni skupnosti vsa izpadla sredstva.
V.	TEMELJNI POGOJI. GLEDE STRUKTURE DELOVNIH MEST IN KVALIFIKACIJSKE STRUKTURE KADROV V DELOVNI SKUPNOSTI
13.	člen
Delavci delovne skupnosti v skladu z ustavo in zakoni samostojno urejujejo s svojimi samoupravnimi splošnimi akti medsebojne odnose v združenem delu ter uresničujejo druge samoupravne pravice in obveznosti iz združenega dela, ki se nanašajo na delovne skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti.
14.	člen
Delovna skupnost predloži v soglasje izvršilnemu odboru skupščine stanovanjske skupnosti samoupravni splošni akt .s katerim se določajo temeljni pogoji glede strukture del in nalog in kvalifikacijska struktura kadrov v delovni skupnosti.
15.	člen
Kvalifikacijska struktura kadrov v delovni skupnosti odraža sestavo kadrov glede na smer in stopnjo izobrazbe (kvalifikacija).
Delovna skupnost oblikuje strukturo kadrov izpolnjujoč sledeče pogoje:
—	da izobrazbena struktura kadrov ustreza naravi dela v delovni skupnosti,
—	da kvalifikacijska struktura kadrov omogoča normalno opravljanje dela delovne skupnosti,
—	da se pri kadrovanju v delovno skupnost spo-
štuje določila družbenega dogovora o kadrovski politiki	•
VI.	ODGOVORNOST DELOVNE SKUPNOSTI ZA OPRAVLJANJE DEL
*	16. člen
Delovna skupnost je odgovorna za pravočasno opravljanje svojih delovnih dolžnosti ter za kvaliteto opravljenega dela.
17.	člen
Ce delovna skupnost ne more opraviti posameznih nalog za katere je zadolžena s sporazumom, mora takoj obvestiti izvršilni odbor stanovanjske skupnosti, da le ta sprejme ustrezne ukrepe.
18.	člen
Izvršilni odbor stanovanjske skupnosti daje delovne naloge delovni skupnosti prek vodje delovne skupnosti, ki je za svoje delo odgovoren organom upravljanja stanovanjske skupnosti.
VII.	LETNI PROGRAM DELA DELOVNE SKUPNOSTI
19.	člen
Delovna skupnost izvaja svoje naloge na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta.
Letni program dela delovne skupnosti temelji na programu dela stanovanjske skupnosti in sklepih organov upravljanja stanovanjske skupnosti ter obsega vsa dela in naloge, ki jih mora delovna skupnost opraviti za stanovanjsko skupnost.
Finančni načrt delovne skupnosti je denarno ovrednoten program dela delovne skupnosti in temelji na sredstvih, ki so delovni skupnosti s svobodno menjavo dela zagotovljena iz sredstev stanovanjske skupnosti ter na neposredno pridobljenih sredstvih.
20.	člen
Delovna skupnost določi z letnim programom dela in finančnim načrtom zlasti:
a)	- program dela
—	delovne naloge,
—	potreben delovni čas,
—	rok za izvršitev posameznih nalog,
—	nosilce posameznih nalog,
b)	finančni načrt
—	višino sredstev za materialne stroške,
—	višino sredstev za amortizacijo,
—	višino sredstev za osebne dohodke,
—	višino sredstev za skupno porabo,
—	višino sredstev za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela.
21.	člen
Delovna skupnost izvaja med letom tudi druge naloge na podlagi sklepov organov upravljanja stanovanjske skupnosti, ki niso zajete v letnem programu dela stanovanjske skupnosti.
22.	člen
Letni program dela in finančni načrt delovne skupnosti se obravnava in sprejme na zboru delavcev delovne skupnosti v roku 30 dni po sprejemu programa dela stanovanjske skupnosti za posamezno leto.
Letni program dela delovne skupnosti se predloži v soglasju izvršilnemu odboru stanovanjske skupnosti.
23.	člen
Delovna skupnost lahko v soglasju s stanovanjsko skupnostjo prevzame in opravlja določena dela tudi za druge organizacije oziroma skupnosti, če ima proste zmogljivosti in če to ne ovira rednega dela za stanovanjsko skupnost.
V primeru, da delovna skupnost z obstoječo kadrovsko zasedbo ali iz drugih razlogov ne more opraviti določenih nalog oziroma, če je to bolj smotrno in racionalno lahko stanovanjska skupnost poveri izvedbo posameznih nalog tudi drugim ogranizacijam ali ■kupnostim.
24.	člen
Spremembe in dopolnitve letnega programa dela in finančega načrta delovne skupnosti se sprejemajo po enakem postopku kot je predviden za sprejem letnega programa dela.
25.	člen
Med letom delovna skupnost preverja izvrševanje programa dela in finančnega načrta najmanj ob koncu vsakega trimesečja.
VIII.	NAČIN REŠEVANJA MEDSEBOJNIH SPOROV
26.	člen
Vsi spori, ki nastanejo med stanovanjsko skupnostjo in delovno skupnostjo se morajo reševati po samoupravni poti med obema prizadetima strankama. Kolikor pa spora ni mogoče rešiti sporazumno se za njegovo reševanje imenuje arbitražna komisija v katero imenuje stanovanjska skupnost dva člana, delovna skupnost dva člana.
Predsednika arbitražne komisije imenujeta obe strani s soglasjem. Če reševanje spora ne uspe tudi s
pomočjo arbitražne komisije se sporna zadeva odstopi pristojnemu sodišču združenega dela.
IX.	NAČIN KOORDINIRANJA DELA MED VODJO
DELOVNE SKUPNOSTI IN SAMOUPRAVNIMI
ORGANI STANOVANJSKE SKUPNOSTI
27.	člen
Vodja delovne skupnosti prisostvuje sejam organov upravljanja stanovanjske skupnosti ter skrbi za koordinacijo dela v delovni skupnosti s tekočim izvajanjem letnega plana dela stanovanjske skupnosti oziroma z delom organov upravljanja stanovanjske skupnosti.
Vodja delovne skupnosti tekoče posreduje stališča, mnenja in interese ter splošno delovno problematiko delovne skupnosti, v zvezi z izvrševanjem njenih nalog, organom stanovanjske skupnosti.
X.	NADZOR NAD DELOM DELOVNE SKUPNOSTI
28.	člen
Samoupravna delavska kontrola stanovanjske skupnosti ima pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti pravico obračati se na organ samoupravne delavske kontrole v delovni skupnosti in z njimi sodelovati v vseh zadpvah, ki neposredno zadevajo delovanje stanovanjske skupnosti.
Delovna skupnost je dolžna dajati organu samoupravne delavske kontrole stanovanjske skupnosti vse potrebne podatke.
V zadevah, ki se nanašajo izključno na delo delovne skupnosti pa izvaja samoupravno delavsko kontrolo delovna skupnost neposredno.
XI.	DRUGA VPRAŠANJA SKUPNEGA POMENA
29.	člen	v
Rešitev drugih vprašanj skupnega pomena, ki bi se eventualno pojavila pa jih ta sporazum posebej ne opredeljuje, mora potekati sporazumno med stanovanjsko skupnostjo in delovno skupnostjo.
Ce so ta vprašanja trajnejše in pomembnejše narave se morajo posebej opredeliti s spremembo ali dopolnitvijo tega sporazuma.
XII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
30.	člen
Delovna skupnost je dolžna uskladiti svoje samoupravne splošne akte s tem sporazumom v roku treh mesecev od dneva podpisa tega sporazuma.
31.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga v enakem besedilu sprejmeta skupščina stanovanjske skupnosti in zbor delavcev delovne skupnosti, veljati pa začne osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
32.	člen
Ta samoupravni sporazum se lahko spremeni ali dopolni na način in po postopku kot je bil sprejet.
Predlog za spremembo ali dopolnitev sporazuma lahko poda stanovanjska skupnost ali delovna skupnost.
Lenart, dne 29. junija 1978.
Predsednik skupščine stanovanjske skupnosti Anton Jelenko 1. r.
Predsednik zbora delavčev delovne skupnosti
Sonja Ciglar, oec. 1. r.
1527.
Na podlagi 29. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lenart in 12. člena 'samoupravnega sporazuma o izločanju sredstev v sklade skupne porabe in namenskem združevanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo za obdobje od leta 1977—1980 ter v skladu z družbenim dogovorom o pospeševanju skladnejšega razvoja v SR Sloveniji v obdobju 1970—1930 sklepamo delavci v združenem delu (v nadaljnem besedilu : udeleženci) v občini Lenart
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o zagotavljanju sredstev za izgradnjo 9-stanovanjskega
objekta v KS Gradišče za potrebe reševanja stanovanjskih vprašanj prosvetnega in vzgojnovarstvenega kadra v KS Gradišče
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom se opredeljujejo sredstva samoupravne stanovanjske skupnosti, ki se solidarnostno združujejo iz stanovanjskega prispevka.
2.	člen
Udeleženci sc dogovorimo, da bomo za rešitev stan. vprašanj prosvetnega in vzgojnovarstvenega kadra v KS Gradišče namenili 16 Vo od letno solidarnostno združenih sredstev pri SSS-občine Lenart tio časa pokritja celotne stanovanjske investicije.
3.	člen
Tako dogovorjena sredstva udeležencev samoupravnega sporazuma se lahko koristijo izključno za namene iz 2. člena tega samoupravnega sporazuma.
4.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Lenart je dolžna vse udeležence samoupravnega sporazuma letno obveščati o porabi teh sredstev
5.	člen
Sporazum začne veljati, ko ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti in podpiše večina udeležencev, uporablja pa sc od 1. 1. 1978.
6.	člen
Sporazum mora biti javno objavljen.
Podpisniki: Marles-TOZD tovarna pohištva Lenart, Konus-TOZD usnjarna Lenart, PIK-TOZD Lenart, Agrokombinat Lenart—Delovna skupnost skupnih služb, Agrokombinat Lenart — TOZD Polj edelstvo-žl-vinoreja, Agrokombinat Lenart — TOZD Transport servis, Agrokombinat Lenart — TOZD Gostinstvo in trgovine. Veterinarska postaja Lenart, Mercator — TOZD Potrošnik, Centrovod — Obrtno komunalno podjetje Lenart, WZ Marice Kerenčič Lenart, Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec — Trate, Osnovna šola Benedikt, Osnovna šola Cerkvenjak, Osnovna šola Gradišče v Slovenskih Goricah. Osnovna šola Jurovski dol, Osnovna šola Lenart v Slovenskih Goricah, Osnovna šola Voličina, Osnovna šola Vladko Majhen Zg. Ščavnica, Delavska univerza Lenart, Delovna skupnost občinske skupnosti otroškega varstva Lenart. Delovna skupnost občinske izobraževalne skupnosti Lenart, Delovna skupnost občinske kultur ne skupnosti Lenart. Delovna skupnost občinske teles-nokulturne skupnosti Lenart, Delovna skupnost občinske skupnosti socialnega skrbstva Lenart, Delovna skupnost samoupravne stanovanjske skupnosti občine
Lenart, Delovna skupnost občinske konference SZDL Lenart, Delovna skupnost občinske konference ZKS Lenart, Delovna skupnost občinske konference ZSMS Lenart, Delovna skupnost občinske konference RK Lenart, Delovna skupnost občinskega sveta ZSS Lenart, Delovna skupnost sodnika za prekrške Lenart, Krajevna skupnost Benedikt, Krajevna skupnost Cerkvenjak, Krajevna skupnost Gradišče, Krajevna skupnost Jurovski dol, Krajevna skupnost Lenart, Krajevna skupnost Lokavec, Krajevna skupnost Voličina, Krajevna skupnost Zg. Ščavnica, Zdravstveni dom Maribor — OZD zdravstveno varstvo Lenart.
Ljubljana Šiška
1528.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter ob smiselni uporabi 223. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška na svoji 29. seji dne 30. oktobra 1978 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za
zazidalni otok šS 202/2 a Zgornje Gameljne
1. člen
Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta za območje ŠS 202/2a Zgornje Gameljne.
2.	člen
Meja navedenega otoka poteka na vzhodu ob stanovanjski cesti, predvideni z urbanističnim načrtom Tacen, Šmartno, Gameljne, Vikrče, Zavrh in Rašica (ca 50 m zahodno od obstoječe samopostrežne trgovine v Sr. Gameljnah), na jugu ob tranzitni cesti Črnuče—Gameljne—Tacen, na severu po desnem bregu Gamcljščice in se na zahodu zaključi ob stikališču Gameljščice in tranzitne ceste Črnuče—Gameljne— Tacen.
Osnutek navedenega zazidalnega načrta je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljana, TOZD Urbanizem v avgustu 1978, št. projekta 2463/78.
Navedeni osnutek se razgrne prvi dan po objavi tega sklepa v Uradnem listu SRS za trideset dni v prostorih krajevne skupnosti Gameljne in v avli Skupščine občine Ljubljana Šiška, Trg prekomorskih brigad 1. Rok za pripombe poteče zadnji dan razgrnitve.
Št. 350-08/76
Ljubljana, dne 7. novembra 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška Jože Dimnik 1. r.
MOZIRJE
1529.
Na podlagi 1. in 41. f člena zakona o urbarrietič-nem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in na podlagi 126. člena statuta občine Mori rje (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Mo-
zirje na seji Zbora združenega dela dne 27. oktobra 1978 in na seji Zbora krajevnih skupnosti dne 27. oktobra 1978 sprejela
ODLOK
o merilih za razvrstitev objektov, zgrajenih brez dovoljenj v občini Mozirje
1.	člen
S tem odlokom se določijo merila, po katerih bo pristojni občinski upravni organ razvrstil objekte, ki so že v uporabi, pa bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja.
2.	člen
Upoštevajoč družbene interese in sam položaj lastnikov objektov, se objekti zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja, ki so že v uporabi razvrstijo:
—	na objekte za katere se lahko izda lokacijsko dovoljenje
—	na objekte za katere se ne more izdati lokacijsko .dovoljenje in se morajo odstraniti, vendar pa se odstranitev za določen čas odloži in na
—	objekte, ki se morajo takoj odstraniti.
3.	člen
V	kategorijo objektov, za katere lahko pristojni upravni organ izda lokacijsko dovoljenje, se razvrstijo objekti, ki izpolnjujejo naslednja merila:
a)	da niso zgrajeni na območjih, ki so po veljavni urbanistični dokumentaciji zaščitena, ali določena kot rezervati stanovanjskih, hotelskih, industrijskih con ali con za komunalno infrastrukturo;
b)	da so z arhitektonskega vidika oblikovani okolju primemo oz. da se temu kriteriju prilagodijo v roku, ki ga določi upravni organ, najkasneje pa v 12 mesecih od dneva, ko bi sicer objekti bili legalizirani.
Mnenje o tem izda« pooblaščena strokovna organizacija za urbanizem;
c)	da rie motijo drugačnih interesov izrabe prostora (kmetijskih, gozdarskih, vodnogospodarskih, spomeniškega varstva, varstva narave) in da ne ogrožajo požarne, prometne in drugačne varnosti (npr. varstva okolja).
Pristojni upravni organ je pred razvrstitvijo objektov v kategorije za katere se lahko izda lokacijsko dovoljenje, dolžan pridobiti pismena mnenja ali soglasja pristojnih organizacij in skupnosti.
'	4. člen
V	kategorijo objektov za katere se ne more izdati lokacijsko dovoljenje in se morajo odstraniti, vendar pa se odstranitev objektov lahko odloži, se razvrste objekti, ki so zgrajeni na območjih, ki so po veljavni urbanistični dokumentaciji namenjena za rezervate stanovanjskih, hotelskih, industrijskih con in con za komunalno infrastrukturo, če izpolnjujejo naslednja merila:
—	da so z arhitektonskega vidika oblikovani primerno, oz., da se temu kriteriju prilagodijo v roku, ki ga določi upravni organ, najkasneje pa v 12 mesecih od dneva, ko bi objekti sicer bili legalizirani in
—	da ne motijo drugačnih interesov izrabe prostora (kmetijskih, gozdarskih, vodnogospodarskih, spomeniškega varstva, varstva narave) in da ne ogrožajo požarne, prometne in drugačne varnosti (npr. varstvo okolja).
5.	člen
V	kategorijo objektov, ki se morajo takoj odstraniti, se razvrste objekti, zgrajeni brez dovoljenj, na
J
zavarovanih površinah zaradi kmetijskega, gozdarskega, vodnogospodarskega, spomeniškega in naravno-varstvenega interesa.
6.	člen
Vsi investitorji, ki so zgradili objekte brez predpisanih dovoljenj so dolžni v roku 2 mesecev po uveljavitvi tega odloka o čemer bodo obveščeni z objavami na krajevnih uradih, zaprositi za izdajo lokacijskega dovoljenja. Po tem roku bo pristojni organ izdal odločbo o razvrstitvi objektov po uradni dolžnosti, brez vlog ali zahtevkov investitorjev.
7.	člen
Določila odloka se smiselno uporabljajo tudi za objekte, ki so jih investitorji rekonstruirali in jim tako spremenili namen v stanovanjski ali počitniški.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-30/78-0
Mozirje, dne 31. oktobra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Hinko Cop 1. r.
1530.
Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in 2-43/78) in 126. Člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74), je Skupščina občine Mozirje na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 27. oktobra 1978 sprejela
ODLOK
o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe
SPLOŠNA DOLOČBA
1.	člen
, S tem odlokom se določa organizacija, ureditev in način poslovanja veterinarsko-higienske službe.
Organizacija združenega dela in druge organizacije ter posamezniki, ki se ukvarjajo z varstvom in gojitvijo živali ter organizacije pri katerih v proizvodnji in prometu nastajajo živalski odpadki (v nadaljnjem besedilu: posestniki živali) morajo preprečevati zdravju škodljive posledice, ki nastajajo pri poginu živali in morajo z živalskimi trupli, z deli živalskih trupel in drugimi živalskimi odpadki (v nadaljnjem besedilu: živalski odpadki) ravnati tako, da ni ogroženo prizadeto ali moteno okolje in zdravje živali.
PRIJAVA, ZBIRANJE ŽIVALSKIH ODPADKOV IN RASTELESBA
2.	člen
Posestnik živali mora v določenih primerih takoj prijaviti pooblaščeni veterinarski organizaciji — Veterinarskemu zavodu Celje (v nadaljnem besedilu; VZ Celje) pogin živali ali nastanek živalskih odpadkov.
Voznik, ki je povzročil pogin živali, upravljale! javnih cest in organi za notranje zadeve morajo prijaviti VZ Celje vsako živalsko truplo na javnih cestah.
3.	člen
VZ Celje mora zagotoviti redno odvažanje živalskih odpadkov od mesta pogina živali do zbirališča za živalske odpadke v Lahovni pri Celju.
VZ Celje mora organizirati stalne transportne proge za zagotovitev rednega odvažanja živalskih odpadkov iz obratov z industrijskim načinom proizvodnje in večjih aglomeracij ter objektov za promet z živalmi in živalskimi proizvodi.
Zbirališča živalskih odpadkov iz prejšnjega odstavka določita VZ Celje in ZKZ Mozirje.
4.	člen
Redno higiensko in tehnično vzdrževanje in tekočo dezinfekcijo zbirališča za živalske odpadke v Lahovni pri Celju, opreme, pribora in vozil veteri-narsko-higienske službe mora zagotoviti VZ Celje.
Higiensko vzdrževanje in dezinfekcijo posod za živalske odpadke v zbirališčih iz tretjega odstavka 3. člena mora zagotoviti posestnik živali.
5.	člen
Raztelesba živalskih trupel iz območja občine Mozirje se opravlja v secirnici Lahovna pri Celju.
Stalno službo za ugotavljanje vzroka pogina v secirnici Lahovna pri Celju mora zagotoviti VZ Celje.
6.	člen
Dezinfekcijo mesta, kjer so bili živalski odpadki, prevoznega sredstva, nakladalne-razkladalne rampe, zbirališča, secirnice, pribora in opreme ter objektov ali mest, kjer se ugotovi živalska kužna bolezen opravlja VZ Celje.
7.	člen
VZ Celje mora organizirati službo za sprejem prijave pogina živali ter na krajevno običajen način obvestiti o tem vse posestnike živali (o dežurni službi, številki telefona ipd.).
Posestnik živali je dolžan pomagati pri nakladanju trupla v vozilo oziroma ga mora odpremiti do prevozne ceste, če je truplo na neprevoznem kraju.
VETERINARSKO-HIGIENSKA SLUŽBA
8.	člen
Veterinarsko higienska služba pooblaščene veterinarske organizacije VZ Celje opravlja na območju občine Mozirje naslednje naloge:
—	sprejema prijave pogina živali in nastanka živalskih odpadkov;
—	zagotavlja redno odvažanje živalskih odpadkov od mesta nastanka do zbirališča;
—	pomaga pri raztelesbi živalskih trupel, odvzemu ter pošiljanju materiala v diagnostični zavod;
—	opravlja dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo objektov in opreme za rejo in promet živali, zbirališč, secirnic, vozil in drugih objektov veterinarskih organizacij;
—	v občasnih akcijah lovi živali brez lastnikov in neregistrirane pse oziroma pse, ki niso cepljeni proti steklini, ali se gibljejo brez nadzorstva;
—	zagotavlja oskrbo živali iz prejšnje alineje v določenem roku in oskrbo živali, ki so sumljive na steklino;
—	vodi evidenco o razkužbah, poginih in pomaga pri vodenju sekcijskega protokola in dokumentacije o
odvzemu ter pošiljanju v diagnostične zavode.
FINANCIRANJE
9.	člen
Stroške za neškodljivo odstranjevanje živalskih odpadkov, za organizacijo in delovanje veterinarsko-higienske službe ter druge stroške po tem odloku plača Skupščina občine Mozirje, na podlagi družbenega dogovora občin celjske regije.
10.	člen
Vse ostale zadeve organizacije, ureditve in poslovanja veterinarsko-higienske službe za območje občin celjske regije so urejene z medobčinskim družbenim dogovorom med uporabniki in izvajalcem veterinarsko-higienske službe.
NADZOR
11.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka Opravlja veterinarska inšpekcija Skupščine občine Mozirje.
KAZENSKA DOLOČBA
12.	člen
Za kršitev določil tega odloka se uporabljajo kazenske določbe iz 5. točke 62. člena, 3. in 7. točke 64. člena, 65. in 66. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in št 2-43/78).
KONČNA DOLOČBA
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-19/78-1
Mozirje, dne 31. oktobra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Hinko čop 1. r.
1531.
Skupščina občine Mozirje je na podlagi 126. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 27. oktobra 1978 sprejela
ODLOK
o razveljavitvi odloka o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede
1.	člen
Razveljavi se odlok o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 17-453/74.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-16/78
Mozirje, dne 30. oktobra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Hinko Čop 1. r
1532.
Skupščina občine Mozirje je na podlagi 124. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 12/74) na seji Družbenopolitičnega zbora dne 26. oktobra 1978 in na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 27. oktobra 1978 sprejela
SKLEP
o soglasju k združitvi Veterinarske postaje Velenje in Veterinarske postaje Mozirje v delovno organizacijo Savinjsko-šaleška veterinarska postaja
1
Skupščina občine Mozirje daje soglasje k združitvi Veterinarske postaje Velenje in Veterinarske postaje Mozirje v delovno organizacijo Savinjsko-šaleška veterinarska postaja, s sedežem v Mozirju.
II
Za začasnega poslovodnega organa, direktorja delovne organizacije se določi tovariš Ivan Zagožen, ki bo opravljal vse priprave do konstituiranja delovne organizacije in njenega vpisa v sodni register.
III
Potrdi sc samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo Savinjsko-šaleška veterinarska postaja.	IV
Zagotovijo se denarna sredstva za izgradnjo nove delovne organizacije.
V
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 022-3/78-1
Mozirje, dne 31. oktobra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Hinko Čop 1. r.
SLOVENSKE KONJICE 1533!
Na podlagi 4. točke sklepa o javni razgrnitvi osnutka vodnogospodarskih osnov zveze vodnih skupr nosti SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 20/78) je odbor za komunalo in urbanizem ter varstvo okolja Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice na seji dne 3. novembra 1978 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka vodnogospodarskih osnov SR Slovenije na javni vpogled
1
Osnutek vodnogospodarskih osnov" SR Slovenije se razgrne na javni vpogled.
2
Osnutek je na vpogled v poslovnih prostorih oddelka za gospodarstvo Skupščine občine Slovenske Konjice vse delovne dni od 7—12 ure v času od 15. novembra do 15. decembra 1978.
3
Na razgrnjeni osnutek vodnogospodarskih osnov SR Slovenije lahko dajo svoje pripombe vsaka temeljna ali druga organizacije združenega dela, krajevna skupnost, samoupravna interesna skupnost ali druga samoupravna organizacija ali skupnost, družbenopolitična skupnost in njeni organi, društvo ali občan.
4
Osnutek vodnogospodarskih osnov je izdelala strokovna služba Zveze vodnih skupnosti SR Slovenije v sodelovanju z vodnogospodarskimi podjetji.
5
Ta sklep sc objavi v Uradnem listu SRS. Št. 324-2/78
Slovenske Konjice, dne 3. novembra 1978.
Predsednik odbora
Stane Pahole L r.
POPRAVEK
V 4. členu sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Gabrovka (Uradni list SRS, št. 21/78) se številka žiro računa pravilno glasi: 50150-842-022-200794 »KS Gabrovka«.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti
Jože Rappl 1. r.
VSEBINA
Stran
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
1511.	Zakon o dopolnitvah zakona o dedovanju	1S99
1512.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe	2001)
1513.	Odlok o potrditvi statuta Narodne banke Slovenije 20111
1514.	Odlok o določitvi števila In izvolitvi sodnikov porotnikov Vrhovnega sodišča SR Slovenije	2001
1515.	Odlok o Izvolitvi dveh članov Odbora za podeljevanje prvomajske nagrade dela	2002
predsedstvo Skupščine sr Slovenije
1516.	Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb	2002
IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
1517.	Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o pre-
mijah za kravje mleko za čas od 1. januarja do 31. decembra 1978	.	2002
1518.	Odlok o vplačilu dela sredstev solidarnosti na račun
Sredstev solidarnosti SR Slovenije	2003
DRUGI REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
1519.	Sklep o cenah dnevnikov v letu 1978	2003
REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
1520.	Statutarni sklep o določitvi zamudnih obresti za neplačane ali nepravočasno plačane prispevke (Celje) 2004
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1521.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka vodnogospodarskih.
osnov (Brežice)	2004
1522.	Sklep o predlogu spremembe urbanističnega reda
za naselje Hukošek (Brežice)	2005
1523.	Sklep o javni razgrnitvi spremembe zazidalnega načrta Otok I (Celje)	2005
1524.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka vodnogospodarskih
osnov Slovenije (Cerknica)	2005
1525.	Sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o usta-
novitvi občinske skupnosti za zaposlovanje (Grosuplje)	2005
1526.	Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, ob-
veznostih in odgovornostih med stanovanjsko skupnostjo in delovno skupnostjo (Lenart)	2006
1527.	Samoupravni sporazum o zagotavljanju sredstev za
izgradnjo 9-stanovanJskega Objekta v KS Gradišče za potrebe reševanja stanovanjskih vprašanj prosvetnega in vzgojno varstvenega kadra v KS Gradišče (Lenart)	2009
1528.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta
za zazidalni otok SS 202/2a Zgornje Gameljne (Ljubljana Šiška)	2009
1529.	Odlok o merilih za razvrstitev objektov, zgrajenih
brez dovoljenj v občini Mo/.irje	2009
1530.	Odlok o organizaciji, ureditvi In poslovanju veteri-
narsko-higienske službe (Mozirje)	2010
1531.	Odlok o razveljavitvi odloka o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede (Mozirje)	2011
1532.	Sklep o soglasju k združitvi Veterinarske postaje
Velenje In Veterinarske postaje Mozirje v delovno organizacijo Savinjsko-šaleška veterinarska postaja (Mozirje)	2012
1533.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka vodnogospodarskih
osnov SR Slovenije na Javni vpogled (Slovenske Konjice)	2012
— Popravek sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka
na območju krajevne skupnosti Gabrovka	(Litija)	2012
Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Bibei - Tiska Tiskarna Tone Tomšič vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1978 260 din. Inozemstvo 600 din - Relclamaclle se upoštevalo le mesec dni no izidu vsake številke Uredništvo In uprava Ljubljana. Gregorčičeva 25. poštni predal 379 vil Telefon direktni uredništvo uprava In knjigovodstvo 20 701. prodaja, preklici in naročnine 23 679 — 2iro račun 50100-603-40323	- Oproščeno orometnega
davka po mnenju Sekretariata za Informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št). 421-1/72