osebnosti slovenskega športa 73 Profesor Rajko Šugman Profesor Rajko Šugman je na poseben na- čin soustvarjal slovensko in mednarodno športno znanost in stroko. Poleg mnogih vodstvenih in organizacijskih del je do zdaj v avtorstvu ali soavtorstvu objavil prek 500 strokovnih, znanstvenih in poljudnih del. Nedavno je praznoval osemdeseti rojstni dan. Takšni življenjski jubileji – ob takšnih ustvarjalnih opusih – zahtevajo obeležitev in poklon. Pot športnega delavca je Rajko Šugman še kot študent začel leta 1955 na ustano- vitvenem občnem zboru ŠD Olimpija; od takrat je tudi član tega kolektiva. Opravljal je več profesionalnih nalog: bil je pod- predsednik Okrajne zveze za telesno kul- turo (1963–1965), sekretar Šolskega centra za telesno vzgojo (1967–1970); pomočnik Republiškega sekretarja za prosveto in kul- turo (1970–1974 – danes državni sekretar; prvi na tej dolžnosti) in nadaljeval kot se- kretar Telesno kulturne skupnosti Slovenije (1974–1978) ter končal profesionalno karie- ro kot redni profesor na Fakulteti za šport v Ljubljani. Rajko Šugman je v športu opravljal veliko nalog tudi neprofesionalno: kot organiza- tor je bil član mnogih organizacijskih komi- tejev in njihovih komisij velikih prireditev. Kar 25 let je bil član OK Planica (od tega 8 let tudi IO OK in vodja protokola) in v okviru tega komiteja tudi vseh organizacijskih ko- mitejev svetovnih prvenstev in svetovnih pokalov v smučarskih skokih ter poletih. Bil je vodja slovenske olimpijske reprezentan- ce na igrah XXV. olimpijade v Barceloni leta 1992, vodja mnogih srečanj dežel delovne skupnosti, srečanj Treh dežel in vodja de- legacije na XII. evropski športni konferenci Dunaj – Budimpešta, 1995. Kot predsednik Športne zveze Slovenije je bil v času osamosvajanja Slovenije na čelu razdruževanja od zveznih (jugoslovanskih) športnih organizacij in njihovemu vključe- vanju v mednarodne športne asociacije. Nadalje je bil Rajko Šugman med pobudni- ki za ustanovitev OKS; prvi je leta 1991 na- vezal stike z MOK na Evropski športni kon- ferenci v Oslu in se dogovoril z generalnim sekretarjem MOK za nadaljnje sodelovanja in za sprejem pri predsedniku MOK. Bil je član delegacije pri prvem srečanju s Sama- ranchem v Luzani. Rajko Šugman je kot ustanovitelj ali sou- stanovitelj sodeloval pri skoraj dvajsetih organizacijah; najprej v rodnih krajih (TVD Partizan Gorišnica (1953) in NK Gorišnica), nato do tega, da je bil član iniciativnega odbora za ustanovitev OKS leta 1991. Med drugim sta njegovi tudi zamisli za izvedbo Muzeja športa v Ljubljani in Mednarodne- ga festivala športnih filmov. Z Miroslavom Cerarjem je ustanovil Slovensko olimpijsko akademijo in bil njen direktor 7 let; delo na SOA mu je bilo pisano na ‘dušo’. Velja omeniti tudi to, da se njegov strokov- ni in znanstveni opus prepleta z njegovim literarnim ustvarjanjem. Športna stroka in znanost sta z njegovimi leposlovnimi zapisi pridobili ljudskost in privlačnost ter šport priljubili najširši javnosti. Ugled športa je profesor Šugman širil tudi kot dekan Fa- kultete za šport in kot prorektor Univerze v Ljubljani. Foto: Bogdan Martinčič 74 Dekan prof. dr. Milan Žvan je za Zbornik, ki je izšel ob profesorjevi 80-letnici, med drugim zapisal: »Ob klasičnih vsebinah nje- govega učiteljskega poslanstva ga je krasila zlasti sposobnost, kako temu dodati pikan- tno podrobnost iz družbenega, gospodar- skega, kulturnega in seveda političnega življenja. V aktualne športne vsebine jih je znal umeščati takrat in tja, ko je začutil, da nam je študentom začela popuščati zbra- nost. Sicer pa se spomnim kolegov in sebe, kako smo srkali drobce profesorjevega širo- kega znanja ter doživljali in se bogatili – tudi kot osebnosti – z njegovim pedagoškim zanosom. Morda so bila ravno zaradi tega njegova predavanja vedno »kratka«. Po njih smo običajno obsedeli in ugotavljali, da se je ura že iztekla. Nikakršnega dvoma ni, bil je izjemen pedagog. Poleg naravnega daru je poskrbel za običajne spremljevalne podrobnosti, ki sicer niso bile lastne vsem učiteljem, kot so skripta, knjige in drugi pri- pomočki, ki so nam študentom olajševali študij ...« Profesorjev opus v Cobissu obsega 545 bibliografskih enot (ki pa ne pomenijo izčr- pnega seznama vseh njegov del) in to: 24 knjižnih strokovnih in literarnih del, – 23 samostojnih pomembnih del v – sklopu drugih publikacij, 16 učbenikov, – 31 raziskav, – 48 prispevkov na konferencah, simpo- – zijih ter posvetovanjih doma in v tujini, 213 znanstvenih in strokovnih člankov, – 14 strokovno poljudnih in drugih pri- – spevkov, 41 strokovnih gradiv, 74 recenzij, – 35 publikacij je urejal kot urednik ali so- – urednik in bil, 13 let (od 1986 do 1999) je bil glavni in – odgovorni urednik revije Šport. Doktorski študij v Zagrebu, izpopolnjeva- nje na Inštitutu za telesno kulturo v Mo- skvi in v Sankt Peterburgu, na Fakulteti za telesno vzgojo in šport Karlove Univerze v Pragi, na Dunaju in v Veliki Britaniji ter raz- lične zaposlitve – od dela na Republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo do Fa- kultete za šport – so zagotovo bogat vir njegovega navdiha. Njegovo neizmerno življenjsko energijo dokazujejo številna članstva in funkcije, v katere je bil izvoljen v štiridesetletnem delovanju: med drugim je bil predsednik Gimnastične zveze Slove- nije, predsednik Skupnosti jugoslovanskih fakultet za telesno kulturo, član Komiteja za razvoj športa Sveta Evrope v Strasbour- gu (SSDS) ter Komisije za raziskovalno delo (CDSR). Sodeloval je s Centrom za prouče- vanje sodelovanja dežel v razvoju, Visoko športno šolo v Kölnu, Nacionalno športno akademijo v Sofiji itd. V zadnjem času se Rajko Šugman posveča predvsem pisanju, vrednotenju povezano- sti športa z gospodarstvom in odnosom med športom in kulturo v najširšem po- menu besede; tudi leposlovju. Pred časom smo bili priča izjemnemu intervjuju z Vla- dom Ambrožičem na RTV SLO. Občudo- vanja vredno je dejstvo, da je Šugman še kako opazen na različnih športnih in dru- gih družbenih dogajanjih. Vedno zaželen sogovornik; živi in ustvarja v Ljubljani. Omeniti velja še mnoga neformalna prizna- nja, nadalje spoštljive zapise v predgovorih (Milan Žvan, Ivan Kristan, Miroslav Cerar) v zborniku ob njegovi 80 letnici, prav gotovo še pridobljeni naslov zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani. Kot rečeno uvodoma, globok poklon takšnemu življenjskemu opusu. Marta Bon