NO. 69
Ameriška Domovi ima


AM€RICAN IN SPIRIT FOR61GN IN tANGUAGS ONLY
SLOVGNIAN
MORNING NGWSPAPGR
IIsbhhL
CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, APRIL 8, 1954
ŠTEV- LTV —VOL. LIV
Ali ima Britanija še pravico veta nad uporabo A-bombe!
Bivši predsednik Truman pravi, da še, senator Hick-enlooper trdi nasprotno.
WASHINGTON.—Bivši predsednik Truman in senator Hick-enlooper, republikanec iz Iowe, sta bila v besedni bitki glede vprašanja, če ima. Velika Britanija še vedno moc veta nad Zdr. državami glede uporabe atomskih bomb.
Mr. Truman jev Kansas City-ju rekel, da ima Vel. Britanija še vedno to moč.
Senator Hickelooper pa je rekel v senatu, da to “ni točno.” “Ni komentarja!” je rekel Mr. Truman, ko so ga časnikarji vprašali, kaj ima pripomniti na Hickenlooperjevo izjavo. Rekel je samo: “Rekordi govore!” James C. Hagerty, predsednikov tajnik, je rekel: “Hicken-looper je v pravem.”
Vsi pa soglašajo, da ni nobenega naroda, ki bi imel pravico vetirati porabo novorazvite-ga hidrogeniskega orožja od stra ni Amerike.
V tej zadevi je Truman stopil na pozornico potem, ko so ga časnikarji vprašali, kaj ima pripomniti na Hagertyjevo izjavo, Ja tisti tajni dogovor o pravici Vetiranja atomskega orožja se-Jaj ni več veljaven.
Truman je odgovoril, da je th sti dogovor še vedno veljaven.
Sicer pa ni bilo v tistem dogo-voru nič misterioznega in skle-11 jen je bil zgolj iz namenom za 'Ohranitev svetovnega miru.”
MXARTHY IN MURR0W V DVOBOJU
Murrow očita senatorju McCarthyju šovinistični fanatizem, McCarthy pa Murrowu komunistično sopotništvo.
Dolžnost svobodnih narodov je v boju proti napadalcem
(člani kongresa so si edini, da se komunistom ne sme dovoliti, da bi rogovilili po mili volji, kjer koli bi se jim zljubilo.
Mornar priznal umor Prijateljeve žene
LEONARDTOWN, Md. — Nek 37- let stari mornar je pri-Znal, da je s kladivom ubil neko lepo, 22 let staro ženo drugega mornarja.
Mornar, William E. Rudd je obtožen umora po prvem redu. Policiji v Washingtonu se je sam Javil, češ da je brez denarja in a je izostal dlje kot mu je dovoljeval njegov dopust. Umoril
Mrs. Ion© Davis iz Lexington arka, M d. Zanikal pa je, da 1 sicer storil silo ženski, ki je 1 a žena njegovega najboljšega Prijatelja.
WASHINGTON. — Senator Knowland, republikanec iz Kalifornije, je v torek dejal v sena-NEW YORK. — Senator da svobodni narodi ne mo-Joseph R. McCarthy je v torek rejo ignorirati vstopa kitajskih dejal, da je Amerika namenoma komunistov v indokitajsko voj-in hote iz nekih misterioznih n0-
vzrokov zavlačevala polnih 18 Senator je govoril ob času, ko mesecev znanstveno raziskava- se Združene države posvetujejo nje in delovanje na hidrogenski 8 šestimi prijateljskimi drža-bomlbi. To svojo izjavo je po- vami glede sprejema programa dal v svojem odgovoru na ne- za skupno akcijo, da se reši ju-davni napad, ki ga je naperil j g »vzhodna Azija pred komuniz-nanj Edward R. Murrow, radij- mom.
ski in televizijski komentator. Senator Jackson, demokrat iz V splošni diskusiji ,0. komuni- Wf g'1?1™*' je pozval predirnem pritisku je McCarthy	n3! Pnde pred kongres
1 ter ga tozadevno pouči m ob-
stičnem dej al
“Če bi ne bilo komunistov v naši vladi, čemu smo potemtakem zavlačevali naša raziskava-nja glede hidrogenske bombe polnih 18 mesecev, čeprav so nam naše inteligenčne agencije dan za dnem dopovedovale, da Ighodne AzV’'''
Sovjet, delujejo z mrzlično nag- ^ Kennedy, demokrat boo na razvojih te bombe? Kdo - n- ..	. ,
je povzročil to zavlačevanje? — T n , .	'l^ lzjavi ’ a Je °J
Ali lojalni Amerikanci ali iz-rdolT:, hr““P“' ^ dajalci?	prizna, da je to boj za osvobodi-
\tev indokitajskega ljudstva, ne Dalje je McCarthy dejal, da za rešitev in nadaljnje vzdr-se je Murrow že pred 20 leti u- I zevanje francoskega koloniaiiz-kvarjal s propagando za komu- Ima! nistično stvar.
vesti, “nakar bo storil kongres vse, kar je v njegovi moči, da se okrepi predsedniku roko.” “Nikakor ne smemo dovoliti, da bi Indokina padla pod katero koli oblast. Izguba Indokine bi pomenila izgubo vse južno-
v
ne
Novi grobovi
Louis Ferdinand Novak
V sredo je umrl v Berea Community bolnišnici, kamor je bil prepeljan po kapi, iki ga je zadela na njegovem domu na 4197 Porter Rd. North Olmsted, O., v torek zjutraj, Louis Ferdinand Novak. Bil je doma iz Commone pri Trstu. Zapušča ženo Angelo, rojeno Hočevar, mater Ivan ko, roj. Pipon, in brata Alexan dra. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62. St.. v soboto zjutraj v cerkev sv. Petra na Superior Ave. in East 17. St. Ura pogreba še ni bila določena. Pokopan bo na Calvary pokopališču.
-----o----
0 delavskem položaju v Clevelandu
Brezposelnemu delavcu je sedaj težje dobiti delo. — Nadurni delovni čas v Fisher Body tovarni.
INDOKITAJSKA VOJNA DOBI 33 ODST. VSE POMOČI
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
V daljšem pregledu je pokazal na Rdečo Kitajsko in rekel:
Vzhodna Nemčija ne bo priznana
“Ali je bil© teh 400 milijonov I B°NN. — Zapadni zavezniki Kitajcev zavojevanih z oborože-rn Zap a d na Nemčija so se spono silo Nikakor ne! Te Kitaj- razumeh, da ne bodo priznali ce je izročilo v oblast njihovim I Mtkarsike vzhodnonemške ko-
w #--------U-----
^ljubljenost turškega predsednika
k ISTANBUL, Turčija. — Tu-^ aJsnj,e časopisje poroča, da je Ju ska množica v Samsunu ob rnem morju, dvignila avtomo-> v katerem se je peljal tur-i Predsednik Celal Bayar, ki ® prišel tja na obisk, na svoje tod 6 ter s Predsednikom vred nesla kakih 50 metrov daleč.
Zdravstveno stanje t dvoglavega deteta
v0T?ANAPOLIS- — Dvogla-co j 6 6’ k* je zbolelo za pljučni-bo]r,rSe i® nahajalo v tukajšnji hko S?1Ci °d 18' marca> je že to-Ši lam, reval°’ da ga bodo star-ko kmalu vzeli domov.
■S** WIMPS
Vremenski
prerok
pravi:
boli^63 »hlačno, vetrovno in čiv, ; rzI°- Ponoči deloma obla-0 mrzlo.
suženjskim valptom šakalsko (volčje) krdelo lažnjivih komunističnih propagatorjev z Edward Murrowom vred, ki je dan za dnem kričal v svet, da so kitajski komunisti samo agrarni reformatorji in naši zavezniki, dočim kitajska republika — (Čangkajšekova), predstavlja vse, kar je zlega in hudobnega”.
McCarthy je dalje rekel, da je bil Murrow — po lastnem priznanju — član teroristične organizacije International Workers of the World. — Murrow je odgovoril, da je to lažnjiva obdol-žitev, ki jo je sfabriciral senator McCarthy.
Po dovršenem predvajanju filma na televiziji je zopet nastopil Murrow, ki je rekel, da v trenutku ne more odgovarjati, toda si pridržuje pravico odgovora.
munistične vlade.
Do tega sklepa so prišli na eno uro trajajoči seji, katere se je udeležil tudi nemški kancler Adenauer.
Dosežen je bil tudi sporazum, da bo Zapadna Nemčija postala popolnoma suverena država, ko bo dokončno odobrena pogodba o Skupni evropski armadi.
Rusi so zajeli dva ameriška vojaka
HEIDELBERG, Nemčija. — Ameriški glavni stan poroča, da so Rusi v ponedeljek vdrli v a-merišiko ziono ter ugrabili in odvedli s seboj dva ameriška vojaka, ki sta bila v službi ob meji-
CLEVELAND. — Bureau of Unemiployment Compensation poroča, da narašča število nadaljujočih ,se prošenj za podporo proti brezposelnosti od strani o-sab, ki so brez dela teden ali več kar potrjuje staro domnevo, da je težje dobiti delo, ko je enkrat človek brez njega.
V tednu, ki se je končal preteklo soboto, se je število prošenj za nadaljevanje podpore zvišalo do 21,436; teden poprej je žnašalo to število 20,783. število, novih prošenj pa je padlo od 2,875 na 2,752.
Trgovska zbornica poroča, da samo šest tovarnarjev predvideva možnost številnejših plačilnih list v aprilu, 12 tovarnarjev pa pričajkuje njihovo nadaljno redukcijo.
Pri Fisher Body v Euclidu je pričela v ponedeljek večina delavcev delati po osem in pol ur na dan in bodo tekoči mesec delali tudi dve soboti, da izdelajo zvišana naročila.
Osebje v Maintenance in engineering departmentu dela sedaj po šest dni na teden, ker pripravljajo vse potrebno za pro-lukcijo novih avtomobilskih modelov za leto 1955. Ta “over-
Predsednik je določil veliko pomoč Indokini, kjer smatrajo, da bo vojna v dveh letih končana. -Pomoč Evropi je žnatno okrnjena.
WASHINGTON. — Predsednik Eisenhower je naredil v torek novo potezo za ojačenje Indokine ter določil skoraj eno tretjino od vsote $3,500,000,000, ki je namenjena v pomoč inozemstvu v prihodnjem letu, za pomoč indokittajski vojni.
Predsednik je okrnil pomožni sklad za Evropo v prihodnjem poslovnem letu za bilijon dolarjev, kar pomeni, da bo ta pomoč za 58 odstotkov nižja od pomoči v letošnjem letu. Program za pomoč inozemstvu, ki ga je poslal predsednik kongresu, j e naj nižji, odkar se je leta 1948 pričela dajati ta pomoč ter je za več kot $1,000,000,000 nižji od programa, ki ga je ©dglaso-val kongres lansko leto, v katerem je bila določena vsota $4,-726,000,000 za pomoč inozemstvu. —
V sedanjem programu je določena vsota $1,133,000,000 za vojaško in gospodarsko pomoč Indokini.
Predvidevanje zmage v dveh letih
Harold E. Stassen, administrator inozemske pomoči, je dejal, da bo Indokina dobila za
za vojno podpirajoče izdatke, o-stanek pa v gospodarski pomoči. Dejal je tudi, da je ta preračun postavljen na kalkulacijo, da se mora Indokino za vsako ceno držati in da bi se ondot-na vojna lahko zaključila v dveh letih.
Vsega skupaj bosta dobila Daljni vzhod in pacifično okrožje $1,768,000,000, kar je nekaj nad polovico celotne vsote, namenjene za pomoč inozemstvu.
Pomoč za Evropo je okrnjena od $2,300,000,000 na $947,700,-000.
Na globalni osnovi je predsednik zahteval skoraj $2,000,000,-000 manj za topove, tanke in drug© orožje kakor lansko leto. Letos je priporočil v te svrhe — $1,580,000,000, lansko leto pa je ta vsota znašala $3,180,000,000.
Istočasno sta bili postavljeni na listo držav, ki prejemajo vojaško pomoč, Japonska in Pakistan. Večje apropriacije se bo priporočilo tudi za Španijo.
Stassen je dalje povedal, da bodo Bližnji vzhod, Afrika, Indija in Pakistan dobili $569,100, 000 skupne pomoči, Latinska
$300,000,000 orožja, $800,000,000 Amerika pa $47,000,000.
ŽENO MU JE ODPELJAL WASHINGTON. — Gene-
___ ____ __	__ ral Milton W. Arnold je vložil
time” bo najbrž trajal do mese- tožbo proti George M. Bunker-
U veselja ga je zadela kap
OTTAWA, 111. — Neki slepec je umrl od kapi, ki ga je zadela ob veselju in razburjenju, ko je spet spregledal.
Marcello Binachi, star 81 let, se je pred tednom dni podvrgel dvema operacijama na očeh. Ko so mu po drugi operaciji odvzeli obvezo, je spregledal in zavpil: “Jaz vidim! Jaz vidim!!” — se zgrudil in umrl.
ca maja.
Ce se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se ni-ste držali prometnih predpisov.
NEZADOVOLJSTVO V ROMUNIJI
WASHINGTON. — Pregled, ki ga je izdelal kongresni štab, izkazuje, da je doseglo nezado-voljstvo romunskega ljudstva s komuističnim režimom “nevarne proporcije.”
Toda kljub temu je malo upanja na uspeh ljudske vstaje, dokler bo stal v deželi in ob njenih mejah ruski kolos.
j ju, tovarnarju za letala, od katerega zahteva milijon dolarjev odškodnine, češ da mu je general odpeljal ženo.
Slahoumneža pred Belo hišo
WASHINGTON. — Uradniki vamostne službe so sporočili, da sta hotela v Belo hišo dva moža z zahtevo, da hočeta govoriti s predsednikom Eisenho-werjem. Dognali sta, da sta bila oba umobolna. Odpeljali so ju v bolnico na opazovanje.
POD GORNJIM NASLOVOM smo že nekajikrat napisali nekaj misli, ker vsa znamenja kažejo, da bomo v Indokini začeli tam, kjer smo v Koreji nehali (če smo sploh nehali?). V drugem poročilu na današnji prvi strani javljamo, da je predsednik Eisenhower določil skoraj eno tretjino skupne ameriške pomoči inozemstvu — Indokini.
Kar se dogaja danes v Indokini, je bilo predvideno že ob času, ko so se pričeli pogajati za premirje v Koreji in zopet pozneje, ko je bilo premirje podpisano. Že takrat je bilo rečeno, da bo z ustavljen jem sovražnosti v Koreji ifeitajskim komu-
Se enkrat: Ali pojdemo v drugo Korejo?
nistom omogočeno opremljanje in zalaganje viethmimskih upornikov z orožjem in s tem razširjenje vojne v Indokino.
Kitajski komunisti sicer niso intervenirali javno, kakor so to storili v Koreji, in sicer po vsej priliki zato ne, ker jih je državni tajnik Dulles posvaril, da bi tak poseg v indokitajsko vojno utegnil privesti do povračil in represalij v drugih krajih. Toda korejsko premirje je dalo kitajskim komunistom dovolj časa in priložnosti za izvežbanje in opremljenje viethminskih sil, — kar dokazujejo njihovi silni in masivni napadi na francosko trdnjavo Dien Bien Phu.
Možnost,'da junaški brambovci te trdnjave ne bodo mogli več dolgo vzdržati kljub pomoči a-meriških tankov, artilerije in letal, predstavlja dilemo (dvoumnost ali zadrego) za svobodni svet.
Ali naj Amerika obodri Čang-kajšekove nacional. sile na For-mozi za vpad na kitajsko celino, s čemer bi bila ustvarjena diverzija, ki bi ustavila dotok vojnih potrebščin iz Rdeče Kitajske komunistom v Indokino? To bi se zdela modra poteza, toda samo s pridržkom, če so Čangkaj-šekove čete sposobne, vzdržati se na celini ter ustvariti tam o-porišče. Poleg tega je treba pripomniti, da so taki diverziji
ameriški zavezniki nasprotovali in Amerika se je uklonila njihovim željam.
Dalje: Amerika lahko uveljavi pomorsko blokado Rdeče Kitajske, toda tudi tej potezi so nasprotovali oni zavezniki Amerike, ki so Rdečo Kitajsko priznali in hočejo nadaljevati svojo trgovino z njo.
Pretekli teden je državni tajnik pozval na skupno akcijo proti komunistični nevarnosti v južnovzhodni Aziji.
V Koreji imamo oz. smo imeli vojno, ki je bila pričeta pod pretvezo “policijske akcije”. — Ta je bila dovolj in nočemo nobene nove “policijske akcije” v Indokini!
Berlram D. Wolfe o Djilasovem slučaju
Nobena totalitarna država ne more razviti prave in resnične demokracije.
NEW YORK. — Revija — “The New Leader” je objavila članek Bertram D. Wolfe-a, avtorja knjige “Three Who Made a Revolution”. Pisatelj trdi, da Djilasov slučaj znova uči, da nobena totalitarna stranka in režim ne more razviti prave demokracije niti v svojih lastnih vrstah, niti v državi, kateri vlada.
“Tako imamo jasen dokaz in nauk, ki je v jugoslov. prepiru najbolj očiten. To je:
Nobena politična stranka ne more razviti demokracije v svojih lastnih vrstah, niti dati kakršne koli resnične svoboščine v.svojih notranjih razpravah tako dolgo, dokler je in ostane e-dina dovoljena stranka, ki ima monopol v državi.
Sistem ene stranke vodi. kar je že sam Lenin odkril, neizogibno v monolitno strankino organizacijo, v (kateri ni možnosti za svobodno izražanje misli. Ta sistem vodi v zatiranje naziranj z upravnimi sredstvi, vodi nevzdržno v čistke, bodisi krvave ali pa drugačne.
Zmota ima svojo logiko prav tako kot resnica. Svoboda izziva več svobode, zatiranje izziva več zatiranja. Kadar so druge stranke odpravljene, pride na vrsto življenje v lastni, edini stranki. Tudi to zadavijo. — Stranka se prelevi. Iz živega organizma nastane to, kar je Stalin imenoval ‘iz enega kamna’, ‘monolitno.’ Iz enega kamna so nagrobni spomeniki. Taka stranka ni nič drugega kot spomenik na grobu političnega življenja.”
------o-----
Bodi previden in pazljiv, pa se boi izzognil marsikateri nesreči!
V bolnišnico—
Mrs. Uršula Zdravje, 554 E. 140 St., je bila prepeljana v Lakeside bolnišnico.
Pogreb—
Pogreb pokojne Uršule Mirtel bo krenil v soboto zjutraj ob 8.15 iz Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev blaženega Pij a X. — Warrensville Center Rd., nato pa na Kalvarijo.
Seja—
Članice Oltarnega društva fare sv. Vida imajo nocoj po cerkveni pobožnosti mesečno sejo. Ura molitve se bo začela že ob 6:30.
Tretja obletnica—
V soboto, 10. aprila, ob 6:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. sv. maša za pokojnega Franka Škufca v spomin tretje obletnice njegove smrti.
Seja—
Društvo Ribnica št. 12 SDZ i-ma v petek: zvečer ob 7:30 sejo v SND na St. Clair Ave. Pozdravi—
Iz Hot Springs, Ark., pošiljata pozdrave Mr. in Mrs. Frank in Rose Paulin, Mr. Paulin je imel do nedavno gasolinsko postajo na E. 61. St. in St. Clair Ave.
Tifo obišče Grčijo m Turčijo
NEW YORK. — Jugoslovanski radio je javil in časopisje je ponovilo vest, da bo Tito uradno obiskal Grčijo in Turčijo.
Grški zunanji minister Stephanos Stephanopoulos je povedal, da je predsednik Tito sprejel povabilo, naj obišče Grčijo, z velikim zadoščenjem in veseljem, Dan obiska še ni določen, verjetno pa je, da se bo ta obisk izvršil kmalu potem, ko se bo vrnil predsednik Tito iz Ankare. Grški zunanji minister je poudaril, da bo Titov fcbisk mnogo prispeval k boljšim odnosom med obema državama in je zanikal, da bi se bili ti odnosi v zadnjem času ohladili.
NAJNOVEJŠE VESTI
WASHINGTON. — Predsednik Eisenhower je izjavil, da so hidrogenske bombe zdaj dovolj velike za vse vojaške zahteve in da Združene države ne nameravajo preizkušati in dognati, kako velike se lahko izdelajo.
COLUMBUS, O. — Governer Lausche je odredil zaščito državne policije voznikom trnkov, ki jih nadlegujejo rake-tirji glede razkladanja tovorov. (O zadevi smo že bolj podrobno poročali.)
WASHINGTON. — Oba, predsednik Eisenhower in državni tajnik Dulles, sta pozvala včeraj svobodne narode, naj izrazijo svojo voljo in svojo pripravljenost za rešitev strateške južnovzhodne Azije pred komunizmom.
CLEVELAND. — Zgodaj davi je privršal preko Clevelanda med grmenjem vihar, ki je polomil mnogo drogov z električno napeljavo, tako da v mnogih hišah niso imeli električne razsvetljave. Vihar, ki je divjal 70 milj na uro, je vlomil tudi mnogo oken in povzročil zvonenje neštetih alarmnih zvoncev, ki so instalirani v trgovinah za zaščito proti vlomom.
Ameriška Bmmmm


HEnfleraon 1-3823
“CS
CleTeland S, Ohio
t
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec	____
NAROČNINA
Za Z^d. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Z« Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.09, za 3 mesece $4,00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office nt Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
«^|§!^83	No. 69 Thurs., April 8, 1954
Vse preveč strahu
Ko smo bili majhni, so nam starejši cesto dejali, kadar nas je bilo strah, da je, ta v sredi votel, okoli ga pa nič ni! Ko smo odrasli, nas je sicer otroški strah minil, nadomestile pa so ga razne skrbi in strah druge vrste.
Po vsem svetu in ne na zadnje v naši deželi je danes vse preveč strahu. Razstrelitve vodikovih bomb so ljudi v nekaterih deželah tako preplašile, da je skoro težko verjeti.
Starim preskušnjam: kugi, lakoti, vojni, ognju, potresu in povodnji so se pridružile nove, ki jih sicer v litanijah ne omenjamo, ki pa prenekateremu izmed sodobnikov ne dado spati.
O starih in novih nevarnostih, ki vzbujajo med nami strah, je govoril v ponedeljek zvečer sam predsednik Združenih držav. Hotel je pomiriti svoje rojake, pa tudi ljudi drugod po svetu, hotel je dati svobodnemu svetu poguma in več vere v samega sebe.
Prikazal nam je gospodarsko moč naše dežele, prav posebno pa poudaril duhovni temelj, iz katerega je ta moč zrasla.
“In sedaj, danes, je potreba po tej duhovni moči prav tako velika, kot je bila kdaj'koli v vsej naši preteklosti!’ je dejal predsednik Eisenhower.
Kot so naši predniki verovali v Stvarnika in gradili v zaupanju Nanj, tako moramo tudi mi danes, potem bodo naše skrbi daleko manjše in strah pred negotovo bodočnostjo ne bo hromil naše podjetnosti in delovne silef. Nikoli ne bi smeli pozabiti Gospodovih besedi, da nam še las ne bo padel z glave brez Njegove volje!
“Biti moramo močni v svoji udanosti in požrtvovalnosti Ameriki . . . njena moč je ena izmed stvari, ki jo mi in svet imenujemo neverjetno . . . čemu bi se poteim ob vsej tej moči bali, kaj nam hoče storiti svet?” je vpraševal predsednik.
Predsednik je nato govoril o vodikovi bombi in vprašanjih, ki jih je prinesla, takozvana atomska doba. Ta sama po sebi ne bi bila nevarna, če ne bi bilo komunizma, ki hoče uporabiti vsa sredstva, moderne znanosti, da bi si pridobil oblast nad svetom. Komunizem nas hoče razdvojiti, vse-jati med nas razredno borbo, dvigniti en narod ali en njegov del proti drugemu. Mi se moramo truditi, da bomo to njegovo namero preprečili. Biti moramo v obrambi svoje svobode složni in povezani.
Po nanizanju teh dejstev je razčlenil Eisenhower nevarnost, ki nam grozi iz Kremlja. Po njegovih besedah ljubijo komunistični oblastniki moč in oblast, zato ne bodo radi tevgai vojne, v kateri bi utegnili to zgubiti. Za to imajo lepe zglede v Mussoliniju, Hitlerju, Napoleonu in drugih zgodovinskih osebnostih. Opozoril je na nevarnost, ki jo predstavljajo za Sovjete v slučaju vojne nezadovoljni sateliti, opozoril dalje na gospodarsko šibkost Sovjetije v razmerju z Ameriko in na možnost strahotnega povračila, s katerim morajo Sovjeti računati v slučaju napada.
Nevarnost nam ne grozi samo od zunaj, ampak tudi od znotraj. Komunisti se skušajo vriniti v razne javne ustanove in organizacije ter spodkopati našo svobodo. Njihovo število sicer ni veliko, vendar moramo biti čuieči. Njihovo delovanje nadzira FBI. Ta je v zadnjih letih v tem oziru opravil odlično delo in ga bo vršil tudi v bodoče, zato naš strah v tej smeri ne sme biti pretiran, tako vsaj sodi predsednik Eisenhower.
Gotovo je, da je komunistično spodkopavan je temeljev naše družbe in države daleko manjše, če se nevarnosti zavedamo, kot če bi jo omalovaževali. Zavedati se pa moramo, da državni organi ne morejo imeti oči povsod. Dolžnost vsakega državljana je, da pri tem sodeluje. S tem pa še dolgo ni rečeno, da naj bi v vsakem svojem sosedu iskali sumljivega človeka. Prevelik strah tudi v tem oziru ni na mestu.
Predsednik je nato govoril o naših zaveznikih, ki nam ne smeio biti le orodje, ampak pravi prijatelji. Pri postopanju z njimi moramo biti previdni in potrpežljivi. Skrbeti moramo, da ne bo eden ali drugi od njih prišel pod komunistično oblast, ker z izgubo vsakega bo svobodni svet oslabljen, med tem ko bo moč komunističnih oblastnikov narastla.
Na tem mestu je predsednik omenil, da noben narod ni komunizma sprejel prostovoljno, tudi ruski ne. To je sicer znana resnica, toda zanimivo je, da se je predsedniku Združenih držav zdelo, da jo mora poudariti. Eisenhower se torej zaveda, da tudi Tito ni prišel na oblast po volji in želji jugoslovanskih narodov in da se tudi on drži le s silo.
Prenekateri Amerikanec se danes bolj boji depresije in brezposelnosti kot vojine, vodikove bombe in komunistične nevarnosti. Te stvari so mu nekam daleč, vse preveč ‘Stran od ,njega;. Brezposelnost pa občuti takoj. Z njo sta zvezani stiska in pomanjkanje.
Predsednik nas je tolažil, da vsa stvar ni tako huda in da število brezposelnih v marcu ni preveč naraslo. Obljubil je pomoč, če bi se položaj poslabšal.
Eisenhower je imel gotovo prav, ko nas je pozival, naj
NOVINE
ZA SLOVENCE “SLOVENSKE KRAJINE'* V AMERIKI
J.
Novi punčoli
Matjaš je bio edini šoštar v Bednjaji. Za Bednjaj je bilo to tudi ziavsema zadosta. Vsi Bednjaj čani bi lehko hodili dobro
dicov šle v Blednjaj k Matjaši, ka mero zeme za nove puneole Magdiči. Manka je bila najstarejša od petero dece i ljudje so si že pogučavali, ka Košteroov
podkovani, z obutvijov, štero je štef nekaj za Mankov gleda.
na novo1 delao i popravlao Matjaš. Ve so edrri pravili, da je Matj aš za potaimplati eli za kak-še drugo popravilo dober, mlajši sivet je pa raj kama inan so1, kda je trbelo nove punčole eli nove črevle. Matjaš je to ne nikomi zamero. On je zato imeo zado-f sta dela. Posebno v zimskom časi. Poleti so pa Bednjaj čani itak bosi hodili, Matjaš je pa kaj z grabljami dregao po1 ogradi eli pa vzeo motiko pa šo. oikapat na njivo za hižov.
Magdiči na Dolnjoj Bistrici so mati obljubili že za božič, ka dobi nove puneole za vuzem. To je bilo tem ležej ar so oča pozimi opet poslali peneze iz čikage. Magdiča je ešče te ne bila hakli-va, što de delao puneole. Nj oj j e zadosta bilo to, ka do za vuzem novi punčoli. Mati so pravili, ka ednok stopita v Bednjaj k Matjaši, ka ji mero zeme i ka opita-ta, kelko' bi to koštalo. Znate, ka trbej jako gledati, kak se trošijo penezi. Oča v Čikagi mora žmetno delati, ka zasluži dolare i je trbej ešče nekaj na dug dati, malo so pa pri Maučecovij že na to tudi mislili, kak bi v Ma-lakociji eli v Kroščiči ešče kak-ši falat zemlje kupili.
Tisto nedelo po pepelnici so mati naročili Mamki, naj doma na deco pazi, ka ta njevi z Mag,-
“Vidva I.erca pa glednita, ka se neta bila,” so žugali Tinči pa Va-nefci. Mati i Magdiča, sta šle v Bednjaj kre Žižka Petra hiže. Tam je najbliže. Od Petrove hiže vdilen po dniki i si v Bednjaji. Posebno zdaj, ka je bilo vse zmrznjeno i si po trdom bodlo:
Matjaš je bio doma.
— Falen bojdi Jezus Kristus, — so pozdravili mati i za njimi boječe tudi Magdiča,
— Fala Bogi, ka sam te doma dobila, — so1 dostavili mati.
— Kama bi ipa naj šo? Plesat? Ve je pa fanjšček mino. Zdaj mo bole kiselij obrazov doma čepeli, dokeč nam plebanuš ne oznanijo Aleluje. Edino če me vaša Mamka naprosi, ka bi bio za ipozvačina, če sta s Štefom že tajk deleč . . .
Mati so na to ne šteli nikaj dosta čuti.
— Matjaš, ve sam te že ato ednok pri cerkvi naprosila. Magdiči trbej nove punčole. Kalkpa nemreš brezi mere. Pa sva tudi nikaj ne gučala, kelko bi to koštalo.
— Kelko koštalo? To je ne nikaj važno. Jaz imam penez kak šterc viši. Leder plačate pa podplate. Rinoeke pa klinčeke imam ešče od lani, žnjore pa lehko kupite pri Lešnjefei.
(Drgoč dele)
1 BESEDA IZ NARODA J
■»♦■fr**«* «■ I'	M » ******
Slike az stare domovine
Euclid, O. — Članom in članicam Društva Napredek št. 132 ABC sporočam, da bo prihodnja redna seja 9. aprila zvečer ob sedmih. Seja se vrši tokrat iz-jemnioi na ta dan zaradi slikovne predstave, ki se bo pričela po' seji.
Naš član John Smrtnik je preteklo poletje s svojo soprogo obiskal stari kraj in posnel tam veliko lepih .slik iz skoro vseh delov naše stare domovine. Slike so prav zanimive, to morem reči, ker sem jih sam že videl.
Ne bom popisoval, kaj vse te slike kažejo, reči pa morem, da bo vsakemu, ki jih ne bo videl, lahko žal. G. Smrtnik bo slike iz prijaznosti kazal zastonj za člane društva, pa tudi za druge rojake, ki bi jih želeli videti. Predstava se začne ob osmih v AJC na Recher Ave.
Na svidenje!
John Tanko, predsednik.
Čisto slovenski koncert Cliasbene Matice
Cleveland, O. — Večkrat je bilo povedan o-, naj bi Glasbena Matica priredila koncert samo slovenskih pesmi, želji občinstva se je ustreglo. Na nedeljskem koncertu 11. aprila boste slišali izvirno slovensko glasbo — narodno kot umetno.
Mešan zbor bo zapel sledeče narodne: “Svatovska,” uglasbil M. Tomc, “Narodna napitnica,” uglasbil J. Pavčič, Vilharjev venček “Izpod Triglava,” ki se bo izvajal prvič v Ameriki, “Ljubca moja, kaj si strila,” v moji priredbi in Schwabovo ponarodelo “Slanica.” Moški kvartet (E. Kenik, F. Turel, F. Bra-dach, W. Frank) bo pa zapel “Hladna jesen,” “Trije kovači” in “Urška.”
Umetne pesmi: Moški trto s sopran solo bo podal Ivan Zormanovo “Nekje v Franciji,” mešan zbor pa Foersterjevjo “Ave: Marija” iz opere “Gorenjski slavček,” Vilharjevega “Mornarja,” (katero skladbo je za mešan zbor priredil Ivan Zorman, Schwabovo “Zlato kanglico,” Adamičevo “Zaman pod oknom” in veliko skladbo “Jeftejeva prisega,” katero je na Simon Gregorčičevo besedilo uglasbil P. H. Sattner. Ta skladba obsega pet, mešanih zborov, dva moška in en ženski zbor. Vse je povezano s petjem solistov — sopran, alt, bariton in bas. “Jetf-tejevo prisego” so prvič izvajali v Ljubljani 9. marca 1910 leta in zopet 19. aprila istega leta ter 5. maja 1910 v Zagrebu. Vselej z velikim uspehom. Pela jo je ljubljanska Glasbena Matica, pod vodstvom Mateja Hubada, kar si štejem v čast, da je bil on tudi moj učitelj petja. Orkestracijo za omenjeno skladbo,
Slovenska zveza društev Najsvetejšega Imena
Cleveland, O. — Možje in fantje! Druga nedelja v mesecu je namenjena vsem društvom Naj-svetejšega Imena clevelandske škofije. Preteklo nedeljo so nas po cerkvah vabili naši duhovniki naj pristopimo v Društvo Naj svetejšega Imena. Clevelandska župnijska zveza ima v ta namen veliko kampanjo, v kateri želi pridobiti 10,000 novih članov.
Dragi rojaki, znano vam je, da imamo tudi mi Slovenci po vseh svojih župnijah že stara društva Naj svetejšega Imena in svojo Zvezo, ki tako lepo procvita, raste in dela čast Bogu. Kako lepo se mladi fantje in možje zbirajo v vrste in mo starejši očetje z njimi. Vsako drugo nedeljo v mesecu se družimo, res lepo je to in mi možje smo ponosni na te naše velike vrste in sam Bog nas je vesel.
Pred nekaj leti smo bili v društvih Sv. Imena včlanjeni sami možje. Danes so pa v večini naši sinovi in mi starejši se njim pridružimo. Tako je prav, naj le mladina vodi to, kar smo mi starejši začeli. Ker je društvo Najsvetejšega Imena za vsako faro velike važnosti, agitirajmo pridnio sedaj, ko je kampanja v polnem teku. Naj bi bil sleherni Slovenec tudi član tega društva, ki nosi naj svetejše ime Jezus.
Naša Slovenska zveza ima pet svojih podružnic v clevelandski škofiji in čeprav vedno in vljudno vabimo rojake v naša društva, se še vedno dobi kaka ovca,, ki je izven naše srede. Torej pojdimo za izgubljeno ovco, in jo sedaj pripeljimo v Kristusovo star-jo. Če hočemo sami sebi dobro, poslušajmo Gospodov glas, ki nas vedno vabi in kliče in, ker smo mi taki slabiči, h komu naj vendar gremo kot k Tebi, Gospod.
Letos je Marijino leto in zato se je na Zvezini seji odločilo, da gremo v tem letu, to je 3., 4., ,5. julija v Lemont, na slovenske ameriške Brezje. Zato bi tudi radi, da bi bili vsi, prav vsi rojaki včlanjeni v društvu Naj svetejšega Imena, vsak pri svoji fari in tako postali vojščaki Kristusovi.
Na drugo nedeljo v mesecu, to je 11. aprila, pa se vsi tisti, ki niste vpisani v društvu pridružite pri sv. maši ob 7:15 zjutraj.
. Naš duhovni voditelj, sedaj častni duhovni voditelj msgr. Oman ,ki je tako uspešno vodil naše društvo loiziroma zvezo Naj svetejšega Imena celih 16 let njenega uspešnega delovanja, žali da bi bili res vsi združeni v Jezusovem imenu, da bi ostali zvesti Jezusu in njegovi presveti materi Mariji do svoje smrti, potem bi pa bili v nebesih združeni pri Bogu.
Ob tej priliki izrekamo svojemu duhovnemu voditelju in dušnemu pastirju msgr. J. J. Omanu lob težki izgubi njegovega brata pokojnega dr. M. Omana Pokojniku pa naj sveti večna luč, ki je Kristus!
Za Zvezo Naj,svetejšega Imena.
Anton Meljač, zapisnikar.
^uUurnu gromka
vsa republiška podpora za varstvo spomenikov zadostovala kvečjemu za prekritje strehe ene enostanovanj ske hiše. Spomeniški urad, ki ima visokodo-neč naziv s podnazivi, vodi E. Turnher. Le z izrednimi prispev-^ _	fci (navadno lokalnih faktorjev)
so se zavarovali ostanki ptujske Leto 1953 V Kulturnem I minoritske cerkve, Kostanj evi-življenju domovine ce> Gracar jevega turna, Otočca, (Nadaljevanje)	Robbov in polhovgrajski vod-
V Kr a- mjafc, semeniški portal in ro-nju so našli tudi ilirske starožit- jmanska Madona iz Krakovega nesti iz časa ok. 800 pred Kr. V tey slike na Ptujski gori. Do-zvezi z lokalnim financiranjem
“Zlato kanglico” in “Ave Mari-jo3’ smo dobili iz Ljubljane. Dru- naše globoko sožalje, ge pesmi smo pa tuikaj inštru-mentirali. Vse pesmi zbora bodo namreč spremljane z orkestrom.
Solisti pri “Jeftejevi prisegi” in pri drugih pesmih so (po abecednem redu): Carolyn Budan,
Josephine Petrovčič, Anne Sa-fred, Agnes Žagar, soprani; June Babitt-Price, alt, Frank Bradach,
Wencel Frank, Charles Yan-char — bariton in bas.
Kadar imamo skušnje, si samo tole mislim: “Kdor bo zamudil ta koncert, mu bo žal!” Velika večina pevk in pevcev sestoji iz tu rojene mladine, ki z velikim ■navdušenjem poje pesem rodne slovenske zemlje. Kdor čuti le nekoliko ljubezni do slovenske glasbene kulture, naj jih pride poslušat.
Anton Šubelj.
bomo pogumni in naj nosimo glavo pokonci z vero v Boga in Ameriko. Če nas kaj more rešiti iz današnje stiske, je gotovo sarmo to dvoje.
Pesmi in melodije iz lepe Slovenije
Pod tem naslovom Vam vsako nedeljo od 8:30 do 9. ure zjutraj, prinaša clevelandska radijska postaja WERE — 1300, lepo in pestro slovensko oddajo. To oddajo so v mesecu marcu omogočala in podpirala sledeča podjetja:
The North American Bank, 6131 St. Clair Ave., 15619 Waterloo Rd., 3496 E. 93. St.
Norwood Appliance & Furniture Co. 6202 St. Clair Ave., Tel. EN 1-3634.
Grdina Hardware Co., 6127 St. Clair Ave., Tel. UT 1-3750.
Louis Majer, trgovina s čevlji,
raziskovanj so ustanovitve lokalnih muzejev in muzejskih društev v Novi Gorici, Kranju, Metliki, Novem mestu, Brežicah, Tolminu in drugod, živahno in vsestransko je de-j
lenjske gradove, ki so . postali “žrtve narodnoosvobodilne borbe”, bi bilo — tako pravi poročilo — deloma še mogoče popraviti, če bi se z delom pričelo vsaj do 1. 1948; zdaj je prepozno. Razpada tudi bizeljski grad.
lo Etnografskega muzeja in nje- pbornik za umetnostno zgodovi-gove revije. Vkljub smotrni go- no je izšel 1. 1953 šele drugič po
prevratu. Glavni razpravi sta posvečeni Ivani Kobilci (S. Tr-
jitvi socialne etnografij e pa ta muzej ne pride do primerne, .	.	.
stavbe, pač pa je priredil iz za- |'^ina H Ki- Menaše) in Leopol-log svojih depojev veliko razsta- Layerju (Anica Cevc), tako vo na drugem kraju.	smo ,zdaj le doibili znanstveno
Kader umetnostnih zgodovinarjev se je lepo pomnožil, za delo te znanstvene veje pa do zadnjega ni bilo umevanja na višjem mestu, še v letu 1953 je
6408 St. Clair Ave., Tel. EX 1-0564.
Triangle Dry Cleaning, 1136 E. 71. St., Tel. HE 2-1350.
monografijo' o slikarju Brezjanske Marije.
Ljubljanski muzeji — devet jih je — so imeli v 1. 1952 skupno 45,000 obiskovalcev in prav toliko sta jih imeli Narodna in Moderna galerija. Visoka številka!
Zgodovinarji .so se izkobacali iz raziskovanj “narodne osvobodilne borbe” in prepustili to pod-
CoSU66e05°St. Clair	En !^ajetu. Izšel je
1-1633.
Brodnik Bros. Furniture & Appliance, 16013 Waterloo Rd., Teh IV 1-6072.
Sedmak Moving & Storage' Co., 325 E. 156. St., Tel. KE 1-6580.
nov zvezek Biografskega leksikona, ki ga omenjam na tem me-tsu, ker je produkt prizadevanj vseh zgodovinskih vej. Trikrat na leto izide Kronika, revija z nekoliko širšim področjem, kot Ob priliki 60. letnice ptujskega
Louis Slapnik & Son - Cvet-	a-so slovenski zgodovinar-
ličarna 6102 St. Clair Ave.. Tel. R/b°iroval1 V Ptuju m sestavih
Ptujski zbornik z nizom razprav.
Vrsto muzikoloških člankov je objavljal v Novem svetu in Naši sodobnosti L. M. Škerjanc: O ljudski in vrhunski glasbi, Razmišljanja o glasbeni umetnosti, Apologia musicae artis. — Dr. Dragotin Cvetko je napisal monografijo o Gallusu in Davorinu Jenku. Prvo je založila angleška slavistična revija The Sla-
HE 1-1126, 15436 Waterloo Rd, IV 6-0226.
Mitzi’s Beauty Shoppe, 7208 St. Clair Ave. Tel. UT 1-1168.
Knific Insurance & Real Estate Service, 820 E. 185. St, Tel. IV 1-7540.
MandeTs Shoe Store, 6125 St. Clair Ave, Tel. EX 1-3850.
St. Clair Hardware, 7014 St. Clair Ave, Tel. UT 1-0926.
Lou Meliska Pontiac Inc, 6603 Broiokpank Rd, Tel. ON 1-5060.
Taucher’s Meat Market, 491 E. 260. St, Tel. RE 1-9566:
Northeast Appliance & Furniture Co, 22530 Lake Shore Blvd, Tel RE 1-2303.
Bled Co, 6731 St. Clair Ave, Tel. EX 1-8787.
Zai oglase, voščila in vsa ostala pojasnila glede tega programa, se obnnite na:
Mervar Music Mart, 6919 St. Clair Ave, Tel. EN 1-3628.
vonic Review pod naslovom “Jacobus Gallus Carniolus and his music,” drugo pa Srpska akademija nauka. Cvetko raziskuje sedaj barok v slovenski glasbi. Prvi znani sad teh prizadevanj je odkritje večjih sklab Cojzove-ga sodobnika Janeza Krstnika Novaka: “Kranjskih občutkov” na besedilo deželnega glavarja Alojzija Canala in glasbe k Linhartovemu Matičku.
V literarni vedi je režim že j občutljiv in občuten. Subven-Vsem našim rojakom navede- 'cionirane založbe izdajajo razne
na podjetja teplo priporočamo. Upoštevajte jih pri Vaših naiku-pih in ob priliki Vašega, obiska, se jim zahvalite, da omogočajo ta radijski program.
Radoslav Menart, PRospect 1-4861.
Pet let kiha
prevode kot Lukacsovo Razprave in eseje o realizmu. Pod uredništvom Franceta Koblarja je prišla na svetlo prva knjiga Stritarjevega zbranega dela — Kot edina država izven železne zavese — če smemo tako reči — prireja Jugoslavija vsako leto univerzitetne tečaje za inozemske slaviste. Prvi tak tečaj se je
V Los Angelesu živi neki mo- vršil pred 4. leti na Bledu; zdaj žak, ki kiha že pet let brez pre- si jih je dokončno prisvojil Za-nehanja, odkar je bil 1948 leta! greh, vendar so 1. 1953 predavali operiran na slepiču. Od tedaj tudi 4. Slovenci. Lektorji jugo-je izgubil 60 funtov od svoje te- slovanskih jezikov na tujih uni-že, in danes ima le še 71 funtov, verzah so vsi iz SEbsko-hrvatske-Obiskal je že več kot 200 zdrav- ga jezikovnega področja, od ka-nikclv - specialistov. Več tisoč terih menda nihče ne obvlada bolnikov, iz vsega sveta, ki so slovenščine. — Prof. Stanko Ja-bolovali za isto boleznijo, pa mu než je dokončal nad 500 strani pošilja svoje nasvete. Kljub te- obsegajoči “Pregled zgodovine mu pa ubogi mladenič, ki je 28 slovenske književnosti, ki naj let star, kiha skoraj vsako se- služi kot priročnik profesorjem kundo.	in dijakom višjih razredov sred-
______0_______ njih šol. Tvarino je razdelil na
Muzikaličen maček
Bogoslav Djokič iz Niša'ima mačko, ki zelo rada posluša glasbo. Kakor hitro vključijo radio, se takoj dvigne in sede na radio ter ostane tam dokler igra. Medtem ko radio igra,, maček ne je in ne pije. Ko pa radio ugasnejo, maček takoj odide na svoj prostor ob peči.
sledeča poglavja: 1.) Doba fevdalizma (do srede 19. stoletja), 2.) Doba kapitalizma ih imped' alizrna (do 1. 1941), 3.) Obdobje narodnoosvobodilne borbe in 4. Doba graditve socializma. Napovedana je ustanovitev Prešernove akademije, katere namen bo znanstveno proučevanje Pre' šerna ter širjene negovega dela in slovesa.

Issued Every Thursday for the Jugoslavs in Wisconsin
•
Tedenska priloga za Slovence v Wisconsinu
THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY
Address
All Commanicstions to
OBZOR PUBLISHING COMPANY Marica R. Staut, Publisher 830 So. 5th St Milwaukee 4, Wis. TeL Mitchell 5-4373
Pri nas smo sedaj ne v znamenju.. spomladi, ampak v znamenju sodnikov. Volili bomo namreč. V več predelih mesta hočeo imeti nove sodnike. Za nekatere sedeže se tepata kar
župan mesta Milwaukee bi ukazal, da se ljudje izselijo, župan mesta West Allis bi jih pa ne hotel sprejeti, kdo ima v tem slučaju pravico ukazati županu mesta West Allis, da jih mora, spre-
po dva kandidata. Zanimivo jih Jeti. Drugo vprašanje je, kdo je
]e opazovati, kako se potegujejo za svoja mesta. Vsak je najbolj spodoben, najbolj primeren. Porabijo res vsa sredstva, da se ljudem predstavijo. To je sicer Prav, da jih ljudje poznajo, po-tern vsaj vejo, koga volijo. Škoda je le, da ljudem ni dostikrat dana najboljša izbira. Vzrok je dostikrat v tem, ker se ljudje ne poslužujejo svoje pravice, ki 1° imajo kot svobodni državljani, pravico namreč voliti. To je Prednost in pravico, ki bi jo m.o-ral vsak porabiti in ne zmigati z ramami češ, kaj me briga. Po-ieni pa seveda pridejo na povrne ljudje, ki ne spadajo na mesto, ki ga zasedajo. Če je potem jmj narobe, so ljudje sami krivi, 4er ne uporabijo pravice voliti, da bi dobili zares može, ki spa,-dajo na mesta, od katerih zavisi splošni blagor ljudstva. Najbolj neumno' pri vsej volilni borbi se mi zdi to, da vsaikdo toliko ob-1 ubij a, ko ve, da ne bo mogel anljuibe izpolniti. Obljubljati stvari in gradove v oblakih nima smisla, ker se ne morejo ta-e 'Obljube uresničiti. Kar bi moral vsak kandidat storiti je, nastaviti svoje moči za to, da
Judstvo ne trpi škode in pa da 2anje stori, kar more.
❖
Zadnjič so nam pokazali na mevižnu strahote atomskega ICirožja. Kaj bi se zgodilo, če bi Padla atomska bomba na eno izmed velikih ameriških mest. Res 1® to nekaj strašnega. Nekateri °,rom so bili tako prestrašeni, a še spati niso mogli. Tudi ® rasle je zagrabilo pri srcu. Ob em se je videla potreba po ci-1 ni obrambi. Pojavila so se pa udi nova vprašanja, ki jih bo Wba še rešiti. Eno od teh je, ° ima pravico ukazati, da se Judstvo »izseli iz ogroženih pre-^ ,Jv in da jih župan drugega esta moi’a sprejeti. Na primer.

IMENIK
tsJenskih in Slovencem
W^LONJENiH TRGOVSKIH PODJETIJ IN OBRTNIKOV V MILWAUKEE
RI*\E’S family SHOE STORE, 629 —pjjNational Ave,—Tel.: EV 3-5490. FAY
5th	CO., Pharmacy, 738 So.
CL^tel.; OR 2-2156._________
OjEK F. A., Attorney, 6120 West Res ^‘ Ave- ‘el- SPring 4-3414; 5'17285400 Hayes Ave., tel.: Ml-
SAS^Y SOUA WATER CO. 1430 --JL^th St., tel.: GReenfield 6-3620.
CA£DA DRY BOTTLING CO., Inc., Brncp ca,nd SPring Water), 232 W. -č!g_gt-; tel. MA 8-1152.
^ LIQUOR DISTR., (Frank Ko-Ml\ 4°P-)- 1235 So. 41st St.—Tel.: p-2660. (Fine Villa Wines.)
good hope cemetery
43rd W- Cold Spring Rd. Milwaukee, Wis.
C?eP grobiščem in vse druge »»formacije pokličite:
Mitchell 5-8478
»h nedp1?? Postrežba vsako sredo Jo popoldne od Pilgrims Kest pokopališča
obvezan na civilno obrambo in ali ima župan ali kdorkoli je že odgovoren, da nekomu ukaže, da mora staviti samega sebe na razpolago za civilno obrambo. Take in podobne težave so se pojavile že sedaj, ko samo o tern razmišljamo, kaj bi se lahko zgodilo, če bi sovražnik vrgel kako tako atomsko bombo. Da bodo take težave prej ali slej rešene, je jasno in bomo v slučaju potrebe vedeli kaj moramo storiti. *
Vedno bolj se množijo tatvine po mestu ipa tudi v naši neposredni bližini. Več ljudi je sedaj nezaposlenih, pa mislijo1, da si bodo pomagali na ta način, da bodo drugim jemali. Saj je teš-ko, če ni zaslužka ali to ni način pomagati samemu sebi. Kam pa pridemo, če bi vsak sam sebi pravico delal in se ickoriščal na ta nepostaven način s premoženjem in prav tako težko prislu-ženim denarjem drugega. Pred nekaj dnevi se je izvršil tak napak na nekega gostilničarja. K sreči sta bila, tam dva Slovenca, ki sta pomagala napadalca prijeti in ga razorožiti. Eden Mr. Malkovich je bil celo zaboden, malo z nožem in je moral iskati pomoči na rešilni postaji, drugi pa je bil malo potolčen in so ga tudi hitro obvezali. Napadalca je pa policija prijela in odpeljala. Res bi človek že kmalu ne bil varen ne po dnevi ne ponoči.
V našem mestu je zelo delavna in tudi močno razširjena Vincencij eva konferenca. Posebno sedaj, ko pritiska nezaposlenost, je zelo delavna. Toliko dobrega stori, da se človek, kar čudi, le kje dobiva vsa sredstva, da more vsem, prepotrebnim vsaj malo pomagati. Vsi člani so sedaj zelo zaposleni, da pomagajo doseči svoto 400,000, ki si jo je postavila milwuaska nadškofija kot cilj pri svoji dobrodelni zbirki.
Plesna skupina, iz župnije Sv. Janeza je nastopila na televižnu v nedeljo, 4. aprila. Da ste jih videli te naše 'postavne fante in dekleta, človek jih je bil zares vesel. Nastop je bil dobro pripravljen in Slovenci smo zopet zabeležili velik uspeh ne samo pri napredku mesta ampak tudi v očeh drugih, še me je mikalo, da bi zavriskal z njimi, ko sem jih slišal vriskati in videl, kako so se zavrteli. Saj bi tudi poskočil z njimi, pa mi moje stare kosti ne dajo več. Sicer je pa dobra volja tudi nekaj:
*
Javna tajnost je, da društvo “Triglav” prireja igro. Na vsak način se hočejo postaviti. Čisto na tihem se pripravljajo, da nas presenetijo' z igro “Razvalina življenja.” Hočejo dati čisto nekaj slovenskega. Ker ni majhna stvar spraviti na oder tako reč, kot je razvalina življenja je potrebno, da mi to njihovo dobro voljo vpoštevamo s tem, da pridemo in si ogledamo igro in se z njimi porazveselimo nekaj uric. Danes že redko kaj takega vidimo. Redke stvari pa bolj radi vidimo. Zato ne zamudite prilike. Na vstopnicah, ki jih imajo na razpolago že nekaj časa, pravijo, da bo 25. aprila ob 4. popoldne. Po igri bo prosta zabava
s prigrizkom in plesom. Torej vsega dovolj za, vesela srca. Zato le Vkup in že sedaj kupi vstopnico. Še o pirhih govorijo. Saj res, saj je to komaj en teden po Veliki noči. Še boljše. Bomo pa še malo velikonoč zraVen praznovali. če kdo misli, da me poseka pri sekanju pirhov, naj kar tja pride in se poiskusi z menoj. Vam rečem, me ne bo lahko. Igra, in vsa zabava bo v novi dvorani .sv. Janeza na 1028 So. 9th St. Torej na svidenje! Ne pozabi!
*
V nedeljo zjutraj je bil tak živ žav pred cerkvijo sv. Janeza, da sem mislil, da se bo najmanj pol mesta zbudilo. Na vse zgodaj zjutraj so naše ženske rogovilile. Sicer pravijo, da ni dobro žensk srečati zjutraj, pa kaj ko nisem mogel drugače, ženske so čakale na bus, da jih popelja v La Salle na kegljaško tekmo. Seveda so hotele še prej malo pomoliti, da bo več žegna. To je prav. Nisem še zvedel, kako je bilo. Upam, da so dobile. Jaz vsaj v dobri veri živim. Resnica bo še tako prebridka, če so izgubile. Predirno1 so se odpeljale, so naprosile še domačega duhovnika, naj jim da blagoslov za srečno pot. Lepa, navada! Spominja skoraj na stare čase, ko so naši predniki, predno so .odhajali kam, napravili na tleh znamenje sv. križa in*rekli: v imenu božjem.
*
Rad bi vam še kaj napisal, pa me že nadlegujejo, da moram oddati. Ker ne vidim rad, da mi kdo za hrbtom stoji, iko pišem, še manj me pa veseli, da me kdo^ priganja, zato pa še prihodnjič kaj.
Nova lesfva
Cleveland, O. — Dva rojaka sta prijavila patentnemu uradu novo lestvo nenavadne oblike in izvanrednih lastnosti. Lestvo imenujeta izumitelja “Lestva-stopmice,” angleško Stair-ladder, ker se po njej hodi, kakor po stopnicah. Nič ni treba kolen upogibati izven lestve, še manj seveda telo, da bi s tem, človek spravil v nevarnost svoje ravnotežje. S takim izogibanjem kolen in telesa, prične namreč vsaka lestva nihati, pa se človek na njej ne počuti več varen.
Kar je še bolj zanimivo, je to; da se giblje človek po tej lestvi mnogo hitreje, točno rabi samo polovico toliko časa za gor in dol, kakor pri navadni lestvi. Pri vsem tem je nova lestva mnogo stabilnejša, ne bo se šibila tudi pri veliki višini in delo na njej bo mnogo lažje, ker daje več prostora delavcu, več opore za telo in boljšo varnost za hojo gor in dol.
Kakor pri mnogo novih stvareh, ideja naših izumiteljev preseneča strokovne ljudi vsled svoje izredne enostavnosti. Tudi vojaški krogi so izjavili svoje zanimanje. Produkcija bi bila za podjetne domače ljudi iz lesne obrti dobičkanosna ker ni konkurence vsled prijavljenega patenta.- ki bo gotovo izdan, iker so ameriški strokovni ljudje izrazili mnenje, da je ta lestva resnična, novost, kakoršne dose-daj ni bilo.	L. Č.
— Povprečen odrasel človek spije na dan pol galonA ali okroglo dva litra vode.
Reduced Excise Taxes Cut Your Cost of Telephone Service
. .. - - ,*■
Federal excise tax on Long Distance C REDUCED from 25% to 10%
r *•••••••
Federal excise tax on Local service
REDUCED from 15%o to 10%o
The recent reductions in federal excise taxes, voted by Congress, mean substantial savings for telephone users.	,.i
Instead of paying a 25% federal excise tax on Long Distance calls, you now pay 10%. On Local telephone service, your tax is now 10% instead of 15%.
The reductions are of direct benefit to all telephone users. For your telephone bill is lowered by the entire difference between the old and the new tax. The Wisconsin Telephone Company does not keep a penny of it.
The tax cuts apply to all telephone service billed to you on or after April 1.
The new, lower tax rates make telephone service an even bigger bargain.
WISCONSIN TELEPHONE COMPANY
Working always to serve Wisconsin belter
Vesli Iz Slovenije
Gradbene stroje bodo izdelovali doma
V Jugoslaviji je precejšnje pomanjkanje strokovnega delavstva in pa seveda tudi dobrih strojev. Tako je razumljivo, da vzame vsaka gradnja daleko več časa kot povprečno drugod. O
Pri nas dobite za
VELIKONOČNE
PRAZNIKE
čisto sveže bele velika (large) jajca po 58c doz. Velika zaloga doma soljenega in prekajenega mesa, šunke, želodce, plečeta, in izvrstne domače suhe klobase, kokoši po 40c funt
Se uljudno priporoča OGRINC’S MARKET 6414 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
If you re sliy* tell her with
CENTA
slovenska cvetličarna
CVETLICE ZA VSE PRILIKE STANLEY in JULIE CENTA, lastnika
1551 Hayden Ave. Phone: GL 1-6876 Res.: GL 1-1539
(tem vprašanju so razpravljali v ljudski skupščini v Ljubljani. Neki inženir je navajal, da porabijo v Jugoslaviji za vrtanje
Slovenija trguje tudi z Japonsko
Koncern februarja se je mudila v Ljubljani japonska, trgov-
enega metra predora povprečno' ska delegacija ter se razgovarja-
en dan, med tem ko zgrade drugod v Evropi povprečno 15 metrov, v Ameriki pa celo 30 metrov predora iste veličine. Vzrok tako počasnemu delu je kot omenjeno pomanjkanje strokovnega delavstva in strojev. Gradbeni stroji so zelo dragi, Jugoslavija je popolnoma navezana na njihov uvoz iz tujine. Sedaj so začeli premišljevati, kako bi bilo mogoče te stroje- izdelovati doma.
Prices from
ALL COLORS - ALL HEELS ALL SIZES
MANDEL SHOE STORE
6125 St. Clair Ave. v Lauschetovem poslopju
MVWMVWMVVW
JAVITE, POŠLJITE ALI PRINESITE NAROČILA ZA VAŠE VELIKONOČNE POTREBE ŽE SEDAJ, DA BOSTE DOBILI KAR ŽELITE
VELIKA GRADE “A” JAJCA
47e ducat
ŽELODE C—kuhan
95c funt
ŽELODE C—prekajen
Sle funt
PREKAJENE KRANJSKE KLOBASE
85c funt
SVINJSKA PREKAJENA PLEČETA
59c funt
PREKAJENE POLJSKE KLOBASE
49c funt

LILLIAN’S
SUPER MARKET 784 Eas! S 52 Si.
SL i-2836
FREE DELIVERY
Vse za vinograde!
MODRA GALICA, 1 kg..57c
RAFIJA, 1 kg......$2.00
ŠKROPILNI STROJI .....
$26 - $34
RADIO APARATI SINGER MAŠINE KOLESA - PAKETI
čeke, nakazila poslati na:
3 L E 0 0 0.
6731 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
la z zastopniki raznih podjetij o možnostih 'poglobitve trgovskih stikov med obema deželama.
Ženske dobijo delo
Iščemo žensko
Iščemo žensko, da bi bila tovarišica naši materi. Kličite HE 1-2867.	(69)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Radi odhoda v Florido prodamo hišo na East Park Dr., severno od Blvd. 6-sobna Colonial, dvojna garaža, zabavna soba, kuhinja obijta s ploščami, kopalnica, stranišče zdolej.— Kličite lastnika zjutraj ali zve čer IV 1-3139.	(70)
Naprodaj
6-sobna zidana angleška Colonial hiša v izvrstnem stanju,, blizu E. 185th St. in trgovin, Kličite ,KE 1-2718.	(69)
Stanovanje in hrana
Družina brez otrok vzame na stanovanje in hrano dva moška. Lepe sobe, mirna okolica, blizu busa. Vprašajte do 8 zv. na 17901 Dillewood Rd.
(70)
NAPRODAJ
na South Lake Shore Blvd., v fari Holy Cross, zelo privlačen pet in pol sobni brick veneer bungalow. Ena spalnica, prsna kopel in umivalnica na 1. nadstropju, 2 spalnice, kopalnica na 2. nadstropju. Dvojna garaža in dovoz. Se lahko TAKOJ VSELITE. ZAMENJAVA MOŽNA.
Za podrobnosti vprašajte: KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE-1-5030
(70)
Naprodaj
Hiša za 2 družini po 4 in 4 sob. Na E. 72 St., v dobrem stanju. Zmerna cena. Vpraša se v uredništvu.	—(69)
Stanovanje išče
Mirna slovenska družina išče 5 neopremljenih sob v okolici sv. Vida. Ima dobra priporočila. Kličite UT 1-5450.
— (69)
Soha se odda
Snažna opremljena soba se odda ;pri mirnih ljudeh za samskega moža. ,Kličite do 6. ure zvečer EN 1-2647.	(70)
Stanovanje se odda
Tri neopremljene sobe se odda odraslim, zgoraj, nič ko-pallnice. Na E. 61 St., blizu St. Clair. Kličite BR 1-0655 od 1. do 3. ure pop. (73)

Re-Nu Auto Body Co.
Popravimo vaš avto In prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fenderje. Welding.
JOHN J. POZNIK in SIN GLenvill« 1-3530 982 East 152nd Street
SSAX’S AUTO BODY SHOP
MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St Tel.: UTah 1-3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas.
MANDEL DRUG SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd.
KE 1-0034
Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Cleveland.
Naprodaj 32 kosov jedilne posode—$1.49 in več
Nabožni krožniki— posebna cena 89c, reg. $1.75.
G & S China
6216 Superior Ave.
(apr.6,8,9)

“Človek mora zopet poginiti! . . Ker pa vse na svetu poteka naravno, mu demoni neprestano nastavljajo noge; tako je naposled propadel tudi Napoleon!”
Goethe.
I
Stari boj v Napoleonovi duši med fantazijo in številko je dozorel do odločitve; ta bitka v njegovi notranjosti je hkratu odločila o oblasti nad svetom.
Zakaj prav zdaj je dosegla krivulja njegovega življenja višek: opira se na sorodstvo s Habsburžani, zaradi katerega je žrtvoval navado in prijateljstvo svoje družice, krepi ga pogled; na pravega' naslednika, s katerim se je njegova pustolovska dinastija zasidrala; gospod je nad svemi zarotami in mojster' vseh strank;—zdaj je pot pred njim prvič zopet ta?ko svobodna kakor pred enajstimi leti, ko mu je bitka pri Marengu zajamčila mir, ki ga je potreboval za notranjo izgraditev države. Anglija je sicer nepremagana, ali Rusija se zdi prijateljska; Španija sicer ni ukročena, ali Evropa je od Reggia do' Hammerfesta v zavezništvu ž njim, to se pravi, odvisna od njega. Zadnjič v življenju lahko ukrene veliko odločitev.
Če bi bil samo računar, bi se moral njegov račun zadovoljiti s tem cesarstvom Karla Veli kega, in združene evropske države pod vodstvom Francije, bi mu morale nadomestiti sanje o svetovnem cesarstvu, in če je bil fantast, bi streipel za Aleksandrom h Gangesu in Anglija bi mu bila samo realistična pretveza za prodiranje v Indijo.. Ali bil je oboje hkratu in zaradi tega je bil v nevarnosti, da bo samega sebe postavil na laž. Zakaj računar je prezrl nad vse realen faktor, ki se pa ne da izraziti v številkah: razpoloženja neuniformiranih ljudi v Španiji in tudi v Nemčiji vojskovodja ni mogel vpošteva-ti v svojih računih, v katerih je računal samo z vojnimi zbori in topovi; izviralo pa je njegove fantastične moči.
Tako vzdržujeta v teh odločilnih letih po naslednikovem rojstvu in pred prihodno vojaško odločitvijo obe njegovi o-tenovni moči kolebajoče ravnovesje v njem in vse je odvisno samo od razpoloženj, ki bodo vodila njegove sklepe. Ali mu bo domišljija svareče pokazala nevarnosti razsrjenih narodov in ga bo njegova računska u-metnost opozorila na nevarnosti daljnih milj ? Kaj če na oba voda priklopi napačni tok? Tedaj bo izbruhnil požar.
Napoleon čuti, da dozoreva. Kot tretja stvar, ki se boči nad onima dvema silama, raste v njem čuvstvo usode in besede se oglašajo v njem, ki jih prej ni poznal ali ki so se doslej redko dvignile do oblike in zavesti: “Čutim, kako me nekaj žene proti smotru, ki ga ne poznam. Kadar ga bom dosegel, bo zadostoval atom, da me bo strmoglavil. Dotlej pa ne bodo vse človeške moči opravile nič zoper mene. Moji dnevi so šteti.”
Šteti so resnično. In v teh preroških besedah že vrši slutnja o koncu, ne da bi mu bila znana pot do njega. Šele sedaj, na poti do tragedije se zatemni,
jasnost njegove notranjosti: pohod zoper Rusijo imenuje sam, čeprav v drugem smislu, “peto dejanje”, zvoki iz mladosti se mu oglašajo v novih harmonijah. “Vse sem izčrpal’, je dejal v tridesetem letu ob Nilu. Zdaj ko jih ima 43, pravi v državnem svetu: “Vse to bo trajalo toliko časa kot jaz. Ko bom mrtev, bo morda moj sin srečen, če bo imel 40.000 frankov rente.’
Ali hkratu se stopnjuje tudi njegova strast! Odkar se je preroški bistrovidnosti njegovega genija zdelo vse izčrpano, od egiptskih časov je ostal Aleksandrov pohod njegov religiozni smoter. Zdaj ima prvič na razpolago sredstva, s katerimi bi se dal izvesti, in zdaj naj uniči svoje sanje s številkami, ki ne vladajo sveta nič močneje nega sanje? Ko mu, kancelar vošči novo leto, mu pravi, kakor da je nenadoma ves pomlajen: “Moral bi postati moder, če bi hotel, da bi mi lahko še tridesetkrat voščil.” Napoleon ni nikoli dosegel modrosti, ali ostal je umen. Ker škoduje njegova trgovinska vojna lastni deželi, prekrši svoje prepovedi in dovoli uvažati nekatere sirovine in barve iz Anglije, ker so deloma neob-hodno potrebne, deloma pa ker so važne za pariški luksus. Toda za ta dovoljenja se kmaluv v nobeni deželi nihče več ne meni in tihotapci prodajajo v Se-
za tisoče brez nevtralcev za dovoljenje; da smejo pristajati v blokiranih pristaniščih, visO' ke dajatve. Zaradi tega proglasi Pariz vsako nevtralno ladjo, ki po tem angleškem odloku pristane v Londonu ali na Malti, za zaplenjeno. Nato odredi London, naj njegovo blago pristaja v Evropi pod krivimi zastavami. Pariz pa zopet odredi, da naj se v Sredozemskem morju nadzirajo vse nevtralne ladje. Amerika prepove svojim državljanom vsako trgovino in za nekaj časa vsak promet z Eropo, cesar pa jim obljubi vsake vrste svoboščin, če ne bi več pristajali v Angliji: do takih paradoksov vodi to omejevanje pomorske trgovine, s katerim hoče Francija izsiliti svobodo morij.
Napoleonovo upanje se dviga. Angleški funt je vreden samo še sedemnajst frankov, angleške banke propadajo, v parlamentu je opozicija zoper nadaljevanje vojne. Vendar Anglija odkloni njegove mirovne predloge Vzrok in hkratu posledica angleške trdovratnosti tičita v španskemu uporu.
Še vedno stoji četrt milijona Francozov in vazalov v tej deželi in ne morejo pregnati iz nje 30,000 Wellingtonovih An-j gležev. Francoze obstneljujejo iz tisoč skritih položajev gue-rilske tolpe, ki jih vodijo ali častniki ali menihi. Cesarjev spor s papežem podpira menihe in dočim se francoski otroci na gevernem pobočju Pirenejev uče, da -sedi Napoleon namestu; Boga na svojem prestolu, se uče otroci na južnem pobočju gorovja, da ima hudičevo naravo in da storiš Bogu zelo dopadljivo dejanje, še umoriš Francoza.
V tako fanatični deželi, kjer malodane sploh ni več rednih! čet, ki bi jih bilo treba prema-
sistem gubernatorjev, kajti nad! svojimi rodbinskimi kronami se je razočaral in je vrhu tega razočaral tudi svoje brate. Strahoviti boji, ki so zaradi lakote m bolezni le še strašnejši, potisnejo Masseno nazaj; cesar je ves iz sebe in ga odpokliče.
Španija! Tedaj izbere svojega vojnega tovariša; Marmonta pošlje, ta naj opravi s Španci.
Tudi drugi kraljevski brat o-nemore brez krivde. Najprej mu je odvzel Nizozemsko, kar je je na levem bregu Rena. Osta-
Cesar ni zaposlen na nobe-j la Nizozemska mu je morala nem drugem bojišču. Ali ne'plačevati za uvažanje v Francijo carino. Zlasti pa je raz
bo vzel zdaj sam stvari v ro-kp? Maršali, častniki zlasti pa vojaki ga pričakujejo.. On se tega zaveda in vendar ne pri-ae. Ali se boji atentatov fanatičnega naroda? Zarot v domovini, kakor tedaj, ko je taboril v Astrogi? Ali naj ge še.1 enkrat zakoplje v ta južni kot, zdaj, ko gre za vse? Mar mu je1
dražil ta trgovski in pomorski narod s svojo strogostjo nasproti angleški trgovini. Od obeh bratov je pričakoval, da se bosta v svojih deželah borila zoper nacionalne težnje. S tem je nekako podcenjeval moč narodnih čuvstev, kakor čast teh dveh prisilnih kraljev. Obo-
je bi lažje premagala gubernatorja, ki bi se bila povzpela do svoje oblasti, nega kralja, ki nosita težo zgodovinskih kron.
Ko Louis ne more več prenašati cesarjevega jerobstva, se doreče prestolu v korist svojemu mlajšemu sinu in v temi
in megli pobegne iz svojega kralj evstva. Nihče he vie kam. Cesarjevi špioni ga iščejo po vsej Evropi, najdejo ga šele v Avstriji.
(Dalje prihodnjič)
Oglašajte v “Amer. Domovini”

vernem in Vzhodnem morju za 1 gati, se mora generalom voje-visoke cene tudi kolonijalno vanje upreti. Napoleonovi ge-
blago, zaradi katerega je cesar prepovedal vse uvažanje iz Anglije. Kaj? Da bi tihotapci goljufali najbolj premetenega Ev-ropca? Pa jim že rajši sam prevzame kupčijo in naloži na vse kolonijalno blago, ki ga njegovi ljudje najdejo v Evropi, 50 % carine, katero pospravi on sam In ker hkratu povsod sežiga angleško volneno blago, ustvari
nerali pa so celo nesložni. Zdaj pošlje Masseno proti Portugalski, hkratu odvzame kralju Josephu štiri province. Ko ta zahteva, naj prekliče odlok, razglasi cesar, da se je brat odrekel tem deželam, da vsakemu generalu upravljati po eno provinco in nad vse postavi maršala. Tako brutalno in tako kasno uvede naposled rimski
Veselit
eseiiie sel
P0.C

VEČ VŽITKA S TEM PRISTNIM 51 OKUSU!
THE PILSENER BREWING CO., CLEVELAND, OHIO
MARY A. SVETEK
POGREBNI ZAVOD
Lično opremljeni pogrebni zavod, kjer se počutite kot doma.
Ne oziraje se na to za kolikšno vsoto naročite pogreb—mi smo na uslugo z vso natančnostjo in skrbjo. Ničesar ne računamo dodatno za rabo naših lično opremljenih pogrebnih prostorov, ki so bili pred nedavnim popolnoma preurejeni in modernizirani.
PRESKRBIMO DOSTOJEN POGREB Z VSO POSLUGO ZA $165.00 IN NAPREJ
(Oskrbimo za prevoz trupla sem ali izven mesta)
470 East I52nd St. KE 1-3177
Ambulančna posluga na razpolago podnevi in ponoči
GLASBENA MATICA
vabi na
KONCERT
v nedeljo 11. aprila
ob 4. uri pop.
V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU NA ST. CLAIR AVE.
Na programu bo kantata
JEFTEJEVA PRISEGA"
IN DRUGE SLOVENSKE NARODNE PESMI
r r
S,


c
srn.

“EXTRA PROFIT” TIME
i
ST. CLAIR SAVINGS & LOAN (0.
• SE NE ŠALIMO . . . ves denar naložen pri nas do 12. aprila zasluži naš velikodušni dobiček od 1. aprila. To pomeni 12 dodatnih dni dobička za vas. Torej ne odlašajte hraniti nič več . . . začnite SEDAJ ... ko dobite VEČ kot je vaš denar vreden.
HRANILNE VLOGE SO ZAVAROVANE DO $10,000
_0/ tekoče obresti' na hranilnih 2/0	vlogah
2!/“0/
270
SKIAIR
Savings-Loan Co.
^813 E. I85th ST. IV 1-7800 6235 ST. CLAIR HE USBTO
MI DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE
ODPRTO OD 10. ZJUTRAJ DO 5:30 ZVEČER
Otroške običajno po 79t pralne
"Boxer” hlačke
Otročiči jih nimajo nikdar dovolj! S spomladjo v deželi in v njihovi živahnosti jiih bodo rabili več (spomnite se samo, kako zaidejo v vsako lužo) ! Lepa razvrstitev gladkega in novoistmega pralnega blaga. Naj-novejše barve. Založite se sedaj po tej zelo nizki ceni.
Mere 3 do 6V2.
Otroške 69c do $1
POLO SRAJCE
59c vsaka ali
2za$l
u
Barvno progaste in vzorčaste. Tudi s kratkimi rokavi. Za dečke .in deklice. Mere 3 do 6.
Sprejemamo pismena in telefonska naročila^_
Kličite CHerry 1-3000
The May Co.’s Basement Oddelek za otroška oblačila
Deške 2.98 Sanforizirane izredno moene denim
zahodnega kroja Dungarees
Hrapave in trpežne! Te dungarees običajnega zahodnega kroja so tiste, ki si jih želijo ! Težke 11-unč . . . hello mešan deni-m . . . trpežne . . . sanforizirane, da se lepše priležejo. Zipper, 2 sprednja in 2 zadnja žepa ter žep za uro. Spodaj zavihki. Mere 6 do 16.
Sprejemamo pismena in telefonska naročila.—Kličite CHerry 1-3000 The May Co.’s Basement Deški oblačilni oddelek
Dramatično društvo "Naša Zvezda"
vabi na
člansko zabavo -
ZA ČLANE IN PRIJATELJE 11- APRILA — začetek ob 4. uri pop. V AMERICAN JUGOSLAV CENTER Recher Ave., Euclid, Ohio
Za dobro postrežbo jamči odbor.
igrajo John Ludwig Trio
Vstop prost	|
M*****