Poštnina plačana v gotovini. ponedeljek 26« aprila Cena t Dir upravmstvo. Ljubljana, Knafljeva 5 — feleton St 3122. 3123, 3124, 3125. 3126. -geratn) oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova ua. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St- 11 — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon 6L 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St 100. Podružnica Novo mesto; Ljubljanska cesta št 42. Podružnica Trbovlje: v Uši dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska Izdaja »življenje In svet" Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5, Telefon St 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Ponedeljska Izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor: Gosposka ulica 1L Telefon št 2440. Celje: Strossmayerjeva ul. 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Francova ofenziva na kaskiški fronti P® krvavih borbah in hudem topniškem obstreljevanju so frankovci zavzeli Eloria in prodrli fronto pri Eibaru — Vladne čete so se umaknile v močno utrjene postojanke Paril, 25. aprila r. Po vladnih vesteh iz Bilbao se je razvnela na fronti pri Elo-riu silna bitka. Nacionalisti, ki razpolagajo tam okrog z večjim številom topov in najs modernejšimi bojnimi sredstvi, nenehoma obstreljujejo in napadajo postojanke baskovskih čet. Njih letala neprestano krožijo nad prvimi linijami Baskov in skušajo z bombami razdejati njihove dobro utrjene rove in kaverne. Baskiškj miličniki so dobro zavarovani v svojih gorskih pošto; jankah, ter izredno odločno in pogumno od ifcijajo napad za napadom. General Queipo de Liano je opoldne objavil po radiu, da so nacionalistične čete zavzele Elorio. Pripomnil je, da pomen, padec tega mesteca za nasprotnike velik poraz in da se prve nacionalistične čete spris 'So tega uspeha nahajajo že takorekoč pred vrati Bilbao, čeprav je Elorio v zračni črti •oddaljen od njega samo še 40 kilometrov. Nacionalisti so o priliki zavzetja Eloria ujeli okrog 1000 republikanskih miličnikov Nacionalistična vojska je našla mestece popolnoma izpraznjeno. Nobena hiša ni bila ■poškodovana. Na prvi pogled je jasno, da mestece po državljanski vojni nj bilo hudo prizadeto Po vesteh iz Gijona so pričeli nacionalisti z novo ofenzivo tudi pri Oljvaresu. Snoči so izvršil; že prvi napad na baskiške postojanke v neposredni bližini tega mesta. Na« •pad pa je bil odbit. Baskisko letalstvo je z uspehom napadlo 20 nacionalističnih letal, ki so nameravala nad vladne postojanke krog Ovieda. Kakor se ie izvedelo so nacionalisti koncentriral; večje sille pri Oviedu, ki ga nameravajo docela osvoboditi baski-škega oklepa. S fronte pri Bilbau so prispele vesti, da so nacionalistične čete včeraj popoldne prebile nasprotnikove postojanke pri Vergaru in zavzele strateško važne točke v gorah krog te vasi. Zavzele so tudj vas Incotas. Zdaj je baskiška vojska okrog Eibara nepo« eredno ogrožena in izpostavljena nevarnosti, da jo nacionalisti obkolijo. Vladna poročila Madrid, 25. aprila. AA. Odbor za ob-tambo Madrida je danes v svojem komunikeju ugotovil, da davi v nobenem sektorju madridske fronte ni bilo posebnih dogodkov. Včeraj so republikanske baterije ves dan obstreljevale nacionalistične postojanke pri Villajarti in Fuenti de Ovejune. Republikanska vojska je izkoristila zatišje, ki je nastalo na madridski fronti po njeni zadnji ofenzivi in je zgradila v smeri proti Valenciji novo cestno varijanto, ki je mnogo bolj v zavetju pred nacionalističnimi topovi, kakor je bila dosedanja cesta. Nacionalisti so zaman poskušali z letalskimi napadi onemogočiti zgraditev te ceste. Misija mednarodnega Rdečega križa je snoči sporočila nacionalistom, ki so se utaborili v samostanu S. Maria de la Ca-vesa in so sedaj obkoljeni od republikancev, da jim jamči za življenje, če se uaa-jo oblegovalcem. Nacionalisti pa so odgovorili, da niso pooblaščeni pristati na tako ponudbo. Misija je obvestila centralo mednarodnega Rdečega križa o rezultatu svoje intervencije. Ruske pošiljke katalonski vladi Carigrad, 24. aprila. AA (DNB). Veliki španski parnik »Escolado« (3.800 ton) je plul skozi Dardanelsko ožino v Barcelono. Parnik je prišel iz Odese s precejšnjim tovorom vojnega materiala. Tajna organizacija za zbiranje prostovoljcev v Franciji Toulous, 25. aprila. AA. Tu je bilo aretiranih šest tujcev, ki so skušal5 na skrivnem preko francosko-španske meje, da bi se priključili prostovoljcem na strani republikancev. Uvedena je bila preiskava in so oblasti izsledile organizacijo, ki je zbirala po Franciji prostovoljce za Španijo. Organizacija je bila zelo razpredena posebno v Toulousu in okolici. General Franco protestira . • • Salamanca, 25. aprila. AA. Vlada generala Franca je po radijski postaji v Sa-lamanci protestirala proti kršitvam angleških vojnih ladij glede odredb mednarodnega prava. Nacionalistična vlada smatra, da so angleške vojne ladje, ki so priplule na pomoč angleškim tovornim parnikom na poti v Bilbao, zašle v španske teritorijalne vode in tako prekršile mednarodnopravna določila. Nemčija ga podpira Berlin, 25. aprila. AA. Nemški tisk poroča obširno o poslednjih incidentih med angleško križarko »Hood« in dvema španskima nacionalističnima vojnima ladjama in protestira v izredno ostrem tonu proti temu, da bi »angleške vojne ladje onemogočale blokado baskiške obale.« Posebno ostre izraze rabi »Angriff«. pa tudi »Deutsche Allgemeine Zeitung«, ki očitata angleški vladi, da ni izpolnila v angleški spodnji zbornici dane besede, da se Anglija ne bo vmešavala v blokado baskiških luk. Angleži pa vozijo živež v Bilbao Bilbao, 25. aprila. AA. Ker je končno trem angleškim tovornim ladjam uspelo predreti blokado na baskiški obali in dospeti v baskiške Juke, kjer so bile takoj izkrcane velike količine živeža, sc prebivalci Bilbaa po nekaj tednih prejeli spet prve obroke kruha. Angleške ladje pa so bile še v zadnjem trenutku izpostavljene največji nevarnosti. Nacionalisti se za blokado ne poslužujejo le svojih vojnih ladij, nego tudi okrog 50 napadalnih in večjega števila lovskih letal. razmere v republikanski Španiji London, 25. aprila. AA. Atolska vojvo-dinja, ki se je z britansko parlamentarno misijo zadnje tedne mudila v Španiji, kjer si je ogledala španske republikanske ustanove in proučila notranje politični položaj, je po svojem povratku v London izja- vila novinarjem, da je generalni škofijski vikarijat v Madridu v dobrih odnošajih s tamkajšnjimi delavskimi organizacijami, še pred potekom enega meseca bodo v Madridu odprte spet vse cerkve, ki so bile v zadnjem času iz kakršnihkoli razlogov zaprte. Zaenkrat se vršijo službe božje po privatnih stanovanjih. Vojvodinja je govorila tudi z republikanskim ministrskim predsednikom Caballerom, ki ji je izjavil, da namerava republikanska vlada čimprej obnoviti svobodo veroizpovedi. Gil Robles navdušen za generala Franca Rabat, 25. aprila. AA. Po tukajšnji radijski postaji so snoči razglasili, da je vrhovni poveljnik in začasni državni poglavar general Franco o priliki združitve Fa-langistične stranke in nacionalne delavske organizacije prejel na tisoče pozdravnih brzojavk. Poleg drugih mu je izrazil svojo udanost tudi Jose Maria Gil Ro-bles, bivši minister in vodja klerikalcev, ki je izjavil, da z navdušenjem pristopa k novi nacionalni organizaciji. TRIGLAVSKI DAN Včeraj je bil ob krasnem vremenu mednarodni smuk s Triglava, ki se ga je udeležilo 33 tekmovalcev in tekmovalk — Vsa vidnejša mesta so zasedli Avstrijci, častna izjema med našimi je Ciril Praček Mojstrana, 25. aprila. Poslednja savezna prireditev, triglavski se je moral zaradi tega vrniti, zaradi česar je izgubil minuto časa. Dva tekmoval- dan. je uspel preko vsakega pričakovanja ; ca ista zaradi poškodbe na nogi oziroma na Avstrija nezadržno na poti k „anštasn" Francoski tisk je prepričan, da se Avstrija ne bo mogla več rešiti italijansko »nemškega oklepa Pariz, 25. aprila. AA. Listi se tudi danes intenzivno bavijo z beneškimi razgovori dr. Schuschnigga in Mussolinija ter opozarjajo posebej na italijanske komentarje rezultatov teh razgovorov. »Ami du peuple« je mnenja, da se sedaj priključitev Avstrije k Nemčiji skoraj več že ne bo mogla preprečiti. Mussolinj je s svojim pasivnim zadržanjem v tem pogledu posredno celo pospešil razvoj dogodkov v tej smeri. »Figaro« meni, da so spričo vedno odločnejše nemške akcije za priključitev k Nemčiji vsi avstrijski načrti malone že propadli. Mussolini je skoraj da jasno pokazal, da bi sedaj na Brennerju toleriral zastavo s kljukastim križem in da smatra Avstrijo dejansko samo za predstražo nemške civilizacije. Vprašanje je, kolikšno korist bo Italija imela od tega. Mussolini računa bržkone s podporo Nemčije za italijanske akcije na Sredozemskem morju in v Afriki. »Populaire« napoveduje glede na tak razvoj avstrijsko nemških odnošajev novo zbližanje podunavskih držav, ki pa ne bo neposredno naperjeno niti proti Nemčiji niti proti Italiji. Podunavske države zmerom očitnejše kažejo stremljenje po tesnejšem skupnem sodelovanju ki bo zmerom bolj potrebno za izdatno zaščito njihovih življenjskih interesov S tem še ni rečeno.. da bi se dejansko morale nasloniti na osišče Rim - Berlin, kakor to žele v Rimu, pa tudi ne na osišče Pariz - London. »R.epublique« pripisuje sedanji politiki italijanske vlade v Srednji Evropi dokaj brezobzirnosti in sodi, da je Mussolinija do tega dovedlo mnenje, da so v Angliji zelo neprijateljsko razpoloženi napram Italiji. Italija pa bo nekega dne obžalovala svoje sedanje podvige v Srednji Evropi. Beneški sestanek in njega rezultati nikakor niso bili v skladu z evropskimi interesi. Kaj pravijo v Rimu Rim, 25. aprila. AA. (Havas) »G«ornale d' It-alia« priobčuje članek Virginija Gajde, ki pojasnjuje včerajšnje poročilo o sodelovanju nacionalnih socialistov v av?trij_ skj patrijotski fronti Virgin&o Gajda pravi, da to poročilo ni v zvezi z beneškimi razgovori in da ga v inozemstvu napačno tolmačijo. Potrjuje pa ponovno, da so se že vršila pogajanja z nacionalnimi socialisti, kj naj bi pristali prostovoljno na sodelovanje v patrijostki fronti, kar bi pomirilo notranji položaj in da bi ta okol-nost ne o tala brez posledic za zunanjo orientacijo Avstrije. Italija nftma namena mešati se v vprašanja avstrijske notranje politike, pač pa pozdravlja ta razvoj no_ tranje pclitike neodvisne Avstrije, kar bo po pešilo razbistriti politično ozračje in ublažit' duševno dveh istokrvnih narodov. Preprečen atentat m kancdarja Hitlerja m*MIIM'll(iMM)llttNKJ! - im« W . ■ ~ ,TffinilffllBWWl)liai Iftii" Tafna nemška politična poSTdfa d&lžl ameriškega državljana, da je nameraval ubiti Hitlerja — Intervencija ameriške vlade v Berlinu B e r 1 i n, 25. aprila, o. Pred par dnevi je bilo uradno objavljeno, da je bil zaradi veleizdaje in tihotapstva obsojen na smrt neki Helmuth Hirsch. Pred dvema dnevoma je ameriško poslaništvo obvestilo nemško vlndo da je to ameriški državljan, star 32 let. Še le sedaj se je izvedelo, kaj je prav za prav na stvari. Hirscha je pred dvrma tednoma aretirala tajna nerošk?. politrcna policija, ker je bil osumljen, da je nameraval izvršiti atentpt na Hitl^rjp. Pri njem so našli večjo količino nekega zelo učinkovitega eksploziva. Na zaslišanju je baje priznal, da nameraval izvr- šiti atentat na Hitlerja. Zato so ga obtožili zaradi tihotapstva eksploziva in veleizdaje ter obsodili na smrt. Sedaj je interveniralo ameriško poslaništvo, ki zahteva, da pride stvar pred redno sodišče, da se jasno ugotovi pod kontrolo javnosti, ali je Hirsch res kriv očitanih mu zločinov ali ne. Nemški listi o tem ne smejo nič poročati, kljub temu pa se v Berlinu o tem mnogo govori. Hirsch jc še le pred kratkim prispel iz neke sosedne države. Nemške oblasti sumijo, da gre za velikopotezno zaroto nemških emigrantov, k? i:h financiralo židje. V «3 Sarajevo, 25. aprila o. V pretekli noči je iz neznanega razloga nastal požar v veliki opekarni tvrdke Braun v Miž;ni taborišča kralja Aleksandra. Opekama je pogorela do tal. Škodo cenijo na 1.2 milijona. Opekarna je bila zaravovana za 800 tisoč Din. Govori se, da je našlo v plamenih smrt več delavcev, vendar pa tega še niso točno ugotovili, ker še ogenj ni popolnoma zadušen in še ne morejo razko-pati pogorišča. Sumijo, da je bil ogenj podtaknien Uvedena ie preiskava. Ratifikacija konvencij s Turčijo Beograd. 24. aprila AA Predsednik vla5 de in zunanji minister dr. Stojadinovič je danes sprejel v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu turškega poslanika na našem dvoru Ali i a Hajdarja Aktaja. Pri tej prilikj se je izvršila izmenjava ratifikacij« skih instrumentov konvencije, sklenjene v Ankari 3. julija 1934 med Jugoslavijo in Turčijo o medsebojnem razmerju, o sod- stvu in trgovini. Konvencija stopj v veljavo 3 mesece po izmeniav; ratifikacijskih listin Francoski prosvetni minister v Beograd? Beograd, 25. aprila. AA Nocoj je prispel s simplonskim ekspresom v Beograd francoski prosvetni minister Jean Zay, ki se je mudil v Atenah. Noč bo prebil v naši prestolnici. Jutri zjutraj ob 7.30 bo nadaljeval svojo pot v Pariz z letalom. Radikalski shod v Beogradu Beograd, 25. aprila, p. V prostorih Delavske zbornice se je vršil danes shod bivše radikalne stranke. Splošno presenečenje je izzvalo dejstvo, da je bil ta shod izredno dobro obiskan in ga štejejo med enega največjih političnih shodov, kar jih je bilo zadnje čase v Beogradu. O notranjem političnem položaju je poročal bivši minister Miloš Bobič, o zunanji politiki pa je govoril dr. Laza Markovič. Točno plačuj »Jutru« naročnino Vami svofcem zavarovalnino izvrstno. Prireditelji so naleteli na izredno j lepo in solnčno nedeljo, pa tudi udeležba je bila izredno častna in tudi športni uspeh zelo zadovoljiv. Višek prireditve so seveda predstavljali avstrijski specialisti, za katere se je že v naprej računalo, da bodo zasedli vsa prva mesta in da bodo naši nasproti njim imeli težko stališče. Toliko bolj je pomemben Pračkov uspeh, ki se je vrinil v sicer nepretrgano vrsto pi-vih mest, ki so jih zasedli avstrijski reprezen-tanti in zasedel zanj in za jugoslovenske barve nadvse častno IV. mesto. Pred tekmo Vreme ni bilo dva dni in na dan pred tekmo nič kaj razveseljivo. V petek in tudi v soboto ter celo v noči na nedeljo je v Triglavskem pogorju snežilo, k temu se je pa v soboto pridružila še gosta megla in mrzla burja, ki pa Avstrijcev ni mogla odvrniti od treninga. V nedeljo pa je le napočil krasen dan, kakršnih je v naših planinah v tem času le malo. Pred Staničevo kočo Tekmovalci so bili nastanjeni v Stani-čevi koči in ne, kakor je bilo prvotno namenjeno, na Kredarici. Med njimi je vladalo sijajno razpoloženje in kako bi tudi ne, ko je vso progo pokrival idealen pršič, ki je omogočal izredno ugodno smuko. Zlasti Avstrijci so bili izredno dobre volje. Njihovo izborno treniranost svedoči najbolj dejstvo, da so že v petek zjutraj, ko so odšli na Kredarico, potrebovali za pot od Mojstrane do Staničeve koče, za katero običajno potrebujejo utrjeni planinci 7 ur, samo 5 ur. že isti popoldan so trenirali, nato pa še enkrat v soboto kljub nepro-dirni megli in viharju. Po treningu sodeč je imel najboljše izglede Schwabl, ki se je pokazal izredno drznega smučarja. Tudi ko je nastopil čas starta, so bili Avstrijci prav dobro razpoloženi in so ves čas veselo prepevali. Ko je nato prvi Avstrijec smuknil s starta, ga je spremila na pot vesela smučarska popevka. Sploh so Avstrijci že pri treningu dokazali, da bodo zasedli večino prvih mest, kajti tudi najbolj strme, predele od Staničeve koče do Zgornje Krme so presmučali v direktnem smuku. Proga Tekmovalno progo sta izvrstno trasirala Vučnik Lado in Maks Rabič. Vodila je z višine 2350 m nekoliko nad Staničevo kočo in se je začela z ostrini smukom v konto pod Rjavino, nakar je prešla na desno na strmine nad Apnenico, ki so proste vsake ovire dopuščale »četrto« hitrost. V tem delu je proga zahtevala od tekmovalca vso sposobnost za smuk v prostih strminah. Nato je prešla nad kočo v Zgornji Krmi v ku-piran svet, ki je zahteval popolno tehnično sposobnost, zlasti v kontah in smuki nad zgornjo krmsko kočo in v S- ovinku na Medvednici. Od Medvednice je vodila na Polje na Vrtači in nato čez plazove proti cilju, stavljajoč na tekmovalce še zelo hudo preizkušnjo stojnosti. Cilj je bil tik pod vrhom severne stene Lipanjskega vrha. Višinska razlika 4.5 km dolge proge je znašala približno 1000 m. Damska proga je imela isti start, vodila je pa le do Zgornje Krme in je bila dolga približno 3 km z višinsko razliko 650 m. Kakor rečeno, je bilo vreme divno, brez oblačka, snežne prilike idealne, v zgornjih legah pršič na trdi podlagi, ki je baš dovoljeval smučkam pravo oporo, v južnih legah pa nalahko osrenjen in od solnca zmehčan. Daniski start Točno ob 10. je starter Stane Predalič odpustil prvo damsko tekmovalko in v enominutnih presledkih še vse ostale. Od dam je bila zmagovalka Beinhauerjeva s startno številko 2 v odlični formi in je tudi najtežje strmine jemala v strmem smuku ter kmalu prehitela številko 1 in prispela na cilj kot prva. Dobro tehniko so pokazale tudi Heimova, Ažmanova in Marica Grafič. Tehnični rezultati so bili: 1. Beinhauer Ruža (Svaz) 6:27, 2. Erika Heim (Skala, Jesenice) 8:43, 3. Ažman Zdenka (Poljana, Kranj) 9:16, 4. Grafič Marija (SK Ljubljana) 9:27, 5. Potisek Vera (Jaso) 11:38. Start moških V moški konkurenci je od 32 prijavljenih nastopilo 28 tekmovalcev. Prve številke so imeli večinoma Avstrijci, ki jih je bilo skupno 9. Vsi so pokazali odlično formo, vendar na prvem delu proge tudi naši niso zaostajali. Skoraj vd brez izjeme so presmučali zgornji del v direktnem smuku, le v sprednjem delu se jim je poznala utrujenost. Edino zmagovalec Maier, Schvvabl. Obermann in akademr-ki prvak Voller so presmučali vso progo brez padca. Za večino je bil pogubonosen zadnji strmi del proge pred ciljem, kjer so se skoraj vsfi vsaj poenkrat, nekateri celo večkrat, povaljali v snegu. Tehnično je izmed vseh najbolj ugajal zmagovalec Markus Maier, prav dober je bil pa tudi naš Praček, ki ga je pa pri zadnjih vratcih vrglo v .sneg. Smolo je imel Heim, ki se je »zamazal«. Slabo se je odrezal sicer dobri Svazovec Beinhauer, ki ga je zaneslo mimo cilja in smučeh, odstopila. Tehnični rezultati so bili: I .razred: 1. Maier Markus (Avstrija) 6:46, 2. Schu-abl Tadeus (A) 5:57, 6. Schneidar Franc (A) 7:57.4, 4. Praček Ciril (Skaja) 7:02, 5. Harrer HeSnrich (A) 7:08.2, 6. Overmann Hans (A) 7:23.2, 7. Mayer Gustav (A) 7:28.4, 8. Russ Kari (A) 7:35.6, 9. Komer (A) 7:57-6, 10. Brabec (Sva®) 8:01.6, 11. Heim (Skala) 8.11.2, 12. žnidar (Gor.) 8:39, 12. žvan (Gorenjec) 8:53.2, 14. Ankele (Tržič) 8:55.2, 15. StefcMk (Svaz) 9:31.6, 16. Beinhauer (Svaz) 10:31.8 II. razred; 1. Antonov (Skala) 10:39.8. 2. Poljana* (Dovje-Mojstrana) 18:00. HI. razred.; 1. Voller (Ljubljana) 8:30.6, 2. Riekar (Dovje-Mojstrana) 8:40.6, 3. šorli (A. SK Ljubljana) 8:54.2, 4. Koblar (SkaP) 10:15.6, 5. Končan (A. SK Ljubljana) 10:48.4, 6. Rotar (Ljubljana) 12:29.8. Komaj je bila tekma končana in so tekmovalci in pa gledalci — domačini iz Mojstrane — odhajali iz kraljeve lovske koče v Zgornji Radovni, kjer je bila okrepčevalnica, proti domu, se je nenadoma usula gotta sodra, ki se je pozneje spremenila v večurna dež. Pozneje pa je spet posijalo sonce. Razdelitev daril Ob 16. so 6e pod lipo pred hotelom »Tn-glavc v Mojstrani zbrali tekmovalci in sa» vezni funkcionarji. Načelnik tehničnega odbora JZSS dr. Švigelj je pozdravil vse tekmovalce, zlastj inozemske in jih pozval na svidenje prihodnje leto, kar so vsi radi obljubil;. Nato je poudaril idealno organi-zicjfjo tekme, kar je v prvi vrsti zasluga domačega kluba z neumorno tajnico go Minoo na čelu. Sploh so bilj Mojstrančani z dušo in telesom pri prireditvi in je tekmovalo staro in mlado, da se »njihova« — kakor pravijo oni tej tradicionalni priredit vj — izvede v vsakem pogledu brezhibno. Po razglasitvi rezultatov so bila zmagovalcem Tazdeljena darila in so prvaki prejeli zlate, drugoplasjrani srebrne, tretjeplasira-ni pa bronaste plakete, vsi oni, ki so dosegli za 50 odstotkov slabši čas od zmagovalca, pa tudj lični savezni znak kot spominsko darilo na Triglavski dan. Intimni svečanosti je dalo še živahno zunanje lice pokanje z možnarjem, katero delo je z vidnim zados voljstvom opravil z »zgornje hiše« hotelir in dvorni nadlovec g. Rabič. Kaj pravijo gostje Avstrijci kar niso mogli prehvaliti^ proge in je zmagovalec Maier izjavil, da je bila zelo lepa in letošnja Fisina ne vzdrži i njo primere. V zgornjem delu je dovoljevala vso hitrost, spodnji del pa je bil tehnično zanimiv. Vodja češke tekmovalne vrste naš stari in dobri znanec Stehlik je bil tudi poln hvale o lepoti proge, rekel pa je, da je bila za njih predolga, ker jim primanjkuje treninga. V splošnem je pa po njegovem mnenju primerna za največje mednarodne prirediitve. Prihodnje leto bo prišlo na Triglavski dan večje število Svazovcev, bodo pa prej imelj posebni trening zanj. Tudi damska zmagovalka Beinhauerjeva ni mogla prehvaliti idealne proge. Mednarodno sodišče za teroriste ženeva, 25. aprila. AA. Odfbor Društva narodov za pobijanje mednarodnega tero_ rizma je snoči pričel zaredati. Odbor obravnava načrt dveh mednarodnih konvencij, ki naj bi se predložili v odobritev že na prihodnjem zasedanju skupščine Društva narodov. Prva se nanaša na preiskovalni in sodni postopek proti mednarodnim teroristom, na osnovi katerih naj bi sodelovale vlade vseh držav, članic Društva narodov. Druga konvencija se tiče mednarodnega kazenskega sodišča, ki naj bi se ustanovilo v Haagu in kd naj bi bilo pristojno za vse kazenske zadeve, na_ stale po krivdi mednarodnih teroristov. Sodišče naj bi obravnavalo vsak tak primer na podlagi prijave prizadetke države. Diplomatski krogi so prepričani, da bo glede obeh konvencij nedvomno dosežen sporazum. Težave bodo le glede mednarodnega sodišča, ker se bodo poedane države že iz načelnih razlogov le s težka odredile svoji sodno.pravni suverenosti, ki bi se morala po tej novi konvenciji delo. ma prenesti na mednarodno sodišče. Eksplozija na italijanskem parniku Rim, 25. aprila. AA. V zalivu južno od Masaue v Eritreji je včeraj zjutraj na parniku »Alberoni« nastala silna eksplozija. Parnik je bil natovorjen s strelivom. Človeških žrtev ni bilo. Pač pa je bil parnik hudo poškodovan. Kakor kaže, je nastala eksplozija po neprevidnosti mornarjev. Vodnikove dražbe! Postani ia ostani član »s »JUTRO« ponedeljska tedaj« = Ponedeljek, 26. IV. 1937. Nedelja številnih zborovani Že dolgo nI bilo en sam dan toliko društvenih zborov Ljubljana, 25. aprila. To je vendar enkrat bila nedelja, kakršne «mo si že dolgo želeli. Razlila je obilo solnčnega blagoslova nad Ljubljano in okolico, ki je zdaj vsa v najlepšem zelenju. Seveda je prijazni dan izvabljal mnogo izletnikov. A tudi v mestu je bil ves dan živahen vrvež zlasti pa ob un promenade pred poldnem m pa zvečer April pa ne bi bil april, če ne bi tudi ob tako lepem dnevu pokazal svoje nagajivosti. Pozno popoldne se je pooblačilo in smo imeli tudi nekaj dežja. V Ljubljani se je kakor v Mariboru zvrstil dolg niz občnih zborov: tako velikega, števila društvenih obračunov na eno samo nedeljo že dolgo ne pomnimo Kolikor nam le dopušča prostor poročamo o njih izčrp-neje. Lepa nedelja pa tudi ni minila brez nezgod. Iz Pražakove ulice so že zarana morali prepeljati 341etno gospodinjsko pomočnico Tilko, ki je doma nekje na Dolenjskem. Pila je bencin in s! z njim zastrupila želodec vendar se je njeno stanje v bolnišnici kmalu obrnilo na bolje — Na križišču šentpeterske in Resljeve ceste pa se je ob 10.41 primeril hud karambol, ki le k sreči ni imel usodnejših posledic. Neki motociklist, ki je v prikolici peljal spremljevalko, se je. namenjen proti mestu zaletel v Pečnikarjev avtobus Motociklisto-va spremljevalka gdč. Erna Kunstljeva je dobila občutne poškodbe po obrazu in drugod in so jo morali prepeljati v bolnišnico. Zvečer pa je Antonija Jesečnikova pred tobačno tovarno padla iz tramvaja. Nesreča se je zgodila ob 19.52. Padla je tako močno na trdo cesto, da si je pretresla možgane in so io reševalci nezavestno prepeljali v bolnišnico. Njeno stanje je sicer selo nevarno, vendar jo upajo zdravniki oteti. „&&€&" je zaključila sezono V soboto zvečer je >Soča« zaključila svojo sedemnajsto predavateljsko sezono, na katero se more v svojem kulturnem delovanju s ponosom ozreti, saj je pa tudi pri svojih rojakih in prijateljih s temi večeri naletela na polno razumevanje in na izreden odziv poslušalcev, ki so se teh sobotnih večerov teden za tednom z velikim zanimanjem in veseljem udeleževali Odlični predavatelj g. prof. dr. Lav Cer-melj je podal nekaj tehtnih misli k temi: ^Kritični pogled nazaj za uspešnejše delovanje v bodočnosti.« Predavanju g. dr. Cermelja, ki so ga poslušalci nagradili z navdušenim aplavzom, sta sledila še govor šolskega nadzornika v pokoju g. Urbančiča, ki je v kratkih potezah orisal življenje in delo dveh šestdesetletnikov primorskih rojakov — mariborskega notarja in pisatelja dr. Iva šorlija in ljubljanskega zobozdravnika dr. Alojzija Kraigherja, — nato pa je načelnik v pokoju g. Sancin opozoril svoje rojake na težke dolžnosti, katere jih še čakajo. Razstava v Jakopičevem paviljonu vabi občinstvo V Jakopičevem paviljonu je Društvo slovenskih likovnih umetnikov ob veliki udeležbi občinstva — med gosti smo opazili tudi zastopnika banske uprave Alberta široka, zastopnika mestne občine in župana, načelnika kulturnega oddelka dr. Mo-leta, upravnika Narodne galerije Zorma-na in še množico umetnikov, kritikov in pjsdstavnik>c-v družbe — dopoldne otvo-rilo svojo pomladno razstavo. Otvoritveno be edo je spregovoril predsednik društva akad. slikar G. A. Kes, ki je poudaril, da beleži strokovna reprezen. tanea naše likovne umetnosti po štirih le-tih svojega dela že prav lepe uspehe, pred njo pa je še vedno veliko, pov:em neobdelano polje: najširša ureditev vseh stanovskih vprašanj Likovni umetniki Jugcsla. vije so tik pred kongresom vceh centrov, katerega namen bo povezati vsa strokovna društva v čvrsto enoto. V znamenja tega pcživljenega gibanja prirejajo slovenski likovniki tudi ivojo razstavo, na kateri je 40 umetnikov zbralo blizu 140 del, da so do kraja izpolnili vse štiri dvorane paviljona. Seznamu imen ki ga je »Jutro« že zadnjič objavilo, naj pripišemo še ime Franceta škodlarja, ki je zastopan s tihožitjem in portretom. O razstavi bo »Jutro« obširneje poročalo. Izvrstno uspela akademija Podmladka Rdečega križa Pomladek Rdečega križa na vseh ljudskih- meščanskih in srednjih šolah je imel danes svoj običajni vsakoletni praznik in se je seveda spet imenitno postavil z akademijo, ki je bila ob pol 11. v veliki fil-haimonski dvorani. Ljubezen do mladine, rodbini ka povezanost, predvsem pa seveda sknbno pripravljeni spored, so privabili toliko občinstva, da je bila dvorana nabito polna. Za uvod je četrtošolec Gordonij Staut učinkovito deklamiral himno Griše Kcri trnka na čast Rdečemu križu, ki jo je objavilo nedeljsko »Jutro«. Potem je zapel moški zbor III državne realne gimnazije same izbrane narodne pemi. Sledil je dvogovor dveh šolarjev z Viča in je bila lepo podana propaganda za človekoljubno organzacijo. Gojenke mestne ženake realne gimnazije so se pokazale s plesom ve talk. ki s<> ga izvajale zelo elegantno. Sledila je menda najbolj ljubka točka vsega sporeda, licejska narodna šola je izvajala prizor »Pri dobrosrčnih palčkih«, kjer si je zlasti palček nagajivček pridobil mnogo simpatij. Dekleta s I. ljudske šole so prirsdile ljubek pomladni rajalni nastop s petjem, njihova pestra eblačilca so posebno poživljala prizore. Kot mlad virtuoz na go;li se je izkazal sedmošclec Marko Sever za njim pa je nastopil najmlajši pevski zbor I državne realne gimnazije pod podstvem g. Pavla Rančigarja. Pel je tako ljubko da so bili ljudje navdušeni in so venomer terjali ponovitve. Vsekakor je najnovejši in najmlajši pevski in igral ki korpus našega uglednega glasbenega vzgojitelja svojo pohvalo tudi v polni meri zaslužil in je pač splošna ž? lja, da bi ga še večkrat lahko občudovat . Gojenke z zasebne ženske realne gimnazije pri uršulinkah o pokazale prav lep telovadni nastop a petjem, oblečene pa «K> bile kot dečve. Zelo lepo so po dekla- maciji dr. Debeljakove pesmi j-Cloveška vzajemnost« (četrtošolec Jožef Močan) zapeli fantje z II. ježke meščanske šole. Seveda lo se takoi za njimi krepko postavile tudi gojenke Šentjakob ke dekliške meščanske šole ki so bile vzorno disciplirane. Za zaključek je mešani zbor s klasične gimnazije odlično zapel premr. lovo zdravico in himno »Bože pravde«. Obiinstvo se je razšlo v zadovoljnem prepričanju, da je vzgoja gojencev in gojenk na ljubljanskih zavodih v dobrih in vestnih rokah. Zborovanje gasilske zajednice V verandni dvorani Uniona so se dopoldne zbrali organizatorji gasilstva iz vse banovine k skupščini svoje zajednice. Zborovanje je v imenu pred meseci imenovane uprave vodil starešina dr. Kodre, delovna poročila pa so podali razen starešine še tajnik Mežek, blagajnik Lah in gasilski inšpektor inž. Dolenc. V dravski banovini je bilo ob koncu leta 929 gasilskih čet. medtem ko jih je bilo pred dvema letoma samo 888. še v aprilu so bile odobrene nove čete v Tešanovcih v Prekmurju ter na Gornjem vrhu in v Rebri v novomeškem okraju, tako da je danes že 932 čet ki so dodeljene 26 župam Statistika beleži 30,324 izvršu-jočih 16.535 podpornih in 1375 častnih članov. Račun bilance izkazuje po 650.000 aktive In pasive, račun izgube tn dobička pa po 600.000 Din Novi proračun znaša 641.000 Din dohodkov in prav toliko izdatkov. Skupščina je na dostojen način počastila tudi spomin pokojnega starešine in gasilskega vodje Josipa Turka. Vsa poročila so bila sprejeta b^-ez debate, a predsednik nadzornega odbora Leopold Kopač je predlagal razrešnico. ki poudarja, da ie bilo poslovanje bivše in nove uprave povsem pravilno. V zvezi z razrešnico je bil sprejet tudi predlog naj skuša zajed-nica nasproti četam ki ji ostajaio svoje dajatve na dolgu uveljaviti svoje pravice s pomočjo banske uprave, ki naj tem četam dolžne zneske odtegne od rednih podpor. Skupščina je hkratu sklenila da se za vodstvo blagajniških poslov k* stalno naraščajo. nastav; uradnik strokovnjak. V debati so posamezn, govorniki * rajali previsoke dnevnice in sejnine ki pripadajo funkcijonarjem zajednice medtem ko vlada po četah in župah pogostokrat velika s'ro-maščina. Na koncu je bil izvoljen pretežno dosedanji odbor s starešino dr. Antonom Kodretom na čelu. Skrb društva „Tabor" za emigrante V dvorani Trgovskega doma so se dopoldne zbrali Taborjani in so na svojem občnem zboru obširno razpravljali zlasti o svojih socialnih razmerah. Podano je bilo obsežno poročilo socialnega odseka, v katerem se naglaša, da je vprašanje emigrantov in naroda za mejami predvsem socialno in gospodarsko. To je problc-m naše zemlje, vsake pedi naše zemlje in človeka, ki na njej živi. število emigrantov ne pada, nasprotno, Prenočišče na Viču, ki tudi danes še ni popolnoma dovršeno, je predmet največje pozornosti odbora. Posebna skrb je bila posvečena prireditvi kuhinje, nabavi posode in živeža. Hrano so dobivali brezposelni brezplačno, drugi so morali plačevati za kosilo 2 Din in za večerjo 1.50 Din Prenočevalcev je bilo 111. Društvo je dajalo tudi podpore. Ni jih sicer bilo veliko v denarju ali v blagu, a vendar je v skrajni sili dobro zaleglo. Stalno zdravniško nadzorstvo je prijazno vršil mestni fizik dr. Rus. Društvo «Tabor« je priredilo tudi drugi prosvetno vzgojni tečaj, ki je trajal od 16. januarja do 27. marca in se je zvrstilo 16 predavanj iz vseh panog znanosti. Povprečno je bilo po 52 poslušalcev. Društvo je tudi rešilo vprašanje knjižnice, ki šteje že 517 knjig. V domu na Viču so dobili svoj radio, ki je kar velika pridobitev. Tudi damski socialni odsek je bil vneto na delu, 14 dam je vztrajno vsak mesec nabiralo darila, 100 oseb primorskega sveta pa se je obvezalo, da bo skozi 6 zimskih mesecev prispevalo določen znesek za taborsko socialno delo. V celoti je bilo nabranih 5.642 Din. Za Božič je odsek organiziral prisrčno božičnico v prenočišču. Pevski odsek je preživljal krizo zaradi poslovnika. Vendar so se spori naposled ublažili in so se pevske vaje pod novim pevovodjem nadaljevale Pevski odsek je nekajkrat nastopil, imel je tudi samostojen koncert, ki je v vsakem pogledu uspel. Pevcev in pevk je 40 in so ob vsaki priliki pokazali vztrajnost. Prireditveni odsek je podrobneje poročal o prireditvah, izletniški odsek pa je priredil tri lepe izlete. ki se bodo v bodočnosti obnavljali. Društvo Tabor šteje danes 556 članov, od katerih je 20 podpornih, ostali so redni. Matineja Z. K. D. ■ SAMO SE DANES OR 14.15 V KINU MATICI LAHKO VIDITE KRASNO FILMSKO DELO O PRAVICI EN OSVETI DIVJEGA ZAPADA! ROBIN HOOG EL DORAOA NE ZAMUDITE! CENE DIN 8.50 IN 5.50. Proslava Jč lige Jugoslovensko-češkoslovaška liga v Ljubljani je slavila v soboto in nedeljo jubilej plodnega dela, ki ga vrši že 15 let za zbli-žanje in iskreno sodelovanje ter prisrčno sožitje bratskih slovanskih narodov Cehov in Slovakov z nami Jugoslovem. Svečana proslava pomembne obletnice naše Jč lige. ki jc najstarejša v državi, je obsegala v soboto zvečer v Trgovskem domu akademijo in koncert danes dopoldne pa pri Slamiču slavnostni občni zbor, ki so se ga enako kakor koncerta udeležili številni ugledni predstavniki oblasti in različnih organizacij, da čestitajo marljivi JC-ligi k vsem doseženim uspehom, a tudi, da ji dajo z zdravimi mislimi novih napotkov v še lepšo in uspešnejšo bodočnost. Agil-nost in vztrajno prizadevanje številnih idealnih delavcev, ki so šli skozi vrste JC lige v petnajstih letih in so ji s svojim nesebičnim delom pripomogli do tolikega ugleda, gotovo zasluži polnega priznanja ob tem važnem mejnem kamnu petnajstletne poti. Mnoga imena naših odličnih po-bornikov širjenja slovanske misli bodo ostala v kroniki JC lige trajno zapisana mladim za vzor in vzpodbudo k nesebičnemu delu. še več pa je ob objektivnem pregledu te dobe organizatornega življenja JC lige v Ljubljani imen onih nad vse marljivih delavcev, ki so tiho a zato nič manj plodno orali na njivi slovanskega bratstva, ljubezni ln medsebojnega spoštovanja, vse za srečnejšo bodočnost vsega našega naroda, ki so mu nesebično želeli, da bi se tudi on čim bolj okoristil z dragocenimi dobrinami ki jih bratje Cehoslovaki že dolgo srečni uživajo. Tudi tein delavcem velja zahvala naslovljena vsem onim. ki jim je bila JC liga dolžna oddolžitve za delo in žrtve, doprinešene njej v ponos, ideji za katero liga živi in dela pa v rast in zmagovit polet navzgor. Sobotno akademijo in koncert v Trgovskem domu je pripravil Akademski odsek JC lige, da se tako oddolži svoji matici, ki mu je kumovala ob njegovem nastanku, za njeno dosedanjo naklonjenost m razumevanje. Večera so se udeležila številni ugledni gostje, ki so se tudi vpisali v jubilejno spominsko knjigo lige. Iz Prage je prispel bivši generalni konzul CSR v Ljubljani dr. Otokar Beneš, ki je pri obeh proslavah zastopal osrednjo zvezo C J I:g iz CSR. Navzoč je bil tudi sedanji kcnzul CSR ing. S. Minovsky s tajnikom Martinkom, dalje francoski konzul g. Remcrand, številni zastopniki oblasti gen Popadič. zastopniki mnogih kulturnih, sokolskin n sorodnih, tudi ženskih organizacij, predvsem pa odposlanci ostalih JC lig, za jugosl.-bolgar-sko ligo pa dr. švigelj in Bučar Zbrane udeležence proslave je pozdravi? predsednik lie-e - slavlienke dr. Stare, za njim pa še predsednik akad odsek» o>Hu nhll A. Klemenčič v imenu akademske mladine kt budno sledi razvoju časa tn se vestno prl-; pravlja na naloge, ki jo čakajo pri tem pa i se s spoštovanjem uči od velikih vzorn:kov ki 30 tako plodno obogatili čeSkoslovaSki ln posredno tudi naš narod s premočjo razu- ma in zmagovitostjo ideje demokracije pri vsem delu. Pozdrave in čestitke JC ligi so še izrekli v uvoau sobotne proslave oba konzula dr. O. Beneš in mg. Minovsky, za JČ lige v savski banovini njihov osrednji predsednik Bogunovič in za mestno občino dr. Kamušič, nakar je sledil umetniški del sporeda z nastopom 30 godbenikov godalnega orkestra drž. konservatorija, ki jih je vodil mladi dirigent U. Prevoršek. Mezzo-sopranistka ga. Milena Verbič - štrukljeva je zatem zapela pesmi V. Novaka, operni pevec Aleksander Kolacio pa arije Jelecke-ga iz Cajkovskega »Pikove dame« ter slovaške narodne. Oba umetnika sta bila toplo nagrajena s priznanjem, enako tudi prof. šivic, ki ju je spremljal pri klavirju in še sam zaigral Josefa Suka opus 12. Pri plesnem delu sporeda se je prvič ta večer izvajala slovenska četvorka, ki jo je vprav v ta namen skomponiral mladi skladatelj D. žebre in jo poklonil akademskemu odseku JCL. Slavnostni občni zbor JC liye v nedeljo dopoldne je posetilo ponovno odlično število delegatov posameznih lig, oblasti in organizacij Poročila odbora so se večidel sklicevala na jubilejno brošuro, ki jo je liga izdala. Posebna pozornost je veljala tudi tokrat gen. konzulu dr O Benešu, zaslužnemu soustanovitelju JCL v Ljubljani. Poleg že omenjenih zastopnikov so občnemu zboru prisostvovali še ing. Bevc za sokolsko župo ar. Krivic za odvetniško zbornico in dr. Lavrič za zdravniško zbornico, dalje za Cesko obec preds R. Rvška. ZKD ing. Rus, CMD ravnatelj Gruden, Kolo jug. sester ga. Majaronova, TKD Ateno ga. Kroftova, Kneginjo Zorko ga Djinovska. Občni zbor je odposlal brzojavko knezu-namestniku Pavlu in uda-.ostna ter pozdravna pisma prezidentoma Masaryku In Benešu ter primatorjema dr Baxi in dr. Zenklu. Spomnil se je tudi svojih častnih članov. Občni zbor ie pozdravil gen. konzul dr. Beneš, za njim pa še konzul inž Mi-novsky. ki je zelo stvarno poudaril rastoč pomen dela za medsebojno zbližanje vseh Slovanov, saj pomeni delati zs vzajemnost dveh slovanskih narodov graditi lepšo bodočnost. ki je njih bodočnosi — mogočni družini Slovanov. Tudi predstavnik JC lig iz hrvatskega dela naše domovine g Bogunovič je stvarno m prepričevalno zastopal enako misel glede dela JC lig. le da bo nujno potrebno dati vsemu delu čim širšo podlago, treba bo s slovansko idejo med narod, da se bo vera v resnično demokracijo vkoreninila v zdravo osnovo. Za sokolsko župo je še inž. Bevc zagotovil sodelovanje tudi v bodoče, saj so smotri obeh organizacij istovetni, dr. švigelj pa Je prinesel pozdrave posestrime JB lige. — Med poročili ie omeniti še referat prod dr 'Ru-riana o učnih tečajih i<»z!Vi ki jih je letno 71 4 z na^ 4 tečalnjk' Ge. Martinkovi je bila zi njeno marljivost in trud Izrečena posebna zahvala erirM-o tudi vsem vodstvom srednješolskih zavodov za razumevanje in podporo. O delu Akademskega odseka je podal izčrpno sliko preds. cand. phil. A. Klemenčič in poročal o razstavi češke knjige v priredbi odseka in njegovih delovnih načrtih za v bodoče. Pri volitvah je bil z vzklikom izvoljen skoro ves stan odbor. Sklenilo se je poživiti medsebojno delo vseh slovanskih lig v Ljubljani. Novemu odboru je bilo naloženo, da se pobriga za postavitev spomenika zaslužnemu prijatelju narave Janu Legu, za kar je že nabranih 20.000 Din. Občnem a zboru ljubljanske JC lige je takoj nato sledil še občni zbor izvršilnega odbora JC lig za dravsko banovino. Tu se je delno tudi ostro grajalo postopanje osrednje zveze lig v Beogradu in so se sprejeli važni sklepi, kako odpomoči nezdravim razmeram in doseči pravično ravnovesje piedvsem pri dotacijah ligam. S posebno rpsolucjio bodo zahtevale naše JC lige 1 Kulturno konvencijo s CSR. ki naj pride čimpreje pred skupščino; 2. zastopstvo v gospodarski komori v Beogradu in 3. pravico sonadzorstva nam našim di-jaštvom. ki študira v CSR Tehtne misli je iznesel ob tej priliki prof. šedlviy iz Maribora, ki je stvarno prikazal resno sliko razmer, ki oviralno vplivajo na delo predvsem obme.njih kulturnih delavcev, ki se morajo boriti z vsemogočimi političnimi in materijalnimi zaprekami Savez lig v Beogradu dobiva tudi po 50 tisoč Din podpore mesečno pa skoro tri tisoč za svoio administracijo, ne dela pa ne veliko in posega v delokrog predvsem beograjske lige ob številnih prilikah na- PRI PRETIRANI DEBELOSTI Formula KRUšEN-soli dokazuje, da vsebuje ona soli iz mineralnih vod onih zdravilnih evropskih kopališč, ki se uporabljajo že skozi mnoge generacije za pretirano debele ljudi za zmanjšanje teže. — Priporočana od zdravnikov. Dobiva se v lekarnah. ravnost nelojalno. — Našin študentom so le redko omogočene ekskurzije v CSR, četudi se Zfcio vestno uče češčine v uspelill tečajih, iz Beograda pa so že n.noge skupine kaj malo dostojno zastopale naS ugled pri bratih Cehih, često celo preveč izrabljajoč ljubeznivo gostoljubje. — Mariborska JC liga je med zelo aktivDimi. !e svojega dela tako pogosto ne razgiaša Snuje podružnico v delavskem predmestju Maribora in uspešno vrši svoje poslanstvo tudi ši-rom po deželi. Pripravlja pregledno informativno knjigo o Češki, ki naj v vseh pogledih prikaže kulturno politične in gospodarsko rast bratske republike in možnost prvenstveno gospodarskih stikov za kupnjo - prodajo. Konkretno je tudi že iznese! nekaj predlogov, ki so bili z navdušenjem sprejeti. — V izvršilnem odboru so enako ostali skoro vsi dosedanji delavci poedinih lig iz vseh naših mest Po zborovanju se je vršilo skupno kosilo, pri katerem je bila izmenjana marsikatera dobra misel. Stanje našega obrtništva V Kacini so se noii zbrali naši mojstri k občnemu zboru Obrtniškega društva. Predsednik P.ebek je v uvodnem nagovoru poudaril živahno delavnost organizacije, ki so ji zlasti v času težke go podarske krize stavljene mnogotere težke naloge. Spominjal se je akcije za reš:tev Vajenskega doma, ki ga je moralo društvo zaradi nenaklonjenosti od trani mestne občine likvidirati. Obrtniški posli so zadnji čas postali neke vrste sezom ko delo. Ce delavnica izgubi za nekaj časa zaposlitev. mora mojster reducirati :voj aparat, a če se mu čez nekaj časa ponudi nova ugedna prilika za delo. ga pogostokrat ne more prevzeti. Predsednik je opozoril na potrebo, da se odpravi malodušje, ki je zavladalo v vsej naši go podarski javnosti. N2rodna imovina propada, a nihče se ne zgane, da bi se lotil popravila. Zlasti hišni posestniki pogo tekrat opuščajo skrb za ohranitev svojega imetja, poslopji pa kličejo po d«lomih rokah. Zlasti v teh težkih go podarsklh časih je vsemu obrtniškemu stanu treba čim več samozavesti. Iz obširnega porcCtla, ki ga podal tajnik slikarski mojster Speletič, povzemamo, da je društvo posvečalo najvažnejšo skrb davčni zaščiti. V Ljubljani so s? proti previsoki odmeri pritožili obrtniki v 270 primerih in dosegli znižanje za blizu milijon dinarjev, v okolici je bila vložena 101 pritožba. Najpomembnejši dogodek preteklega leta so bile volitve v zbornico za TOI. Za Ljubljano sta bili vloženi dve listi, a med obema skupinama je bil dose- žen "porazam, saj je skupna volja vseh, da se obitništvo poveže v enotno stanov, sko organizacijo. Posebno intervencijo je društvo izvršilo proti šušmarštvu v krojaški stroki in stavilo zahtevo, da modnih revij ne prirejajo neupravičeni ljudje. Pri javnih zgradbah v Ljubljani naj se upoštevajo predv em ponudbe domačih mojstrov. Na koncu svojega poročila se je tajnik spominjal še častnega člana, načelnika dr. Rudolfa Mama. ki si je na vodstvo gospodarskega resora na banski upravi pridobil mnogo zaslug za obrtniški stan, pa je moral oditi v pokoj, ko bi mogel opraviti še mnogo dragocenega dela. Društvo je imelo 52.000 Din dohodkov in 45.000 Din izdatkov, proračun za prihodnje leto pa znaša 26.000 Din. V debati je krojaški mojster Iglič opozoril na rova rjen je proti enotnosti obrtniškega stanu, ki ga vrše neki politični emi:arji z agitacijo za ustanovitev druge obrtniške organizacije na strankarski osnovi. Predsednik Rebek je s tem v zvezi poudaril, da je bilo Obrtniško društvo zmerom daleč od vsake strankarske politike in je ostro pograjal stanovske tovariše, ki skušajo zasejati razdor. Na predlog mesarske ga mojstra Breceljnika je občni zbor izglasoval razrešnico dosedanji upravi, nakar je bil soglasno vnovič izvoljen dosedanji odbor pretežno s predsednikom Rebe-kem na čelu. Pri razpravi o slučajnostih je kolar;ki mojster Fajfer poročal o zapostavljenosti kolarske stroke, ki je izmed vseh obrtniških panog najbolj izkoriščana. Velik zbor železničarjev V veliki dvorani hotela »Metropol« je danes polagal letni obračun oblastni odbor združenja jugo6lovenskih narodnih želez* ničarjev in brodariev v Ljubljani, ki se ga je udeležilo odlično število Članov in dels-gatov provinciiskih. pododborov. Zborovanje je vodil predsednik g. inž. Stanko Ro-glič, v daljših govorih pa ©o zbrane po» zdravilj zastopnik centralne uprave iz Beograda g. Bakič, zastopnik subotiške oblasti ing. Isakovič, zastopnik oblastne uprave v Zagrebu g. Borovič, zastopnik mestne o!:>" čine ljubljanske nadsvetnik dr. Rupnik in zastopnik železniškega direktorja dr. Fa; turja iz Ljubljane g. svetnik Planinšek. Poslani sta bili udanoidnj brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in kraljevskemu name&t-ništvu, pozdravne brzoiavke pa članom vlade. , . Uspehi v preteklem letu ©o bili le delni. Delavcj v ljubljanski železniški direkciji so mnoeo preveč obremenjeni. Direkciji primanjkuje okrog 2000 uslužbencev, izboljšaš nja pa še nikakor ni tako hitro pričakovali. Pojavilo se bo mogoče ob vztrajnem delu šele v prihodnjih letih, ko bodo v proračun vstavljene nove postavke. Uspeh pa zavisj od močne organizacije in zborujoče udruženje, ki predstavlja sicer najmočnejs šo stanovsko edinico, ee b stanovsko zavestjo svojih neorganiziranih tovarišev nikakor ne more postaviti. Ljubljanska železniška direkcija Šteje skupno z mariborsko železniško delavnico okrog 12.000 uslužbencev, v vseh železničarskih organizacijah pa jih je včlanjenih komaj petina vseh. Če bi b;Jo več organiziranih, bj imele organizacije gotovo tudi večje uspehe pri svojih akcijah za zboljšanje razmer železniških uslužben« cev, kj so se zadnja leta stalno slabšale. Podatke o neznosnih prilikah v pogledu službene obremenitve in gmotnega položaja uslužbencev in o važnejših točkah prizadevanja organizacije, da bi te razmere v območju ljubljanske direkcije državnih železnic izboljšala, je k priliki zborovanja udruženje zbralo in izdalo v brošuri >Nas še delo*, ki je namenjena predvsem člaa-stvu. v enakj meri pa vsemu narodu, političnim voditeljem, gospodarstvenikom, železniški upravi sami, zlasti tpa še ob stras ni organizacije stoječim železničarjem in brodarjem. Dodatno k tej res stvarni brošur; je poročal o obsežnem delu te redko močne stanovske organizacije tajnik ofici-jal Simon Daneu. Organizacija si je zla.stj prizadevala, da bi se delavstvu priznalo pravilno službeno razmerje Dosegla ic. da progovno delavstvo v pretekli proračunski dobj ni pavzis ralo v takem ob.-egu kakor prejšnja leta in za bodočnost kaže. da Ih> delavstvu dejansko zajamčena minimalna zaposlitev. Ker je organizacija 6matra!a. da sedaj veljavna višina kilometrine za posamezne vrste vlakov ni v pravem razmerju, je odbor predlagal spremembo te višine, da bi ne bili na škodi tistj uslužbenci, k; pr; isti časovni •anoslitvi zaslužita neprimerno manj. Stalno je imel odbor v vidiku zgraditev ;ruštvenega doma Odbor si je prizadeval | udi za zii žanje naiemnin v upravnih sta, 1 novanjih. posebno p« ie za prekategoriza- j cijo zvanlčnifr.ov, ki imajo kvalifikacijo za i uradniško kategorijo. Nadaljnje obsežno de-lo je bilo posvečeno še delavskemu pokojninskemu fondu in bolniškemu fondu. Gle* de slednjega je to leto po devetih letih toliko dozorelo, da se obeta še v teku tega leta pričetek zidave lastnega sanaiorija za uspešno in ceneno zdravljenje tuberkuloze. Odbor si je prizadeva] za zvišanje plač in za ukinitev ku'uka. Notranje delo organizacije pa je tako obsežno kakor ga ima morda le redko število organizacij pri nas. Med slučajnostmi ie bila po tajniškem ročilu soglasno izglasovana tudi spomeni« ca. ki ugotavlja, da zvišanje cen vzporedno z izboljševanjem gospodarskih prilik zadaja težke skrbi državnim uslužbencem. Z oo-pravo gmotne depresije je treba odpraviti •tudi prezaposlenost uslužbenetva. Zaradi nerazumljivega in pretiranega varčevanja pri zaposlitvj delavstva, posebno pri progo« vzdrževalni služb?, se stanje železniških prog jn objektov iz dneva v dan sJabša, kar ima za posledico občutno in stalno manjšanje brzine vlakov in s tem obenem padanje [prestiža ustanove in države. Da ee temu odpomore, predlagajo upokojitev izne* moglih uslužbencev in nastavitev mladih, izvežbanih moči, povečanje števila železniškega osebja, da se zavaruje osemurno delo, normiranje za železniško upravo stabio potrebnega števila delavstva, takojšnje povečanje dohodkov vsemu delavstvu _ z oz i« rom na življenjske prilike v dravski banovini jn končno naj se izvede še napredovanje osebja v smislu zakonitih določb. — Organ zacijo bo tudi v bodoče vodil svetnik ing. Stanislav Roglič. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Ponedeljek 26. aprila: Zadnji signal. Red C OPERA Začetek ob 20. url. Ponedeljek 26. aprila: zaprto. Objave gokoisko društvo Moste priredi jutri v torek 27. t. m. ob 20. uri v kinu Morte predavanje »Potovanje po Evropi.« Predaval bo predavatelj ZKD g. prof. šest Osip. Angleško društvo v Ljnhljanj vabi na da našnje predavanje g. Will;ama Teelinga o kronanju in britanskem imperiju, ki bo v proslavo društvene loletnice ob 18. v mali iilharmonični dvorani. Ne pozabite posetifj današnji koncert poljsko-argcntjuske glasbe, ki ga izvajajo priznani umetniki: ga Milena Štrukelj-Vers bičeva (mezzosopran), kons. Marta Osterče-va (klavir) in prof. Pavel Šivic (klavir). Na sporedu so skladbe skladateljev: Kofflerja, Perkovskega, Gianneoa, Szvmanovvskega in Mareka. Koncert bo ob 20. v filharmonični dvorani. Vstopnice po 10 in 5 Din. Prodaja v knii?arni Glasbene Matice. Vf»i»eiiwka nanoved Zemnnska: Pretežno oblaCno. Temperatura se ne bo mnogo spremenila. 3 PojviSeTjeTc, 2G. IV. 1937. ki vtvafk, Stiu&Čiana le Gradjaasl:i je z zmago v Beogradu nedosegljiv, Ljubljana pa je kljub zmagi ostala na zadnjem mestu Danes se je zavrtelo XVI ligaško kolot rezano z mnogimi nadamt in upi, pa tudi s hudim strahom in trepetom Prednost domačih igrišč so imeli danes BSK. obe Slavi ji, Hašk in Ljubljana Rezultat> so morda le nekoliko pod vplivom domačega zraka, kajti razen BSK so prav za prav vsa moštva pred domačimi gledalci odrezala dobro. Glavno zanimanje je \>e!jalo danes davnima nasprotnikoma za najvišji naslov v nogometu, Gradjanskemu in BSKu, med katerima je moral Gradjanski nastopiti v Beogradu. toda z velikim štabom svojih prijateljev in celimi 6 točkami naskoka v tabeli. Rezultat 0:4 je za BSK porazen. Gradjanskemu pa je sredi Beograda prinesel dokončni naslov državnega prvaka V Sarajevu sta se pomerili Concordia in domača Slavija in obračunali z eno točko za vsakega. Concordia se je z njo ognila neugodnega zadnjega mesta, sarajevska Slavija pa podprla svojo pozicijo sredi tabele. V Osijeku je domača Slainja — skoraj že obsojena na izgubo dveh točk — zagodla Hajduku in posredno Še vsem. ki so računali z njemm današnjim rezultatom na papirju. Hajduku poraz ne bo mnogo škodil, S lavi j in a korist pa trenutno niti ni dovolj ocenijiva. V Zagrebu je moral Hašk v boj na zeleno polje z dtugopl asi rano Jugoslavijo, kjer mu le uspelo. da ji je odščipnil dragoceno točko. Morda mu bo prav ta pomagala preko nevarnega terena na koncu tabele V Ljubljani sta se srečala Bask in Ljubljana, slednja ped težkim dojmom zadnjih neuspehov na tujih igriščih Enajsto-rica je danes zaigrala z voljo m elanom in je tudi po pravici knjižila dve točk: na svoj račun Kljub temu pa je usoda hotela tako, da bo morala ves mesec — ko bodo vsi li-gaši počivali — še dalje ostati na zadnjem mestu. Tega je kriv tisti nesrečni izid 0:8, ki ga je prinesla iz Beograda in ji je razliko tako poslabšal, da more sedat z enakim številom točk gledati Concordio pred seboj. Tabela je v ostalem ostala v velikem delu nespremenjena, razen sredine k er se je Hašk dvignil pred Baska na 6. mesto Bask pa je zdrknil za njega na sedmo Slika tabele pa je naslednja: Gradjanski 16 12 3 1 49 13 27 J udoslavija 16 8 3 4 37 19 21 BSK 16 7 5 4 41 19 19 Hajduk 16 9 7 6 38:18 19 Slavi i a (S.) 16 6 3 7 33:36 15 Hašk 16 4 5 7 21:39 13 Bask 16 5 2 9 31 41 12 Slavija (O.) 16 5 2 9 23 42 12 Concordia 16 3 5 8 22.43 11 Ljubljana 16 4 3 9 14:39 11 V naslednjem naša poročila: Lfeblfana:Bask t si (1:0) Ni bila lahka ta stvar. Za nobeno od obeh moštev. Žc v predoznanilib je bilo povdarjeno, da gre obema za obstanek v ligi. Dočim eventualni poraz Ljubljane še ne bi bil toliko tragičen, ker je njen položaj spričo dveh tekem s Concordijo in s sarajevsko Slavijo kolikor toliko ugodnejši, je šlo Basku res za mnogo preostajata mu še tekmi z obema beograjskima kluboma, v katerih bo težko prišel še do kake točke. !n vseh jih ima samo dvanajst, kar bo najbrž premalo za nadaljnji obstanek v ligi. Kljub precejšnjim neuspehom v zadnjem času je ostalo Ljubljani še precej občinstva zvesto ob strani, proti vsakemu pričakovanju je prišlo tekmo gledat nad 1500 ljudi, ki so nudili moštvu krepko oporo. Do zadnjega piska je ostal med občinstvom in akterji na polju najožji stik, do poslednjega trenutka je publika z napeto pozornostjo sledila dogodkom. Ljubljana: Logar; Šiška, Berton-celj; Slapar, Pupo, Boncelj; Janežič, Lah, Bertoncelj 11, Grintal, H asi. Bask. Bijehč; dr. Ivkovič, Mihajlovič; Klisarič, Vojnovič, Dimitrijevič; čabrič, Detlinger, Tomaševič, Matias, Sarič. Ljubljana je zopet nastopila v znatno spremenjeni postavi. Z njo so sploh veliki križi. V današnji postavi se je moštvo pokazalo mnogo bolj odločno. sicer še dolgo ne po potrebi povezano; vendar je bil opazen strumnejši polet, vidna je bila krepka volja za dosego cilja, zginila je ne-kam porazna malodušnost. ki se je kazala v vseh zadnjih igrah. Slapar a je manjkalo v napadu. V srednji vrsti gotovo še ni bil prvovrsten desni krilec, toda boljši od vsakega doslej. Če ne za stalno, trenotno je ta luknja v moštvu z njim za-mašena. Pupo je tokrat igral enostavnejše, zato uspešnejše in koristnejše. Tudi 8on-cc.j se je preko svoje zadnje čase ohiča ne mere potrudil in tako je bil učinek vse srednje vrste pozitiven, čeprav še m dobro zadovoljila, vsaj kar se tiče konstruktivnega dela igre. Ožja obramba je b:ia v primeri z zadnjimi tekmami za razred boljša. Stanko je itak dal vedno moža, v Šiški je dobil zanesljivejšega partnerja, kot ga je imel doslej, obema pa nedostaje jakega odbojnega strela iz vsake pozicije. Logar je razen dveh nesigurnosti postavil tokrat celega moža. Napad je >e vedno ostal nebog-Ijenček v moštvu. Dal je en gol, in še temu jc kumovala foriuna Imel pa je prilik za najmanj pet zgoditkov. Krili res nista. bili na prvorazredni višini, toda dali sta na sredo precej uporabljivih stvari, zlasti jc Hassl parkrat dal povsem na čisto. V napadalni trojki pa ni strelca, ni one pestre razgibanosti, ki bi spravila obrambo ob pregled. Preostaja še dve odločilni tekmi, treba bo šc dobro pretehtati in izuriti napadalne moči! Mnogo je še hib v moštvu. Igre z glavo ni da bi omenili, start je vse prepohleven, v borbi moža proti možu naši večinoma ne uspevajo, najtežja hiba pa je netočno podajanje. Tudi glede tehnike je še velika mizerija. Vse same napake, ki se v teku meseca, ki je sedaj na razpolago, dajo še s pridom iztrebiti! Gostje so se borili za kozo. Od prvega do poslednjega diha niso popustili niti za las in so še v poslednjih minutah zelo ostro pritiskali na izravnanje. So težko moštvo, ki ga more obdržati na uzdah samo res dober sodnik Ostrost igre se jim kar mimogrede spremeni v kazn/ivo robatost, njihov hvalevreden start jih često z«»nelje k temu. Odšli so s polja brez toliko zaželjenih točk, toda niso nikakor bili in-ferioren nasprotnik! Kot celota niso povsem uglajeni, toda v kombinacijah in sploh v medsebojni povezanosti so prednjačili pred domačim moštvom. Veliko hibo imajo, da gradijo vse napadalne akcije samo na enega človeka, na sicer res prodornega in nevarnega Tomaševiča Čim nasprotnik tega moža pokrije- in čuva. je ves napad ob svojo prodornost in opasnos* pred golom, igra se razvije v hiperkombinacije okoli 16-metrovske črte. dokler ne poseže uspešno vmes obramba To se je ponavljalo venomer. in če so prišli Baskovci sicer do zrelih položaiev. katerih se jim m manjkalo, ni bilo razen Toma?eviča nikogar za realizacijo Z boljšo srednjo vrsto bi bilo moštvo gotovo boljše odrezalo. Vojnovič. sicer močan steber v im-štvu, ni prišel do pravega izraza, sredi polja se je vedno pojavljala luknja, skozi katero se je ali razblinil Baskov napad, ali pa se je uprizorila po njej domača napadalna akcija Klisarič ie menda podcenjeval Hasslove sposobnosti, pa ga je trajno zanemarjal, tako da je po levem ljubljanskem krilu šla marsikatera akcija, ki bi jo bil moral praviloma zadržati že krilec. Znatno boljši in tudi pozornejš? je bil Dimitrijevič. V obrambi je bilo videti na delu samo enega človeka. Ivkoviča. davnega reprezentativca Precej je v tehniki utrpel od nekdanjega svojega znanja, ostala mu je neukrotljiva sila, velika ambicija, ki ga je semtertja v borbi a Hasslom zavela k robatosti. Toda je zelo uspešen branilec. V njegovi senci ni bilo toliko opaziti Mihajloviča, toda čistil je tudi on zelo agil-no le odbojnega udarca nima kot Ivkovič. Vratar je spustil smešen prvi gol, drugega ni mogel ubraniti, sicer ni ime' dela. Najboljši del moštva je, kot celota napadalna vrsta. Krili sta venomer silil" naprej, tudi za ceno offsida, hi je ostalo par njunih situacij sumljivih; vsaj sodnik jih ni od-piskal Toda povezanost in tehnična spretnost vse napadalne petorice, v kateri ni bilo slabotnejšega mesta, je bila prepričevalna. Če njeno delo ni prišlo do boljšega izraza, je temu kriva prej omenjena pogrošna taktika V ostalem je bila igra kljub vsej ostrosti vse prej kot surova Borba je ostala ob vsej ogorčenosti le v dovoljenih mejah, za kar gre precej zasluge sodniku kt ie brez ozira na desno in levo vedno posegal v dogodek. V prvem polčasu ie bila igra skoro povsem odprta, napadi so se menjavali s polja v polje. Potem pa je prevladoval v polju Bask, saj je moral trajno napadati in siliti k zenačenju. O poteku bi bilo v par besedah povedati- Prve minute so bile v znamenu stalnih napadov Lj., toda B se kmalu izvije iz objema in igra se uravnovesi L j. nckoliku več napada, kar je videti tudi iz razmerja kotov, ki je do polčasa 4:0 za L j. Toda napad L j. je premehak, obramba Lj. pa zanesljivo čisti. Pri vsem tem ima Logar več dela. Bijelič ostane praznih rok. V 30. min. zakluči Grintal sicer uspešno kombinacijo sredi polja z mehkim polvisokim strelom, na katerega se Bijelič prezgodaj vrže. in tako gre žoga preko njega v mrežo, 1:0 za L j. Pet minut pozneje ima B. zelo lepo prilj« ko: Logar starta mimo. Matias tudi zgreši žogo pred praznim golom, potem je seveda prepozno. Po zopelnem začetku vzame B. vso pobudo nase. 6talno pritiska. V 17. min. pride po Slaparjev eni foulu do zelo kočljive situacije pred Logarjem. Sarič bije preciz* no v smer pod prečko, Tomaševič podaljša s pestjo v mrežo, toda sodnik vidi roko. V 23. bije Pupo pros! strel 5 kakih 25 metrov natančno v noiranji rob de«ne nrečke, ncubranlj vo za B;jeljča. in Lj. vodi 2:0. Lj. drž; še nadalje odprlo igro. še ima Lj. šanee. da povi>a rezultat, toda Grintalova žoga 6e v 33. min. odbije v prečko. V 35. min. bije Oabrič v (retje s kota za B., žoga nikakor ne more ven in TomaSeviču se nudi prjl;ka. da bj zabil gol: pri tem ga odrineta branilca, za kar diktira sodnik enajstko. Tomaševič -o neubranljivo pošlje v mrežo. Rezultat je 2:1 šele sedaj se Lj. spomnijo na taktično igro. Hassl gre za tretjega branik«, zadnjih 10 minut poteče v znamenju zavlačevanja. G. Scorzoni iz Bologue je sodil korektno in objektivno. Piskal je mnogo, ker ie vsako nepravilnost ooazij jn io tudi takoj kaz« noval. Morda sta mu Baskovj krili parkrat ušli iz sumljivih pozicij, kj so kazale na offside. * Pripis — samo za LNP. »Jutrov« športni referent se »zahvaljuje« za včerajšnji »sprejem« na igrišču Ljubljane po enem izmed podsaveznih funkcionarjev z izjavo da bo nopolnoma enako postopal v bodoča tudi s svoi«* ctrmv Ostalo pismeno — ali kaVnrV~li> t «? Ce naloge sc je ener gično lotil že takoj od 7ačefka ter je v prvih treh minutah Lešnik zabil dva fiola popolnoma enako. V 8. mfn. Je nato isti igralec povišal na 3:0 In to stanje je ostalo do odmora BSK se je preko Moše in kril-ske vrste mnogo trudil, da bi realiziral nekaj šans, pa mu ni uspelo. Tud; po odmo ru je bil Gradjanski boljši in je Pleše takoj v začetku zabil še četrti in zadnji gol Tekmo je sodil italijanski sodnik Dattilo odlično Hašk: Jugoslavija 1:1 (0:0) Zagreb, 25 aprila. Današnji ligaJki tekmi je prisostvovalo okoli 5.000 gledalcev. Do odmora sta se obe mo?tvi trudili, da bi dosegli vodstvo, toda ni bilo uspeha Po odmoru je v 18. min. dobil Voitchovsky lep prediožek od Horvata in ga spremenil v vodilni gol za Hašk. 2e v isti minuti je izravnala tudi Jugoslavija Lojančič je poslal v boj Per-liča. ki je ušel obrambi in iz približno 12 m neubranljivo ustrelil v mrežo ter postavil končni rezultat 1:1. Igia je bila pozneje še zelo živahna, toda brez številčnega efekta. Tekmo je sodil dunajski sodnik Zucker. objektivno in dobro. Slavija O: Hajduk 2:1 (1:1) Osijek, 25 aprila Tekma za točke v ligi med domačo Slavijo in splitskim Ha;dukom sc je končala z veliko senzacijo, ki jo je osiješke občinstvo sprejelo z viharnim navdušenjem Vodilni gol je v 6 min. po prostem strelu zabil Lemesič za Hajduka. Slavijin trio je proti koncu tega polčasa krepko pritisnil in Smcličku se je ponudila lepa pozicira. ki jo je realiziral in izravnal rezultat. V II polčasu je v 35. min. isti igralec neubranljivo zabil še drugi in zmagonosni gol. Tekmo jc sodil za?reb?*i sodnik Rosen-feld. Tretje kolo finalov LNP Včeraj je v Celju zmagal SK. Celje, v Trbovljah pa Železničar, Id se je dvignil na prvo mesto Železničar: Amater 5 : 3 (2 : 3) Včeraj sta bili na področju podsaveza odigrani spet dve finalni tekmi za naslov podsaveznega prvaka, in sicer tudi topot v Celju in Trbovljah. Železničar je na vročih trboveljskih tleh spravil obe točki in se dvignil na čelo, Celje pa je 2 Olimpom storilo enako in se rešilo zadnjega mesta. Tablica med temi Štirimi klubi je pa takale: železničar 3 3 0 0 8:4 6 Amater 3 2 0 1 7:5 4 Celje 3 1 0 2 3:6 2 Olimp 3 0 0 3 1:4 0 V nastopnem naža poročila: Celje : Olimp 2:1 (1 s O) Celje, 25. aprila. Na Glaziji je bila danes popoldne pred 400 gledalci napeta finalna tekma za prvenstvo LNP med SK Celjem m Olimpom, v kateri je tesno, toda zasluženo zmagalo Celje. »Celjani« so pokazali danes boljšo in tehnično bolj dovršeno igro kot proti Železničarju. Razen tega so danes igrali z veliko voljo in vztrajnostjo. Napad je bil prav dober in tudi ostale formacije so zadovoljile. ; ... Olimp je zaigral požrtvovalno in Izvedel več lepih potez proti golu, ni pa imel strelcev. v drugem polčasu se je peslužil surove igre. ki jo sodnik ni znal zatreti V prvih 5 minutah O. kreipko pritiska, toda C. se kmalu znajde in preide v lahko premoč V 36. min. zadene levi branilec O. žogo z roko, sodnik prisodi enajstmetrovko, ki jo Slamič pretvori v 1. go! za C O. spet pritisne, toda napad jc zelo ne-siguren m ne more doseči številčnega uspeha. Tudi po odmoru so Celjani vedno v premoči in v 11. min. zviša Gobec II. po nepričakovanem prodom na 2 0. V 25 min. zabije branilec Zupane lastni gol za C. in postavi tako končni rezultat 2:1 Tri minute pred koncem prisodi sodnik enajstmetrovko proti O., ki pa jo odbije vratar. Tekmo ie sodil g. LuVežič iz Ljubljane objoktivno. ni pa znal preprečiti preostre igre. Trbovlje, 25. aprila. Po živahni in zelo zanimivi igri, v kateri pa je bil železničar že kar spočetka v lahni premoči, so Mariborčani ia Trbovelj odnesli obe točki. Vodilni gol so zabili domači, nato so železničarji izravnali in tako je bilo tudi pri drugem golu na obeh straneh. Tik pred odmorom je Amater zabil tretji gol In preSel v vodstvo. Po odmoru so absolutno gospodarili gostje ln zabili v tem delu Igre Se tri gole. Strelci so bili: Habit dveh, Bačnik, Dolinar in Turk pa po enega. Moštvo Amaterja je igralo zelo ostro in so bili skoraj vsi igralci Železničarja več ali manj poškodovani. Tudi občinstvo se ni vedlo kakor se je treba na športnem igrišču. Tekmo je sodil g. Brglez iz Zagreba odlično. Ostale nogometne tekme MARIBOR: Železničar mladina : Rapid mladina 3:3 (2:1). Prvenstvo juniorjev. CELJE: Celje mladina : Atletiki mladina 2:0 (2:0). Prvenstvo juniorjev. DOLNJA LENDAVA: Lendava : Mura 2:1. CAKOVEC: Gradjanski : Slavija (Po-brežje) 2:2. DUNAJ: Prvenstvo. FC. Wien : \Vacker 2:2. Rapid : Sportklub 1:1, Admira : Post-sport 1:1, Austria : Hakoah 3:2, FAC : Li-bertas 3:1. PRAGA: Prvenstvo. Bratislava : Viktorija Žižkov 4:1, Slavia : Nachod 4:1, Prost jejov : Sparta 6:1. Židcnice : Viktorija Plzen 3:2. Kladno : Mor. Slavija 3:0. Plzen Rusv 5:0. BUDIMPEŠTA: Prvenstvo. Phobus : Bu-dafok 3:2, Bocskav : Kispest 2:1, Budai : Haladas 5:2. TUR IN: Italija : Madžarska 2:0 (1:0) HANNOVER: Nemčija : Belgija 1:0 (HO). gačnik (Pr.) 2:44.2, 2. Srakar Ivan (Pr.) 2:47, 3. Podpečan (Železničar) 2:59.8. — Tek 1000 m juniorji: 1. Kotnik (H.) 2:43.6, 2. Košir (Pianina) 2:46, 3. žebra (Koro-tan) 3:09.4. Tenis Madžarska : Jugoslavija Z i 2 Zagreb, 25. aprila, o. Danes se je nadaljeval meddržavni teniški turnir med Madžarsko in Jugoslavijo. Sobotni spored je bil zaradi slabega vremena izveden danes. zaključek turnirja pa bo zaradi tega šele jutri. Rezultati današnjih iger so bili naslednji: Dalios : Punčec 6 : 4, 6 : 4, 0 : 6, 3 : 6, 1 : 6 v singlu in Gabory-Ferenczy : Kukuljevič-Radovanovič 3 : 6. 4 : 6, 7 : 5, 6 : 0, 6 : 4 v doubleu. Stanje točk je torej tudi po drugem dnevu tekem še neodločeno 2 : 2. Kolesarska dirka Železničarja Maribor, 2-5. aprila Na progi Maribor — Sv. Miklavž — Haj-dina — Rače — Maribor (47 km) je bila danes dopoldne prva letošnja kolesarska dirka, ki se je končala z naslednjimi rezultati: 1. Štefan Rozman (železničar) 1:32.16. 2. Gregorič (Mislinje) 1:35.19, 3. Lozinšek (železničar) 1:37.12, 4. Bertoncelj (Slov. Konjice) 1:37.13. 5. Sodeč (Maraton) 1:39.14. 6. Peršoh (Mežica) 1:41.29 7. Stingl (Perun) 1:42.20. Start in cilj sta bila izpred stadiona SK železničarja na Tržaški cesti, kjer se je zbralo veliko število občinstva, ki je zmagovalca, ki se letos nahaja v zelo dobri formi, prisrčno pozdravila. Sama organizacija je bila v rokah naših preizkušenih športnih delavcev gg. Glaviča. Lešnika, šibenika, Stein-bihlerja in Lubše, ter je funkcionirala brezhibno. Postani in ostani član Vodnikove drnibe! Otvoritveni miting ASK Primerja ASK Pnmorje je v soboto popoldne in včeraj dopoldne na svojem igrišču otvo-ril letošnjo lahkostletsko sezt.no na teka-lišču. Prireditev je oba dneva trpela zaradi raznih nedostatkov: v soboto sta jo ovirala dež in hladno vreme, v nedeljo pa se je pričela z veliko zamudo, manjkalo je razen nekaj sodnikov vseh določenih, sodnikov, kar je bilo krivo, da je šel spored počasi od rok. Razen atletov ljubljanskih klubov sta se tekmovanja udeležila tudi dva člana železničarja iz Maribora Pri večini atletov je bilo opaziti pomanjkanje treningu razen pri nekaterih, ki so zimski počitek res izrabili za resno pripravo. Prednjačil je z zelo dobrim rezultatom v teku na 300 ni Primorjaš Skuiek, ki je s časom 37 sekund za štiri desetin-ke zboljšal svoj lastni državni rekord. Ga-bršek je bil slabši kakor v treningih, posledica kratke bolezni. Pleteršek pa je v teku na 300 m dokazal, dn bo letos v tekih do 400 m zaznamoval še velik napredek. Bručan prihaja po prestani bolezni v formo, kar je dokazal v enournem teku. kjer je za 16 m zaostal za špornovim državnim rekordom. Srakar ml. in Krpan z zmago na 3000 m odn. drugim mestom v enournem teku sta pokazala vse odlike dobrih dolgoprogašev. primanjkuje jima le Se precej kondieije. V skokih je od lani pokazal velik napredek Požar, pri vseh metalcih je bilo opaziti veliko neaigurnost zaradi začetka sezone. Pri juniorjih je treba omeniti predvsem Kotnika v teku na 1000 m. ki je postal mnoeo boli prožen napredoval le tudi taktično. In ska-k*ča Frnfovža ki sl,ansQ, I fnag^i ~ ki ima enenri-. te^efpo statsko privlačnost nu k 6 ž. o, kakor |o ima magnet na Igle ali na koščke železa. Ob 7 |e 2e videti sveža k% mi Z divno poltjo. Odpravljeno Je¥> grdo'^bleste lica.in celo najmanjše gube Ko se^napudrate s tem;pudrom on;zaradLlektrostatske?privl * Vaši^koži. ZARADI lektrostatske privlačnosti se flk j puder tako čvrsto pripoji Vaši koži, da je popolnoma neviden. Tudi najoiSL Vaši znanci ne bodo niti sanjali, da Vala divna polt sploh ni Vaša lastna naravna lepota. Zunaj na dežju, ali na solneu, pri kopanju v morju, pri igranju tenisa, doma, pri plesanju v najtoplejši dvorani — vedno imate lahko nenavadno krasno polt z diskretnim »mat« odrazom. Ta puder kljubuje vodi in potenju. Nikdar se ne lepi in ne strne v grudice. Zahtevajte magični pader Tokalon »4 v enem«, ki ima lektrostatsko privlačnost na Vašo kožo. Izdelava je patentirana. Uspešni rezultati so zajamčeni, aH pa se denar vrača. BREZPLAČNI VZOREC: Vsak čitatelj tega lista lahko dobi zelo okusno kaseto s kremo Tokalon (rožne ali bele barve) ter puder Tokalon različnih nijans. Pošljite Din 5.— v poštnih znamkah za poštnino, omot in druge stroške na naslov: Hinko Mayer i drug, Odio 9-4, Zagreb, Praška ul. 6. Ognjegasni aparati PASTOR pogase vsak požar trenutno. Na Zagrebškem Zboru poskusne gašenje. »PASTOR« — Zagreb, Gunduličeva ul. 9. 1. «8t Stanovanje 1 sobo tn kabinet s pri-tikllnaml. blizu Sv. Jožefa ali Poljanske ceste l&če mirna stranka brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mir in red«. 10246-21a i Kupuj domače blago! **rej«rie Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak - Vsi; Ljubljani