a.«i.yrBnipro «
?9Štniua plačana v gotovini.
Narotnina
»aaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna itev. i Din
JREDNIŠTVo"~lJPRAVA : pri g. Jenko nar. poslancu v M. Soboti telefon številka 8.
Sttv. rač. poštne hran. 12.549
Mala vsako nedello
Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Cena oglasov
Na oglasni strani; cela stran 600 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 12 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraCalo
IV. LETO
Nujne potrebe našega Prekmurja.
Človek in zemlja sta neločljiva, saj le na zemlji živi človeški rod, ki >bdeluje le majhen kos njene površi-le. Navezan pa je z zemljo z nešteto ?ezmi in je od nje vsestransko odvisen. S svojim razumom in s svojo boljo zamore na njene sile različno ieagirati tako, da jih pokori in izrabi V svoj prid. Čeprav je človek gospodar na zemlji, je vendar tudi njen luženj, ker je odvisen od nje. Brez irane, katero črpa iz zemlje, je nje-{ovo telesno življenje nemogoče.
Vsaka dežela pa je vsilila svojim prebivalcem poseben način življenja, lei jim je postal navada. Te navade io se izpopolnjevale in razvile v posebne sposobnosti, ki so se podedovale in prešle v meso in kri. Tako so se naši Prekmurci na majhnem kosu sémije,-M iznosi komaj 934 km2 lotili ,"posebno vnemo obdelovanja zemlje n se razvili v tej sposobnosti v prav iobre poljedelce. Pravtako se jim je »osrečilo v teko Jet dvigniti živinorejo ta stopnjo, ki jo že skoro odlikuje )d drugih dežel Dravske banovine. Ta panoga našega gospodarstva je za :meta še najbolj rentabilna, ker za-lore njene produkte vnovčiti. Vse Irugače je s produkti, ki jih dobiva rmet direktno iz zemlje. S pridnostjo D sposobnostjo našega kmeta so »olja tako dobro obdelana, da se »oljski pridelki mnozé, izgubljajo pa ene in se morejo le težko prodati. Sesto se je govorilo o ustanovitvi bvarn za špirit in sladkor, a ostalo i žalibog le pri besedah. Skoro bi ekli, da se delajo za Prekmurje le ačrti in programi, pri katerih pa na-adno ostane. Počasi bo vsem Prek-lurcem jasno, da so banovinske po-tavke razmeroma zelo visoke, da $>remenujejo Prekmurce kakor vse stale prebivalce Dravske banovine, è dado pa vsem prebivalcem enakih godnesti. V drugih krajih naše ba-ovine se iz banovinskih postavk radijo ceste in mostovi, regulirajo e, potoki in hudourniki, pri nas pa eh teh potreb ni 1 ! V poštev priha-o le malenkostne podpore za nakup dnih drevesc, za umetna gnojila, za ose in morda še kaj prav neznat» :ga za regulacijo potoka Ledave. sak izmed nas pa ve, da imamo idi mi velike potrebe, ki naravnost ičijo po odpomoči.
Pri Petanjcih, Bakovcih in Dolnji strici je Mura predrla nasipe in ód-taša našim kmetom zemljo, vendar
Murska Sobota, 3. februarja 1935.
ŠTEV. S
nihče ne skrbi za regulacijo v teh odsekih. Z banovinskim brodom v Petanjcih nismo prav ničesar pridobili. A!i plačuje kmet konsorciju ali banovini, mu je končno vseeno. Edino most bi bil tukaj pravo prometno sredstvo, ki bi bil ne samo kmetu, ampak vsemu prebivalstvu v korist. Kmetijska Šola v Rakičanu še nizgo-tovljena, a upamo, da bo vendar to leto služila pravemu namenu. V Bo-doncih se je že pred leti navozil gramoz za higienski vodnjak, razne komisije so poslovale, ali do vodnjaka le ni prišlo. Gotovo mislijo odločilni gospodje, da je za Prekmurca vse dobro. Učiteljske stanarine in kurjava od strani občin je najneprijetnejše plačilo za občine, še bolj neprijetno pa za učiteljski stan. Ali ne bi bilo bolje, da bi te pavšalirala banovina in sama plačala učiteljem, kar bi bilo za davkoplačevalca isto. Neprijetnosti bi tako pri občinah odpadle. Potrebne bi bile zgradbe novih šolskih poslopjij, ali odkod sredstva ? Imamo kraje, za ka tere bi se morala prometna veza zboljšati, posebno občinske ceste I. reda ; ali ne bi banovina to podpirala, če otvarja drugot nove ceste ?
Tudi banovinske podpore bi morale biti razdeljene sorazmerno na vse prebivalstvo. Prekmurje ima danes skoro 100 000 ljudi i« je od vsega prebivalstva v naši kraljevini najgostej-
še naseijeno. Na km2 pride več kot 100 ljudi. Za to prebivalstvo pa se premalo skrbi, naj bo to v gospodarskem ali kulturnem oziru. Čeprav je za vse prebivalstvo dovolj živeža, mora iskati kruha po svetu, da plača davke in zavaruje domačijo. Toda tudi ta zaslužek pojenjuje, ker ne najde delavec zaposlitve doma in ne v tujini.
Obmejno prebivalstvo bi morala država podpirati z vsemi kulturnimi in gospodarskimi ustanovami, da bi tako pokazala mejašem kulturo in napredek našega Prekmurja. Z žalostjo pa opazujemo, da je naša državna realna gimnazija še vedno okrnjena, da stoji državna narodna šola še vedno v tistem stanju kakor pred 40. leti.
Mnogo neodložljivih potreb ima naše Prekmurje. Našteli smo nekatere izmed najvažnejših, a dobro vemo, da sloji za temi še nebroj drugih, ki so tprav tako važne, ako še ne bolj I Pričakujemo, da se bo tudi nam kaj dalo, saj spadamo med tiste točne davkoplačevalce, kakršnih je malo v domovini.
Ker bo v februarju sklican bano-vlnski svet za sestavo proračuna, pozivamo naše banovinske svetnike, da se energično zavzamejo za interese
našega naroda, da na ta način pokažejo svojo ljubezen in sposobnost za našo pokrajino.
ki še vedno traja. Vendar je upanje, da se bo spor mirno rešil.
Abesinja. Italianski list Corriere della Sera propagira zasedbo Abesinje češ, da ni abesinska vlada sposobna napraviti reda v državi. Pred kratkem so namreč abesinske tolpe pobile mnogo mirnih francoskih državljanov brez vsacega povoda, a abesinska vlada izjavlja, da ne more nositi nobene odgovornosti.
Pcsaarje. Iz Posaarja se je izselilo do sedaj več tisoč emigrantov v Francijo. Naseljeni so bili v južni Franciji.
Pruski ministrski predsednik
Göring je šel te dni na Poljsko. Časopisi poročajo, da se na teh sestankih najbrže kujejo načrti na račun Rusije in Podonavja.
Političen umor nemškega emigranta. Na Češkem se je nastanil politični begunec iz Nemčije inž. Formys, ki je v Nemčiji igral vidno vlogo in poznal važne tajnosti Hitlerjevega režima. Za njim je šla na Češko posebna skupina morilcev, ki ga je v hotelu zavratno napadla ter po hudi borbi pobila. Ves svet se zgraža radi okrutnosti ubijalcev.
iWGLej) P0 S^etu
Napredek Palestine. V letu 1934. se je potrošilo za zidave poslopij v okolici 800.000 in v mestih 5 3 miljonov Funtov. Znatno so povečali pomarančne nasade, zakar so izdali 1,6 miljonov Funtov. Za druge kmetijske namene je bilo izdanih 25 miljonov Funtov. Nabavili so 200 osebnih in 250 tovornih avtomobilov. Vse investicije so znašale 10 miljonov Funtov. Židi so povsod poznani kot dobri gospodarji in taki so tudi v Palestini.
Bolgarija. Radi gotovih dogodkov v Ženevi, je bolgarska vlada po-dala ostavko. Že tretji dan je bila imenovana druga vlada, katere člani so deloma višji oficirji in deloma civilni diplomati svetovnega slovesa. Mini-sterski predsednik, general Zlatev je časnikarjem izjavil, da bo podvzel vse mere, da pride z našo državo res do prijateljskega sožitja. Proti make-donstvujočim, ki se v Bolgariji še skrivajo, je vlada podvzela najstrožje mere in jih hoče popolnoma iztrebiti.
DodekaneSki otoki. Po končani italijansko-turški vojni so bili, nasilno priključeni k Italiji. Vse prebivalstvo
na otočju je grške narodnosti. Italijani so hoteli po stari metodi vse otoke italijanizirati, in ko so se slednjič nasilno vmešavali v grško pravoslavno vero, je med prebivalstvom prikipelo ogorčenje do vrhunca. Prebivalstvo je zgrabilo za orožje in se nasilnežem krepko uprlo. Nastali so med policijo, vojaštvom in nedolžnim prebivalstvom pravi poboji, pri katerih je bilo aa obeh straneh več sto mrtvih. Končno je Italija poslala na otoke tri polke vojaštva, ki sedaj brezobzirno nastopajo proti narodu. Vsled teh dogod kov so bile po vsej Grčiji burne demonstracije proti Italiji, Po izjavi grškega ministerskoga predsednika, se bo zadeva obravnavala pri DN in bo Grčija pri tej priliki najbrže zahtevala, da se otoki priključijo tja, kamor spadajo.
Dalnji vzhod. Med Kitajsko in Japonsko je orišlo do novih bojev. V provinciji Džehol, ki je sedaj del Mandžurije, je udri kitajski general s svojo armado. Če ravno se je general na poziv vlade umaknil s svojo armado, so Japonci takoj napravili protiofenzivo in vdrli v provincijo Džehol, kar je povzročilo hudo bitko,
Brezposelni v Evropi.
Nikoli bi ne mislil človek, da se nahaja v Evropi toliko brezposelnih. Ako računamo, da ima danes Evropa 320 miljonov prebivalcev, se nam bo zdelo kar nemogoče in naravnost neverjetno, da je od teh celih 12 miljonov brezposelnih. K temu številu so pa všteti večinoma družinski poglavarji in mladeniči nad 18 let. Skupno z družinskimi člani bi bilo danes 24 miljonov brezposelnih, kar znaša 17. Iz tega sledi, da je v Evropi vsak 17 človek brezposelni. Ako bi hoteli prehraniti te siromake z državnimi podporami, bi potrebovali kar 10 miljard švicarskih frankov.	t
V splošnem iščejo vzroke brezposelnosti v spopolnitvi tehnike, v resnici pa je oravi vzrok preokrenitev industrije iz Evrope v druge dele svete. Tako je padel evropski izvoz od 83 miljard švic. frankov na 33 miljard, kar daje razliko 50 miljard. Ako računamo za proizvajanje, obratovanje in druga deia 30 miljard, bi se za-moglo z ostalim zneskom zaposliti vseh « 12 miljonov ljudi, ki iščejo danes dela. Kaj je vzrok padcu evropskega izvoza? Evropske izvozne cene so mnogo previsoke, kar ima za posledice, da se blago odklanja. Strokovnjaki, ki preiskujejo delavsko krizo, so ugotovili, da znaša tedenski delav-ni čas v Evropi, zlasti v predilnicah -26. medtem ko znaša na Japonskem 102, na Kitajskem celò 132 tedenskih ur.
Iz tega je pač razvidno, da izkoriščajo azijski narodi prav pošteno čas z dvojnimi „šihti" in z manjšim dnevnim zaslužkom kot v Evropi. Jasno bo tedaj tudi našim čitateijem, zakaj je japonska bombaževina na evropskih tržiščih za 6% cenejša kot evropska.
Tekstilna tovarna v Kočevju uničena.
Škoda znaia vei kot 10 miljonov dlnarlev.
V nedeljo zvečer ob pol 12. so začele tuliti tovarniške sirene, v zvonikih pa biti plat zvona. Ljudi je kar vzdignilo iz nočnega spanja in prestrašeni so spraševali kaj je. Dolgo seveda ni bilo treba ugibati kje gori, zakaj nebo se je že rdečilo in naznanjalo strašen požar v tekstilni tovarni, ki je bila že vsa v plamenu. Na kraj nesreče je prihitelo kar 11 gasilskih društev, ki so brizgali ogromne mase vode skozi prvo nadstropje v notranjost. Ker pa je začela padati opeka iz strehe in so bili gasilci v življenski nevarnosti, so se morali umakniti. Ogenj je že bruhal z neznansko silo skozi streho na dan. Goreči ogorki so leteli več slo metrov daleč. Gasilci so poskušali rešiti oba stranska objekta, v katerih je bila barvarija, apreture in skladišča. Posrečilo se jim je rešiti vsaj ta stranska objekta. Mogočna stavba tkaninske tvornice pa je popolnoma zgorela.
Zgorelo je več sto predilniških in tkaninsklh strojev, ki so se nahajali v vseh nadstropjih. Uničena je predilnica in tkalnica. Tudi zaloga suknenih izdelkov je zgorela. Škoda je ogromna in je znaša od 10-15 miljonov.
Čudno je danes človeško življenje.
ali pa jih je kaj drugega zmotilo, zakaj druge škode niso napravili. — Na drugi strani pa gloda črv „prešmen-tane" ljubezni v dekliških srcih. Vse mogoče poskušajo, da gredo prej na oni svet, ker ne morejo živeti brez tistega, ki jim je obrnil hrbet. V takih primerih pa se poslužujejo vseh sredstev, najraje seveda lizola. V Novem mestu se je v petek kar v cerkvi zastrupilo miado dekle z lizolom. Ker
je okrog njega dišalo po lizolu, so ga prisotni takoj opazili in privedli opo-tekajočega iz cerkve. Uboga mladenka je že po nekaj minutah izdihnila v bolnici. Na zadnji strani molitvenika, ki so ga našli pri nesrečnici, je bilo napisano s tresočo roko, da ako jo najdejo še živo, naj ne poskušajo je rešiti. Tudi njenemu ženinu ni treba žalovati, ker je pač moralo tako biti.
Doneče vešči
Človek mora živeti tudi danes v tej krizi, ako ne po pošteni, pa po nepošteni poti. Na kak način si pomagajo do življenja nekateri individiji, pa že presega vse meje. Zlasti pa beli lase našim kriminalnim organom njih počeije. Tuzlikovci prevrtajo blagajne, tam ukradejo zlatnine, niti posvečeni prostori niso več varni pred njimi. V zadnjem času so se spravili celo na davkarije, kakor nam kaže primer v Slovenski Bistrici. Tatovi so bili prepričani, da se bo vlom v slovenje-bistriško davkarijo ne samo posrečil, ampak tudi dobro izplačal. S ponarejenimi ključi so prišli v uradne sobe. Železna vrata so navrtali, da so prišli do blagajn. Ali so imeli premalo časa,
-	Zborovanje županov. Dne 30.
januarja so se v Občinskem domu v Murski Soboti sestali župani našega sreaa, da se pogovore o občinskih proračunih in njegovih sestavah. Zborovanju je prisostvoval tudi narodni poslanec Benko Josip.
— Gledališki tečaj. Sokolsko društvo Murska Sobota bo imelo za vse, ki se zanimajo za gledališče, dvomesečni gledališki tečaj, ki se prične v soboto 9. februarja t. 1. ob 8. uri zvečer v mali dvorani Sokolskega doma. Tečaj je namenjen vsem, ki se pečajo s prosvetnim delom na naši vasi, zlasti učiteljstvu, režiserjem in igravcem na gasilskih in drugih odrih. Tečaj bo obsegal predavanja in praktične nastope (zunanjo in notranjo režijo, žminkanje itd,). Udeležence opozarjamo, da se bodo lahko udeleževali tudi samo nedeljskih predavanj in nastopov, ker bodo sobotna predavanja namenjena le splošni poglo-' bitvi. Vse, ki se mislijo udeležiti tečaja, prosimo, da čim preje javijo svojo udeležbo osebno ali pismeno pri tajništvu društva. Tečaj bo brezplačen ; vršil se bo vsako soboto od 8. ure do 11. ure zvečer in v nedeljo od 9. ure do 12. ure dop. in popoldne od 1. ure do 4. ure.
—	Opozorilo bivšim uslužbencem grofa Szaparyja. Mnogo nekdanjih uslužbencev grofa Szaparyja ima terjatve proti konkurzni masi na neizplačanih zaslužkih, pokojnini, odpravnini in slično, ki niso bile prijavljene, ker ti ljudje niso dobili pravega nasveta in si niso mogli sami pomagati. Ker je sedaj še prilika, da ti uslužbenci dobijo svoje terjatve plačane, če že ne v celoti, pa vsaj deloma, vabim podpisani vse te upnike,
da se zglasijo čimprej pri meni, da vsi skupno prijavimo svoje terjatve. V interesu vseh teh upnikov je, da prijavimo svoje terjatve skupno, da si zmanjšamo stroške. Fujs Aleksander in drugi, Murska Sobota, Radgonska cesta št. 13.
Zdravstveni dom. Radi čiščenja centralnega kotla za toplo vodo odpade do rsadalnje obvestitve splošno sobotno kopanje. V tem času si lahko vsakdo naroči kadno kopelj vsak dan od 8-17. ure po ceni Din.7. Uprava.
Kmečka posojilnica v M. Soboti je darovala Evang. Dijaškem domu Din. 500.— Dijaški dom se tem potom zahvaljuje.
Varčna gospodinja pere ved no le z Zlatorog ovim milom, ker si vsled njegove izdatnosti prihrani denar in ker je radi njegove velike čistilne moči kljub manjšim stroškom njeno perilo vedno lepo in čisto. Gospodinja, ki zna obračati denar, trdi : „Le Zlatorog milo da belo perilo 1" In to je tudi res. Samo enkrat preizkusite Zlatorog-ovo milo in nikdar več ne boste prali drugače kakor le z Zlatorogom. Zahtevajte pri svojem trgovcu vedno izrecno le Zlatorog-ovo milo !
Za 150 tisoč dinarjev zlatnine in draguljev ukradenih grofici Bathianyjevi. Med ljudmi v Prek-murju je razširjena splošna govorica* da je grof.ca Bathianyjeva v Polancih zelo bogata. Vsak je vedel, da predstavlja njena zlatnina visoko vrednost. Na letošnje Silvestrovo se je zglasil pri grofici neki Kovačič in zaprosil za prenočišče. Drugo jutro ni bilo o njem ne duha, ne sluha. Opazili so pa, da je bilo v stransko sobo vlomljeno. Minulo je za tem dogodkom kakih
dvajset dni, ko so neznani rokovnjai vdrli v notranje prostore. Grofice ta krat ni bilo doma in se je vrnila šel zvečer ter stopila v notranje prostor« Ugotovila je, da ji je bilo ukradeni več zlatih predmetov, ki so bili vredi z dragocenimi kameni okrog 150 tiso dinarjev. Vlom se je izvršil ob belet dnevu okoli 3. ure popoldne. Dekli ki je krmila prašiče, je slišala žviž ganje na piščalko, kar je bilo vlo milcem znamenje, da so varni. Orož niki so zaprli dva moška, pri kateri so tudi naili zlate predmete, o kat« rih je izjavila grofica, da so njena las
—	Smrtna kosa. V Satahovcih j minuli teden umrl edini sin uglednegi posestnika Lapoša Ignaca. Pokojni j bil v vasi zelo priljubljen. Zavratm bolezen si je nakopal v vojni. Za pušča ženo, štiri nedorasle otroke i! starše. Naj mu bo zemlja lahka I
—	Predrzna tatvina v Markišav cih. Kontrolor živinorejskega društvi g. Šiftar Ludvik iz Gorice, se je 2C t. m. okrog 17. ure ustavil pri po sestniku Temlin Viktorju v Markišav cih, da bi kontroliral mleko. Svoj skoro novo kolo je pa postavil ti verande pri veži, kjer so domači ho dili še sem in tja. Med tem je pa kol na zagoneten način izginilo. V začetk se je mislilo, da je šala, a sedaj j postala stvar resna tudi za naše mai Ijive orožnike.
—	Mačkovci. Tuk. gasilsko dri štvo je soglasno ' izvolilo za gasi skega načelnika uglednega šolskej upravitelja Černy Viktorja, ki je ol enem predsednik nadz. odbora Rdi čega križa.
—	Slovo t Ker ob priliki mojej odhoda iz Puconc nisem imel prilil se posloviti od vseh mojih bivših oi jemalcev in tovarišev, J. N. S., od t Sokolske čete, društva Prijatelji zdravja, katerih član sem tudi jaz, tem potom zahvaljujem za vse, k sem imel priliko vživati dobrega času mojega bivanja v Puconcih. P slavljam se z željo, da bi Prekmui kulturno napredovali. Obenem se z hvaljujem predsedniku občine KBhar ki mi je preskrbel brezplačen avto selitev in gosp. narodnemu poslan Benku, ki je ugodil prošnji g. Kühar Želim vsem obilo uspeha 1 — Fra Kovač, Čakovec Karadordeva ul. br. :
meni Hudnik že „Samo toliko ti
Kmetska trdovratnost.
(Nadaljevanje.)
„Saj ne rečem,
nekam bolj miren- „------
povem, da se bom vsaj jaz domenka
držal	., „m
Zdaj so se svetniki dogovorili in prijazni škof stopi naprej in jima bolj potnežikne, nego pove, ali ne bi marala kar ž njim . ..
„Ne, presvetli gospod škofi" trdno odgovori Hudnik. »S trojaki smo se domenili, da ostaneva kar pri njih
in---
„Kristus ! Pa se vendar ne boš
s svetim Miklavžem prepirali" vztre-peta Rinež. In potem svetniku: „Presvetli gospod 1 Pusti naju vsaj še kak dan tu 1 Najprej se morava pa le malo razgleda«. Človek naj se tudi boljšemu
šele privadi, me je učila moja rajnka mati."
„Tudi prav," prikima svetnik. ,V kakih treh, štirih dneh torej ?"
„Recimv v petih."
Svetnik pokima in odide, da pove
pajdašem.
In peti din je nova selitev. Tu je pa že tako, da se tovariša še tretji dan bojita pregledati okrog sebe. Za te kovine, za ta les, za te tkanine in dragulje ni več človeških imen in za barve in blišče bi bilo treba novih besed. Če rečeš, da kaj diši, ti nos pove _ tu vonjaš še z mezincem na nogi. Kar duhaš, ni vonjava, temuč morda že okus. In kaj si povedal, če po človeški poveš, da slišiš glasove, ki jih svet ne pozna? Ali jih slišiš ali jih tipaš ? In ali so to še zvoki ali pa so že slasti, ki jih zapopade samo Cut, neznan umrjočemu telesu?
„Tu naju morajo zdaj pa prav zares pustiti !" vztrepeta Hudnik. „Naj bo kakor hoče tam spredaj — mnogo lepše ne more biti..."
„Bog sam ve ... Saj ni, da bi s pametjo še kaj opravil," se strese tudi Rinež. A potem naenkrat napravi z roko kretnjo okrog glave in tiše pristavi : „Samo še kaj takega, če bi imela ... Tu je skoraj kar nerodno, ko še postrežniki niso brez..."
„Kristelajson ! Ali boš ti kdaj sit ali ne ! Nehaj, boter, nehaj, prosim te !"
„Hm, če nama porečejo . . ." skomigne oni.
* * *
Pa tega jima vendar niso rekli. Bog je le Bug ... Še sveti Peter, ki je prišel spet enkrat pogledat, se je zbal, da bi bil radi norčavosti okregan..
Pač pa je res, da se je našii junakoma že čez mesec dni zasvi okrog glave tudi še svetniški obi ali gloriola. Rinež v resnici kar mogel vzdržati več brez, pa se je i kega dne potožil svetemu Miklav ki jima je izkazoval vedno ena naklonjenost.
„Naj bo!" pravi svetnik. Sat če bi prišel kdaj Gospod tod mit vaju prosim, da za toliko či snameta !"
No, tudi tega strahu nista d( vela. In zato še danes sedita vsak svojem stoličku in živita življenje, ni nič slabše od življenja dru prvovrstnih svetnikov. Da, celo bo je ; zakaj titoli ni bilo razglaš njuno Svetništvo in nihče ju z i litvami ne nadleguje.
(Konec.)


—	Dolnja Lendava. Občinska «prava si skuša nabaviti prostore za srezlco načelstvo. V to svrho se pogaja z banko za Esterhazijevo stanovanjsko hišo. Banka zahteva nekaj nad 400.000 Din. Baje sta si še za 100 000 Din na-vskriž. Smešno pri tem je, da se nikdo ne vpraša, dali so tisti prostori po sedanjih zdravstvenih nazorih in potrebah res tudi primerni za takšen obsežen urad, kakor je sresko načeistvo. Tista Esterhazijeva hiša je eno sto letje staro poslopje z debelim zidov-jem, s tesnimi prostori in malimi okni. Vsakemu bi moralo biti razumljivo, da takšno starinsko poslopje ne more biti primerno današnjim potrebam. Predno se kaj takega kupi, bi se moralo komisijonelno pregledati, v koliko poslopje odgovarja namenu ! Ali hočete, da naj se uradništvo naleze v tistih prostorih jetike in revme? Nadalje, če občina misli, da bode zmogla toliko stotisočev, potem naj raje za-
[zida novo poslopje, katero ne bode nič dražje, izventega pa še v okras {.Dolnje Lendave. Sicer pa občinska (uprava naj ne pozabi, da tisti kapital, kateri je potreben za nakup ali zidavo J poslopja, da toliko obresti, kolikor se sedaj plačuje za stanarino prostorov sreskega načelstva. Ker torej gotovega ^denarja sedaj ni na razpolago, bi se moralo najeti posojilo. No, mesto da se bode plačevalo najemnino kakor do sedaj, pa bodete morali plačevati visoke obresti za izposojeni denar. ,Pa ne samo to! Piačevati bode treba 'tudi glavnico. Tore) poleg obresti še .glavnica ! Lepe čase nam pripravljate aam davkoplačevalcem. To se ne sme zgoditi, ker so časi preslabi ! — Dne "26. I. 1935 zvečer je imel naš ,Sokol" svoj letni občni zbor. Pokazalo se je, jrda je med članstvom premalo zanimanja za občne zbore. Izvolilo se je Jtudi za leto 1935 dosedanji upravni lodbor.
I	— Kobilje. P. V. iz naše občine ima v najem občinsko lovišče. Dne
-115. I. 1935 je potekel zadnji dan, ko ^se je smelo streljati zajce. Naš P. V. a se za prepoved ni zmenil ter je udi še dne 17. januarja ustrelil dva sajca. Tedaj pa so ga zasačili orož-niki in prijavili oblasti. Tudi lovske carte za leto 1935 še P. V. ni naba-vil. Iz trte izvit zagovor mu ne bode lič pomagal in sledila bode občutna kazen.
—	Bogojina. V noči od 25. na 26. inuarja tega leta sta dva neznana llikovca vdrla v vežo Puhan Štefana
j la ta način, da sta razbila na vratih j teklo in od znotraj odklenila vrata, ti r veži sta gaja dva biciklja, katera ta odpeljal^ neznano kam. Ko se je n Puhan zjutraj prebudil in opazil, da
II	|o vezna vrata ogpfta ter da ni tam 3 reč koles, jf začel vpiti in buditi . aščane. Podali so se na vse strani jia zasledovanje alj brez uspeha. Mo-
oče bode orožništvo imelo kaj več ispeha. Sumijo, da sta storilca dva eznana moška, katera sta se dan preje ptikala po vasi. ^
Motvarjevci. Zadnje dneve so ftšl orožniki kakor tudi nočni stražarji rijeli več oseb, katere so po vasi.
K kmetijski razstavi, ki se je vršila od 22. do 25. oktobra lanskega leta
prinašamo v današnji številki sliko o razstavi žitaric in sliko o razstavi sadja, kateri dve skupini sta zavzemali največ prostora in vzbujali največ zanimanja med obiskovalci. Ocena in sodba o teh oddelkih je bila odlična in enotna v tem smislu, da se pridelujejo ____ v našem srezu prvovrstne žitarice in da se vzgaja pri nas prvovrstno sadje, ki je konkurenčno sposobno za prodajo na svetovnem trgu.
tabo kričale in razgrajate, da kmetje niso inogii mirno spati. Napili so se vina in potem po živalsko razsajali. Oblasti jih bodo poučile, da se na sme tako delati.
-	Turnišče. Iz Dolnje Lendave je bil premeščen k nam g. dekan Jerič, ki je mesto že nastopil.
—	Nezdrav pojav. Gotovim študentom iz naše okolice, ki niso iz gmotnih ali drugih ozirov nadaljevali s študijami in se sedaj nahajajo pri svojcih, svetujemo, da naj se raje poprimejo praktičnega dela, kiskor da se zanimajo za politične struje in napadajo zaslužne ljudi v časopisju.
Gornja Lendava. Društvo Rdečega križa je imelo minulo nedeljo popoldan v šoli občni zbor. Iz poročil smo razvidli, da je društvo v lepem razmahu, zlasti je razveseljivo, da je razen drž. banovinskih in ob činskih nameščencev tudi mnogo rednih članov iz plasti kmetskega naroda. Novi upravi, ki je bila nekoliko prenovljena, predseduje g. Dr. Luk-man, banov, zdravnik v Gor. Lendavi.
Naši ljudje v inozemstvu.
Kakor poroča francoski konzulat, je zaposlenih v Jugoslaviji 98 Francozov, med tem ko se danes nahaja v Franciji kakih 20 000 jugosiovenskih državljanov, ki opravljajo različna dela. Največ od teh je poljskih delavcev, potem rudarjev, drvarjev, trgovskih nameščencev, samostojnih obrtnikov (opankarjev), uradnikov in inženerjev. Brezposelni vživajo državno podporo, ne oziraje se kateri državi pripadajo.
V Jugoslaviji je zaposlenih 11 Belgijcev, ki so zaupniki tujega kapitala. V tem številu je tudi vračunjen belgijski konzul, ki je obenem zastopnik belgijskih bank, Societe Generala de Belgique in banke Belge ponz L' Etranger Bruxelles s podružnicami v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Novem Sadu. V Belgiji pa se danes nahaja 16 000 jugosl. državljanov kot rudarji, črevljari in delavci. Nameščen je celo 1 inženir v največjem rudniku. Za brezposelne izda Belgija 300 mil-jonov frankov.
Švicarski kapital v Jugoslaviji.
Družba „Neste and Anglo-Sweiss Condensed Milk Company" je prevzela v Požegi tovarno čokolade in bo po najnovejših vesteh takoj pričela z obratom. Kakor nam je znano ta tovarna ni že več let delovala in je
bila zdaj pa večmesečnih posvetovanjih dana v najem švicarski družbi.
Visoko odlikovanje generalu Nediču.
V francoskem poslaništvu v Beogradu je v pondeljek izročil francoski poslanik Naggiar komandantu našega letalstva generalu Nediču komandirski križ častne legije.
Senatske volitve.
Dne 3. februarja bodo senatske volitve. Kaj nam bodo prinesle in kako bodo izpadle, že približno vemo ali vsaj mislimo, da vemo. Razočaranj gotovo ne bo, ker jih je bilo že dovolj. Računamo tudi tu s starim slovenskim pregovorom, ki je še vedno pravo zadel — in bo tudi tukaj ostal v veljavi.
Dr. Stepinac v Beogradu.
Nadškof kondjutor dr. Stepinac se je vrnil v soboto iz Rima v Zagreb in je po kratkem oddihu nadaljeval pot v Beograd.
Nacijonalna preroditev Bolgarije. Okrožnica prosvetnoga ministra,
Novi prosvetni minister general Radev je odposlal rektorju univerze, ravnateljem gimnazij, osnov, šolam in vsem učnim zavodom okrožnico, v kateri poziva vse vzgojitelje, da delujejo za nacijonalno prerojenje Bulgarie. Bolgar naj se več ne zadovoljuje s tem, da stoji kot nema priča važnim zgodovinskim dogodkom ob strani, ampak njegova dolžnost je, da sodeluje pri kulturni, zgodovinski in naci-jonalni preobnovi domovine. Vse moralne, duševne in ustvarjajoče moči se morajo zbrati v delu za napredek Bolgarije.
VSAK TEDEN ENA.
Žena možu: „Ali nimaš nobene mere, da prihajaš vedno pijan domov ?"
Mož : „Mero že imam, ali je tako visoka, da sem prej vinjen kakor jo dosežem !"
GASILSTVO:
Vse gasilske čete, katere nameravajo graditi gasilske domove, opozarja gasilska župa, da bo ona založila tri tipe načrtov za gas. domove. Na to se opozarja zlasti gasilska četa v Polani.
«
Odsek sokolskega društva M. Sobota priredi dramatični tečaj, ki bo
trajal od 9, febr. do polovice marca. Ta odsek vljudno vabi tudi tovariše gasilce na tečaj, ki bo brezplačen. Vršil se bo v Sokoiskem domu dvakrat na teden in sicer v soboto ob 20 uri in v nedeljo od 9. ure dalje do odhoda vlaka na Goričko. Svetujemo tovarišem gasilcem, zlasti mlajšim, ki imajo veselje do dramatike, nsj se v čimvečjem številu vdeleže. Tozadevne pr'jave, ki naj vsebujejo navedbo, da li se tečaja vdeležijo v soboto in v nedeljo ali samo eden dan v tednu, pošljite do 7. februarja 1935 gotovo župni upravi.
V Gornji Lendavi se odda s 1. aprilom t. 1. v najem primeren
PV* Iohal za trgovino
z 2 sobama v hiši g. Seruga. Pripominjamo, da je poslopje popolnoma novo in stoji na križišču treh banovinskih cest, v samem poslopju je nameščen tudi poštni urad. Lokali so tudi primerni za kako obrt. Interesenti se naj prijavijo najkasneje do 20, februarja t. 1. pri lastniku hiše.
MIHAEL ŠERUGA, Gor. Lendava.
Otvoritev gostilne!
Naznanjam, da sem dne 28. januarja otvorila občinsko gostilno v Šalovcih. Otvoritev s plesno veselico se vrši dne 10. februarja 1935. Cenjenemu občinstvu se pri-
poroča-	ZIŠKO ETELKA L r.
gostilničarka.
Pozor delavci !
Delavci, ki ste delali pod mojim vodstvom 1934. leta in imate še kako zahtevo, priglasite se pri meni. Vsem prekmurskim in medjimurskim delavcem naznanjam, da sem prevzel delo na istih mestih kakor lani.
Plačam za 6 mesecev prvorazrednemu delavcu 800 Din in 500 kg pšenice, ki se izda v Murski Soboti ali v Dolnji Lendavi. Razen tega dobijo oni, ki bodo zaposleni pri živini 2 Din dnevno kot doklado.
Delavci drugega razreda dobijo za 6 mesecev 600 Din in 400 kg pšenice, izdane na istih mestih. Razen tega dobe vsi delavci brezplačno vožnjo za tja in nazaj ter delavsko krepko hrano in stanovanje.
Prijavite se takoj pri menil
: V "A '
m tj.
GERGAR VIKTOR,
delavski patir KRIŽEVCI, Prekmurje.
sokol
Čuvajte jugoslavijo i
Redni letni občni zbor Sokol-skega društva Murska Sobota bo v petek dne 1. II. 1935 ob 20. uri v Sokolskem Domu.
Tretjo predavanje br Hvala Marijan-a bo v torek dne 5. II. 1935 ob 20. uri v mali dvorani Sokolskega Doma v Murski Soboti. Predavanje ima naslov : „Zgodovina južnih Slovanov."
Vse uprave naših čet ponovno prosimo, da nam pošljejo takoj vse izkaze, ki so bili navedeni v predzadnji izdaji Murske Krajine. Obenem jih pozivamo, da pošljejo tudi druge podatke, ki jih je zahtevala župna uprava.
V eni izmed prihodnjih številk objavimo vse zamudnike.
Slava Viteškemu Kralju Aleksandru I. Ujedinitelju.
Zdravo !
Sokolsko društvo M. Sobota.
za gospodihjč
Gospodinjski nasveti.
Čiščenje črne ali temne volne. Star recept : Naše stare matere so volnene obleke in stvari čistile z brš-Ijanovim listjem. Vzemimo kakšnih dvajset mladih, pa zelo živozelenih listov bršljana na pol litra vode. Liste je treba najprej umiti, dati nato v posodo, nanje vlijemo pol litra kropa. Brž pokrijemo in pustimo dvajset minut. Stvar, ki jo hočemo osnažiti, najprej skrbno skrtačimo, nato jo položimo na desko. Nato zdrgnerao umazana mesta z bršljanovo vodo, zbrišemo še z gobo in zlikamo, dokler so še vlažna. To tako preprosto sredstvo služi tudi za črno svilo.
Čiščenje svetlih volnenih stvari. Za take volnene stvari je skorja quille najboljša. Ni draga, pol kg stane okoli 10 Din. Skorjo oblivaj dolgo časa z vodo, nato jo namoči preko noči. Drugi dan jo segrej do zavretja, vendar je ne smeš kuhati, ker sicer izgubi svojo moč. Ohladi jo potem do 40" c, daj stvarem, ki jih hočeš čistiti v raztopino, pusti nekaj ur stati in jih očisti s stiskanjem ne pa z drgnjenjem, splakni jih v mlačni vodi. Te skorje veliko lažje izpereš kot mUnico. Volnene stvari moraš vedno prati in izplakovati v 20°-40° C topli vodi, ker sicer postanejo trde in kocinaste.
K177ETIJS1VO
Ali vam na Goričkem grozi uničenje ?
Huda zima leta 1929. je uničila velik del naših sliv, kar pa je ostalo, je bolehno in se suši. Preostalo bo-lehno drevje pa je radi manjše odpornosti sedaj napadeno od kaparjev (ščitaste uši), ki se je razširila k nam
uničuje tudi druge sadne škodljivce. Uporablja se ga v 5 8% mešanici z vodo po zimi ali zgodaj pomladi, predno začne drevje odganjati. Dre vesnih škropilnic imamo že precej, pri mlajših nasadih pa se lahko škropi tudi z navadno vinogradniško škropilnico.
Kapar je nevaren tudi za drugo drevje, kamor se preseli, če nima v bližini sliv.
Močna napadena drevesa spoznamo že od daleč, ker so po večini vsa črna od takozvane sajavosti, ki nastopa skupno s kaparji. Napadeno drevo izsesava na tisoče kaparjev, drevo pa radi zgube na drevesnih šokih hira in se posuši.
Kaparji izločajo tudi nekako sladko tekočino, na katero se naselijo razne glivice, ki pokrivajo napadene dele kot črna skorja (sajavost). Ta sajasta prevlaka jemlje listju svetlobo in tako ovira prehrano drevesa. Tudi sad postane sajast in tako manj vreden. Kjer so kaparji, tam je tudi dosti mravlj, ki hodijo srkat medeno tekočino, ki jo kaparji izločujejo.
Razven z arborinom ali dendri-nom bi se moralo zatirati tega škodljivca na ta način, da se da drevesu ugodnejše prilike za življenje. Drevje mora biti zdravo in odporno. Saditi ga moramo v zadostni medsebojni razdalji (8 m) in mu nuditi primemo hrano z gnojenjem (apno!) V jeseni drevje očistimo mahu in lišajev, suhe veje porežemo in krono primerno razredčimo. Vse posekano drevje in drevesne dele se mora čimprej sežgaii.
Istočasno bo treba misliti na obnovo slivnih nasadov. Nove slive sadite na mesta, kjer dosedaj ni stala sliva. Zemlja, jama, mora biti primerno pripravljena in gnojena z apnom. Ker na nakup mladih drevesc (cepik) v sedajni krizi ni misliti, priporočam sledeči način razmnoževanja sliv, ki se je prav dobro cbnesel.
Stare slive, katere so bogato rodile in prinašale debel in jedrnat sad, posekajte v jeseni ali pomladi do zemlje. Celo površino pod krono, kjer je sliva stala, razkopljite. Korenine se naj pri razkapanju čim največ rani. Korenine se mora potem dobro v zemljo pokriti. Preko poletja požene iz korenin nešteto 15—50 cm visokih in še višjih poganjkov. V jeseni ali zgodaj pomladi presadite potem te poganjke na pripravljeno mesto, kjer se potem hitro razvijejo nova drevesa. Te ukoreninjene mladiče se lahko tudi precepi z boljšimi sortami.
ročam, ker je vseskozi poučna. Dobi se pri sresk. kmet. referentu. Izvod stane samo par dinarjev. Priporočljivo bi bilo, da jo naroče šolska vodstva in občine, da se tako čimbolj razširi med narod.
Na svinjsko tekališče sadite topinambur!
Tekališče za svinje, ki bi moralo biti pri vsakemu poštenemu svinjskemu hlesu, se mora večkrat obnoviti in osnažiti. Prostor, kjer leta in leta rijajo svinje, postane izčrpan, mrtev, od take zemlje pa svinje nimajo dosti haska.
Svinja išče v zemlji črvičke, hrošče, ogrce in podobno, kar z veliko slastjo požre. Snovi, ki jih dobi s tem pač rabi za svojo rast in razvoj. V izčrpani zemlji pa ne dobi tega, pa tudi ne različnih rastlin in koreninic, radi česar tako tekališče za svinje ni dosti vredno.
Svinjsko tekališče bi se moralo letno osvežiti, kar je lahko izvedljivo, če ima dvojno tekališče, ali če razdeli tekališče na dva dela in ga primerno ogradi.
Del tekališča ostane za svinje za tekočo leto, na drugi del pa se po sadi topinambur (divji krompir), ki je pri nas že precej razširjen.
Topinambur uspe izvanredno dobro na starem od svinj pognojenem tekališču. Seveda se mora zemlja pred nasaditvijo prekopati ali preorati in zrahljati. Topinambur zraste na takem prostoru nad 2 m. visoko, gomoljev je pa polno zemlišče.
Zeleni nadzemeljski deli topi namburja se lahko razven spodnjih delov stebla ensilirajo ali zeleni po-krmijo, del gomoljev pa se lahko izkoplje za polaganje svinjam in za se me na drugi del tekališča, ostalo pa se pusti v zemlji, kar potem svinje same izruvajo in požrejo.
Na ta način se tekališče obnovi in osveži, napravi zopet ugodno za svinje, k temu pa še da nekaj pridelka.
neobhodno potrebno izpolnjevati vse veterinarske predpise in se pri zatiranju bolezni točno ravnati po navodilih živinozdravnikov. Le tedaj bo mogoče obvarovati živinče pred poginom in preprečiti razširjenje bolezni.
I
TON-KINO
Lastnik G. DITTRICH
V	MURSKI SOBOTI
Frančiška Gall v tonfilmu
OPROSTITE -ZMOTILA SEM SE
(SKANDAL IN BUDAPEST) Režija : Geza v. Bolvary.
Predstave se vriijo:
V	NEDELJO, dne 3. febr. ob 1/2 4 uri popoldne in zvečer ob 729- uri-
I
Uprava veleposestva v Rakičanu proda
smrekove droge, štaflne za plot, za žrte i. t. d., proda se par originalnih merjascev (kanžari) 3 mesece stari nemški (Edelschwain), tudi par mladih 2 meseca starih plemenskih bikcev in telic. Dobi se tudi
stavbeni les. Ogleda se lahko vsak dan na marofu v Rakičanu.
Večjo količino se pove v	mlečnih kant ^d Prekmurski Tiskarni v M. Soboti
	
■Bil	IH IS \ í J S SIH
Kr. banska uprava v Ljubljani je izdala v zbirki Kmetijskelknjižice knjigo : Vei koŠčtčastega in lupinastega
Ogromne zgube pri živini.
Jugoslovansko veterina,rsko udruženje je ugotovilo, da je v naši državi v minulem letu za eno miljardo Din. domače živine vsled kužnih bolezni poginilo. Kmetovalci vse premalo pazijo na kužne bolezni zlasti pri svinjah. Pri izbruhu kužnih bolezni je
Z majhnim denarjem si obvapjete zdravje
S črevlji v sneg in blato
samo Din 99, 79, 5
Snežke samo Diri
69, 49,
Tople nogavice samo
Din 7, 9, 12,
3S
IS
„Bara" mursko soboto
IIB
Kapar se je zadnji čas tako l sadja, katero je spisal prof. Prisl v
z juga.
razmnožil, da grozi uničiti vse slive, če se proti temu ne bo ničesar ukrenilo.
Organizirati bi se moralo splošno zatiranje tega škodljivca po vaseh in občinah. Delo posameznika je brez trajnega uspeha. Očiščeno drevje napadejo hitro kaparji iz sosedovega zanemarjenega drevja.
Najboljše sredstvo za zatiranje kaparjev je arborin ali dendrin, ki
Mariboru, znana kapaciteta v sadjarski panogi. V tej knjigi obravnava o slivah, črešnjah, breskvah, marelicah, orehih in kostanja. To knjižico priporočam vsakemu posestniku, ki se peča »mimogrede" tudi s sadjarstvom. Čeravno ne obravnava v tej knjižici, ki je nameqjena za celo banovino, špecijelnih prekmurskih sadjarskih prilik, jo vsaj eno vsakemu pripo-
S T I
V A N
E R N E S T
Redka
!
Šivalne stroje nove in malo rabljene, znamka
O Ü R K O P P
za krojače, šivilje in
čevljarje radi prevelike vse vrste	zaloge
po skoro polovični ceni prodam.
Hitite, da ne bode prepozno !
Tudi na zelo majhne mesečne obroke!
U R S K A
m
s §
o
T A