Celovec • četrtek • 10. januar 2002_štev. 2 (3151)»letnik 57 * cena 0,75 evra
Dežela trdi, da razsodba sodišča ni izvedljiva
SLOVENIJA
Nov grb in zastava
J
narodna tri barvna kombinacija
II/led poslanci državnegazbo-IVIra je bo razprava o spremembah ustave Slovenije, vse glasnejša pobuda za spremembo slovenske zastave in grba. V ustavi po novem ne bi točno opisali in podrobno opredelili oba državna simbola. Tako je še v Švici, Nizozemski, Danski in Finski. Poslanci menijo, da slovenska zastava ni dovolj prepoznavna. Znane so kritike, ki pravijo, da je močno podobna ruski ali slovaški, grb pa podoben znaku Slovenske zaveze iz leta 1942. Tako zastava kot grb sta plod odločitev v stiski časa ob nastajanju samostojne Slovenije. Res je, da je bila slovenska
utemeljena v grbu dežele kranjske in bila prvič razvita na Dunaju po marčni revoluciji 1. 1948. Je pa žal enaka kot ruska in slovaška. Loči jih le grb, ki pa po mnenju mnogih ne prispeva dovolj k prepoznavnosti.
V svet, ki je medijsko vedno bolj občutljiv, Slovenija naj po novem ne bi več vstopala z ne dovolj prepoznavnimi simboli. Do sedaj so znani trije novi predlogi za zastavo, med njimi tudi karantansko čmo-belo-čma zastava s panterjem in nekoliko dopolnjena verzija rumeno-modro-rumena zastava Vojvodine Kranjske.	a. k.
r^apletov v zvezi z razsodbo ^/ustavnega sodišča glede dvojezičnih napisov ni ne konca na kraja. Konec tedna je ustavno sodišče jasno ugotovilo, da ni nobenega razloga za postopek za odstop predsednika Ludwiga Adamovicha. On je namreč po objavi razsodbe postal tarča grobih napadov deželnega glavarja Haiderja, ki mu je celo očital nečastno zadržanje. Da bi ovrgel očitke, je Adamovich sam sprožil postopek za odstavitev.
Sodišče je svojo odločitev utemeljilo s tem, da so glavarjeve trditve ovržene že z dokumenti in da se njegovi zaključki ne pokrivajo z vsebino predloženih listin. Sodišče opozarja na poskuse nestvarnega vplivanja od zunaj. Haiderjeve očitke sodišče zavrača z ugotovitvijo, da nimajo teže, ki je potrebna za sproženje postopka za odstavitev, in tudi ne nobene dejanske utemeljitve. Za očitek, da bi se predsednik Adamovich zadržal nečastno, sodišče ni našlo niti najmanjšega dokaza.
Preneseno v obče razumljivo govorico to ne pomeni nič drugega kakor to, da so Haiderjevi očitki, da se je Adamovich s slovenskim predsednikom Kučanom pogovarjal o zadevi dvojezičnih napisov, popolnoma iz trte zviti.
Kdor je pričakoval, da bo Haider utemeljitev ustavnega sodišča akceptiral, se je motil. Šel je v protinapad in zahteval, da je treba pristriči ustavno sodišče na njemu odgovarjajočo mero«.
V torek, 8. januarja 2002, pa je Haider odprl novo bojno črto proti razdsodbi ustavnega sodišča. Trdil je namreč, da razsodbe ni možno izvesti. Češ da je ustavno sodišče pozabilo razveljaviti izvedbeno določilo iz leta 1976 za slovenska krajevna imena. To napako da lahko popravi samo parlament. In ker svobodnjaki tega gotovo ne bojo podprli, je razsodba ustavnega sodišča tako rekoč brez veljave. Haider je ustavnemu sodišču namenil še vrsto neprijaznih besed, očital mu je zlorabo oblasti in namen, da na Koroško vnaša nemir, da je delalo nemarno in konfuzno. Haider se je skliceval na koroško ustavno službo.
PREBLISK
šfD tatjani luhumrm Si.]#funn
Največji založniški uspeh
Podpredsednik ustavnega sodišča Korinek je Haiderjev očitek, da je naredilo napako, zavrnil, saj je ravnalo natančno po pravnih merilih. Izvedbena določila da sodijo v pristojnost parlamenta, ne pa ustavnega sodišča.
Ustavni sodnik Mayer je v zvezi z Haiderjevimi napadi na
ustavno sodišče svaril pred nevarnostjo za pravno državo, ker nihče ne ve, kje so meje rušenja pravnih temeljev.
Formulacija, da je treba »pri-stiči ustavno sodišče«, je bila tudi del političnih izjav kanclerja Wolfganga Schiissla in podkanclerke Ries-Passerjeve.
Tudi Slovenci smo postali en-I ciklopedisti narod, je ob iz-zidu zadnjega zvezka Enciklopedije Slovenije bilo slišati zadnje dni leta 2001 v Ljublja-
ni. Knjige enciklopedije so prišle do konca abecede - do črke ž, kar predstavlja ne le za založbo Mladinska knjiga, temveč tudi za vse Slovence največji slovenski založniški podvig. Zadnja, to je 15. knjiga Enciklopedije, ima na 416 straneh 856 gesel od črke W do Ž. V njem je tudi temeljit kronološki pregled od stare kamene dobe do danes. Pri vseh knjigah je sodelovalo kar 2100 piscev, več sto uredniških odborov s 150 člani. Na več kot 6000 straneh so popisali vse, kar je pomembno in značilno za Slovence in slovenski prostor. Dobili smo najboljši izkaz o identiteti Slovencev in močan vir narodne samozavesti. Vendar pa so izdajatelji kljub končanemu delu napovedali, da bodo v letošnjem letu vseeno izdali še sklepno knjigo - 16. zvezek z cca 1500 dodatnimi gesli, indeksom in kazalom.	a. k.
■ Petek, 11. januarja, ob 20. uri
Maturantje Višje šole za gospodarske poklice vabijo na maturantski ples v kulturni -dom v Šentjakobu. Za ples igrata Trio Drava in 4 Roses.
PRIJETEN, ELEGANTEN, DRUŽABEN, SKRBNO PRIPRAVLJEN: 50. in s tem jubilejni Slovenski ples se lahko pohvali s samimi superlativi. Več o tej tradicionalni uspešnici Slovenske prosvetne zveze na strani 4
PLESI 2002
■ Pri mnogih pismih bralcev se človeku telodec obrača - ampak to sem nekako povedala le v prejšnji številki. Saj bi jih najraje ignorirala, pa ne gre. Najbolj hecni so seveda tisti, ki zahtevajo nemško/slovenske table za nemško govoreče v Sloveniji in v isti sapi zavračajo vsako misel na dvojezične table na Koroškem.
Čeprav mislim, da je pravzaprav vsako pogojevanje s procenti te v kali nepravično, pa je realnost pač taka, da so za postavitev takih tabel nekakšna merila, pogoji ali kakorkoli le. Denimo strnjena naseljenost, odstotki, aktivnosti manjšinskih društev ali organizacij itd.
Če nepoučeni oziroma nevedni v tej problematiki pisarijo neumnosti, pa bi človek pričako-
val od poklicnih novinarjev, da se malo pozanimajo, kako je s stvarjo. Tako piše urednik malega časopisa, da na Ravnah ali na Prevaljah ni dvojezičnih napisov.
Prepričana sem, da bi jih Slovenija le zdavnaj postavila, če bi (nemška) manjšina tam bila. Poskusi, da bi Slovenijo oiigosali za nedosledno pri uveljavljanju manjšinskih pravic, pa so neumni ali celo zlonamerni.
Žalostno je predvsem to, da je generalna linija delelne vlade in treh strank netolerantna, ozkosrčna, strahopetna in ne nazadnje: zlagana.	5. W,
Napisi v Sloveniji
* rr
19.01.2002 -.19.30-. k & k
Šentjanž v Rožu/Sl Johann im Rosental
ŠENTJANŠKI TAMBURAŠI ŠMIHELSKI KVINTET VOKALNA SKUPINA SLOVENJI PLAJBERK
UČENCI GLASBENE ŠOLE MEŠANI PEVSKI ZBOR »RUTE«
■	Sobota, 12. januarja, vselej ob 20. uri
SPD Zvezda v Hodišah vabi k Svetiju na Plešerki na Ho-diški ples. Igra ansambel »Tulipan« iz Slovenije.
SPD Radiše vabi na Radiški ples v kulturni dom na Ra-dišah. Za ples igra ansambel Svetlin.
SKD Globasnica vabi v gostilno pri Šoštarju na Podjunski ples. Za ples igra ansambel Lipovšek.
■	Sobota, 19. januarja Skupnost južnokoroških kmetov vabi na Kmečki ples v kulturni dom v Pliberku, ob 20. uri. Za ples igra ansambel Fantje treh dolin.
Kle slabo in zaskrbljujoče INgospodrsko stanje dežele, ne rastoče število brezposelnih, ne naraščanje nevarnosti mamil ni toliko pomembno in važno, da bi ukrepali koroški politiki. Edino važno zanje je očitno le vprašanje, kako onemogočiti izvedbo razsodbe ustavnega sodišča o postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov.
Številne reakcije domačih in inozemskih politikov in organizacij izražajo nerazumevanje in začudenje nad nacionalističnim provincializmom v deželi ob Dravi.
Zahtevan odstop Haiderja
Avstrijski zvezni kancler Wolfgang Schüssel je na zahtevo deželnega glavarja o okrnitvi ustavnega sodišča dejal, da te zahteve ne sprejema in se je zgražal nad besedno izbiro. Predsednik parlamentarnega kluba ljudske stranke Andreas Khol je odločitev ustavnega sodišča pozdravil in jo ocenil kot »hitro, jasno in objektivno«.
Poslanka Zelenih in manjšinska glasnica Terezija Stojsič je dejala, da Haider škoduje deželi in državi in da mora odstopiti
Odstop deželnega glavarja je zahtevalo še več politikov. Predsednik avstrijskih socialdemokratov Alfred Gusenbauer je
ODMEVI IN REAKCIJE:
To je oblika državnega udara
zahteval konsekvence za glavarja zaradi napadov na ustavno sodišče. Napovedal je, da bo v zadevo vključil zveznega predsednika Thomasa Klestila.
Odstop sta zahtevala predsednika avstrijskih in koroških Zelenih, Alexander van der Bellen in Fritz Zirgoi. Haider da je zrel za odstop, ker se je s svojim prezirom državnih inštitucij sam diskvalificiral.
Generalni tajnik Sveta Evrope Walter Schwimmer je poudaril, da okrnitev narodnostnih pravic v zamenjavi za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov ni mogoča. Razsodbo ustavnega sodišča da je treba izpeljati, kajti sicer bi se »omajali temelji pravne države Avstrije«.
Oživljen duh fašizmna
Ostra kritika prihaja iz Južne Tirolske. Tamkajšnja mladinska organizacija »Südtiroler Jugendring« v odprtem pismu proti manjšinski sovražnosti Haiderja ugotavlja, da »Južni Tirolci, ki so sami manjšinci, ne smejo molčati. Neki manjšini odrekati pravico do samostojnosti in do njenih zgodovin-
skih krajevnih imen, je prav tista politika, ki so jo svojčas na Južnem Tirolskem izvajali fašisti. Tudi takrat so bila priznana
le krajevna imena v jeziku državne večine, manjšinska pa so bila prepovedana. Svobodnjak Jörg Haider hoče očitno oživiti ta nesrečni duh«. Južnotiroslka mladina ugotavlja, da je odrekanje manjšinskih pravic čisti šovinizem.
ST. MICHAEL
r E IS TRI T Z
rÖlXEfiMARKT
Kraj:
ŠMIHEL.
bisTrica,
Okrajno Glavarstvo:
VELIKOVEC.
6502
ZOLLGRENZBEZIRK
-
KOMENTAR
Dvojezični krajevni napis iz dobe, ko so slovenska imena vasi uradno še bila znana.
Prof. Gstettner v svojih razmišljanjih spregleda spremenjene okoliščine: v zadnjih dveh letih smo dosegli sledeče (morda pod vplivom sankcij 14 članic EU?): sprejetje ustavnega določila, s katerim se Republika Avstrija priznava k svojim narodnim manjšinam. Ni prostora, da bi na široko razlagal pomen tega ustavnega določila, vsak ustavni pravnik pa bo znal razložiti srednje- in dologoročni pomen takega določila. Nadalje smo dosegli, da je ob reformi ORF zakona prišlo do tega, da je zakonodajalec bolj jasno formuliral jav-
■ Z nekaterimi ocenami prof.
Gstettnerja se seveda strinjam,
Z nekaterimi pa nikakor ne.
Strinjam se z oceno glede absurdov koroške politike, ki v 21. stoletju obujajo zgodovinske reminiscence, ki naj bi bile Že zdavnaj presežene.
Kar se tiče njegovih razmišljanj o vlogi osrednjih organizacij pa tole: res je sicer, da je odločitev Karla Smolleja v parlamentu zrušila bazično gibanje slovenske narodne skupnosti na Koroškem. 1500 ljudi se je dvakrat peljalo s posebnim vlakom na Dunaj in nazadnje je Smolle te ljudi kratkomalo ignoriral. Frustracije
so bile seveda velike.	m
Nadalje je treba »eden. Neka/ misli k članku prof. Gstettnerja
da se je bil znotraj na-	ß	'	J
rodne skupnosti hud
priznavalne svobode in prepoveduje ugotavljanje manjšine. Vsako kršenje te konvencije bi vodilo v internacionalizacijo tega vprašanja, ker bi se lahko sprožil tozadevni kontrolni mehanizem Sveta Evrope.
Kar zadeva aktulano razpravo o dvojezičnih topografskih napisih, pa sledeče: odločitev ustavnega sodišča je v načelu zelo jasna. Konflikt, ki ga je sprožil deželni glavar, je konflikt, ki se tiče pravne države v celoti. To pomeni, da bo morala pravna država odigrati svojo vlogo. Tu ni dvoma. Na drugi strani pa tudi ni dvoma, da
Solidarni s Slovenci
Južnotirolska sekcija »Družbe za ogrožene narode« pa v odprtem pismu predsedniku Südtiroler Volkspartei Siegfriedu Buig-gerju izreka svoje ogorčenje nad protimanjšinjsko politiko desnih krogov v Avstriji. Prav tako je društvo zgroženo nad manjkajočo solidarnostjo avstrijskih politikov s koroškimi Slovenci, ki so prav zaradi »demo-grafičnega uničevanja« manjšin v Avstriji številčno hudo nazadovali. Haider da Slovence izsiljuje in ravna v smislu etničnega čiščenja. Svododnjaki in hajmatdinst ravnajo s tajno podporo socialdemokratov in ljudske stranke. Načrt Haiderja, da bi z referendumom razveljavil razsodbo ustavnega sodišča, je »oblika državnega udara«. Društvo kritizira SVP, da je doslej k vsemu temu molčala in poziva vse stranke v bozenskem parlamentu, da se solidarizirajo s koroškimi Slovenci.
Predsednik Enotne liste Andrej Wakounig zahteva, da se Haider opraviči pri predsedniku ustavnega sodišča Adamo-vichu, sicer je kot deželni glavar Koroške neznosen.
Zastopnik avstrijske sekcije EBLUL Karl Hren pa poudarja, da v primerjavi z drugimi evropskimi državami Koroška nikakor nima zgledne manjšinske ureditve. V številnih eu-jevskih državah stojijo dvojezični krajevni napisi povsod tam, kjer živijo manjšine. In to brez procentnih klavzul.
Franc Wakounig
DVOJEZIČNE TABLE
Protislovenska gonja s podpisi
> \ l vL_-----. 
oblastni boj, ki so ga sprožili ljudje okoli Smolleja ne nazadnje tudi zaradi tega, da bi prekrili njegovo dejanje v parlamentu. ZSO je bila v hudem položaju in je tedaj razvila sledeči politični koncept: na eni strani se je treba profesionalno posluževati ustavnega sodišča in na drugi strani je treba ustvarjati pozitivno vzdušje za sožitje in dvo- in večjezičnost. Ta koncept se je uveljavil v zadevi javne ljudske šole v Celovcu (družina Messner in odvetnika Prugger in Serajnik), četrtega razreda v ljudski šoli (Kukoviča, ki je našel družino, ki je sprožila postopek oziroma odvetnik Prugger), uradni jezik (odvetnik Vouk) in nazadnje dvojezična topografija (odvetnik Vouk).
nopravni nalog ORF za oskrbo narodnih manjšin. In ne nazadnje smo dosegli, da je deželni zakonodajalec sprejel zakon, s katerim bo pokrival izgube privatnih vzdrževalcev dvo- in večjezičnih otroških vrtcev na velajvnostnem območju dvojezičnega šolastva.
Gstettner vsega tega ne vidi in tudi ne vidi, da so se okvirne mednarodnopravne okoliščine bistveno spremenile. S tem, da je Avstrija ratificirala Okvirno konvencijo za zaščito narodnih manjšin, se je tudi obvezala, da doseženega standarda manjšinske zaščite ne bo zmanjševala. Mimogrede: na podlagi te konvencije tudi ni več mogoče izvesti ugotavljanja manjšine, ker se okvirna konvencija izreka za načelo
postavitev dvojezičnih tabel predpostavlja tudi neko konstruktivno atmosfero. Torej pravna država bo morala odigrati svojo vlogo, na drugi strani pa moramo tudi nekaj prispevati k pozitivnemu vzdušju v deželi. To je kvadratura kroga, v katerem se nahajamo.
Razumem Gstettnerjevo skrb. Zato sem zelo vesel, da se kot del civilne družbe javlja k besedi in svari pred kršenjem načel pravne države. Še bolje bi bilo, če bi tudi celovška univerza kot celota zavzela jasno stališče k vrednotam pravne države. Prepričan sem, da je Gstettner že podvzel vse potrebne korake v gremijih celovške univerze.
Marjan Sturm
Ist. Kanzian Škoeijatl
?VM
MCU3
Qvobodnjaki so minuli pone-Jdeljek začeli zbirati overovljene podpise, s pomočjo katerih naj bi bilo mogoče izvesti ljudsko povpraševanje o tem, ali naj deželna vlada v zadevi postavitve dvojezičnih tabel »uboga« ustavno sodišče ali ne. Vprašanje se glasi dobesedno: »Ali naj se koroška deželna vlada strinja s povečanjem števila dvojezičnih krajevnih tabel na osnovi spoznanja ustavnega sodišča?«
Predsednik koroške svobodnjaške stranke Martin Strutz je še izjavil, da se mu zdijo vsakršni pogovori s Slovenci »precej brez smisla«. Poleg tega pa želi počakati na rezultate zadnjega ljudskega štetja, očitno v veri, da morajo biti številke podlaga za določanje krajev z dvojezičnimi tablami.
r'TFf.TTTVilTto
tstafel
m
m

Pod pojmom »miroljubna Koroška« si Strutz in somišljeniki predstavljajo pač izključno nemško govorečo Koroško; to so demonstrirali s tablo »St. Kan-zian/Škocjan«, kjer pa je slovensko ime odločno prečrtano.
Svobodnjaki zahtevajo poleg tega celo preštevanje manjšine, dobro vedoč, da v Avstriji po obstoječih zakonih to ni mogoče. Tudi predsednik koroške ljudske stranke Georg Wurmit-zer bi ne imel nič proti takemu preštevanju, obema pa sekundi-ra tudi predsednik socialdemokratov Peter Ambrozy.
Ambrozy pa poziva Haiderja, naj končno že kaj podvzame za »konsenzualno rešitev« v zadevi krajevnih tabel. Kaj si pod besedo konsenz predstavlja, pa ni povedal.
S. W.
rjaradi razsodbe v zadevi dvojezičnih napisov sta tako ustavno sodišče kot njegov predsednik Adamo-vich postala tarča hudih napadov svobodnjaške stranke. Kako bodo reagirali koroški Slovenci: se bodo uklonili političnemu pritisku deželnega glavarja ali bodo ostali pri zahtevi, da je treba razsodbo izvršiti? Odgovor je enostaven: to je konflikt med avstrijsko pravno državo in eno od političnih opcij. Ta konflikt je seveda izziv za pravno državo, da to zadevo razreši. Manjšina ne more odstopati niti v eno niti v drugo smer, ker dejansko gre za pravno državo in ta se mora uveljaviti. Zato pričakujem, da bodo vsi pristojni organi republike Avstrije zavzeli jasno stališče, tako jasno, kot ga je zavzelo ustavno sodišče.
Vendar se ta konflikt razrešuje na hrbtu koroških Slovencev ...
To je en vidik. Bolj pomemben pa je ta, da konflikt s pravno državo v zadnji konsekvenci ogroža demokratični ustroj celotne države. Zato je celotna država pozvana, da v tej zadevi jasno agira in zastopa stališča pravne države.
Koroške stranke so že začele argumentirati s potrebo po kompromisu, da je to odločba proti interesom dežele in konec koncev vse kaže na to, da naj bi prišlo do neke kupčije med deželo in Slovenci.
Deželni glavar odklanja okroglo mizo. Mi smo se odločili, da bomo v okviru sosveta imeli zelo intenzivne diskusije in razprave o pomenu odločitve ustavnega sodišča. Na te razprave bomo povabili ustavne pravnike iz Urada zveznega kanclerstva kot tudi iz deželne
ca. Ali je sploh možen kakšen kompromis in ali je kdo že definiral, razčlenil pomen in vsebino tega pojma?
Ne vem, kaj mislijo s kompromisom. Mi smo seveda za kompromis na podlagi odločitve ustavnega sodišča. Te stvari je pravno-formalno treba zelo temeljito analizirati, in šele potem začeti diskusijo, kaj je možno in kaj ne.
Kakšne ukrepe pa manjšina odnosno osrednji organizaciji predvidevata za primer, da bo v koroški politiki prevladala nekompromisna linija? Mi smo za razgovore na podlagi temeljite analize razsodbe ustavnega sodišča iz naštetih vidikov. Potem se bomo sestali na zvezni ravni, kancler je obljubil okroglo mizo in zatem bo treba stvari speljati. Nadalje je v tem kontekstu važno: eno je formalnopravna plat, drugo pa je plat
mu na vsak žvižg od zgoraj pridno udeleževala nekih neobveznih okroglih miz? Dejal sem, da bomo v sosvetu začeli vsebinsko analizo razsodbe ustavnega sodišča. Udeležili se bomo okrogle mize, ki jo je za mesec april napovedal pristojni zvezni kancler Schüssel. S deželne vlade ali od drugod iz Koroške pa nismo dobili nobenega povabila na kakršnekoli razgovore in deželni glavar je odklonil sklic okrogle mize.
POGOVOR S PREDSEDNIKOM ZVEZE SLOVENSKIH ORGANIZACIJ DR. MARJANOM STURMOM
Od razsodbe ustavnega sodišča ni nobenega odstopanja
vlade, nadalje ustavne pravnike avstrijskih univerz. Na vrsto vprašanj hočemo dobiti jasne odgovore. Sele na njihovi podlagi bo mogoče iti v razpravo s strankami na zvezni in deželni ravni.
V odločitvi ustavnega sodišča je v bistvu treba razčistiti nekatera načelna vprašanja, ki so odprta. Eno je povezava odločitve ustavnega sodišča z mednarodnim pravom. Avstrija je namreč podpisala Okvirno konvencijo Sveta Evrope, ki določa norme manjšinske zaščite. Ta konvencija prepoveduje ugotavljanje manjšine, prepoveduje zmanjšanje nivoja doseženega standarda manjšinske zaščite in podobno. Gre torej za to, da analiziramo povezavo med razsodbo ustavnega sodišča in mednarodnim pravom, to je med ustavo in Okvirno konvencijo in členom 7 ADP, vključujoč podpisnike državne pogodbe. Cim bomo ta vprašanja razčistili, bomo seveda laže govorili, kaj je mogoče in kaj ne.
Beseda kompromis je na
Koroškem postala že krilati-
Kaj pa menite o zahtevi po preštevanju manjšine, ki da je pogoj za vse nadaljnje korake in ukrepe?
To je stara koroška nemškona-cionalna zahteva. Mi jo odklanjamo in iz vidika Okvirne konvencije Sveta Evrope to danes ni več mogoče.
Kdor to hoče izpeljati, se bo podal na spolzko pot mednarodnega konflikta.
V ponedeljek, 7. januarja, je podkanclerica Riess-Passer odločbo ustavnea sodišča v zadevi dvojezičnih napisov napadla kot neprimerno in neskladno z avstrijskim pravnim redom in je podprla Haiderja, ki zahteva discipliniranje ustavnega sodišča. Kaj to pomeni za bodoča pogajanja med Slovenci in zvezno vlado?
To je nivo, za katerega nisem pristojen. Ali bo ta država dovolila, da bojo disciplinirali ustavno sodišče, ki v mednarodnem pravu igra bistveno vlogo pravne države? To je vprašanje. Prepričan sem, da do tega ne bo prišlo.
političnega vzdušja v deželi. Mi nočemo poslabšanja tega vzdušja. Zato bosta osrednji organizaciji v naslednjih tednih imeli sestanke s krajevnimi zaupniki, hkrati pa tudi z vsemi občinskimi predstojniki na dvojezičnem ozemlju. Ljudem hočemo dopovedati, da je strah pred dvojezičnimi topografskimi napisi v času integracije docela neutemeljen. Mi na bazi želimo prispevati k pomirjevanju in k spoznanju, da je v času Evropske unije kot mirovnega projekta ta konflikt na Koroškem popolnoma nepotreben, vrhu tega pa docela umeten in da so strahovi popolnoma brezpredmetni.
Svobodnjaška stranka je že začela zbirati podpise za referendum o razsodbi ustavnega sodišča. Predsednik stranke Strutz je tudi zagrozil, da brez preštevanja manjšine s Slovenci ne bo več pogovorov. Na obzorju se že spet pojavlja tristran-karski pakt, kjer Slovenci seveda niso vključeni. Ali bo manjšina pokazala hrbtenico ali pa se bo kljub te-
Kaj pa grožnja, da bo ukinil dogovorjene podpore vrtcem, Glasbeni šoli in podobno?
Tudo o tem bomo diskutirali v sosvetu s pravniki, ki se spoznajo na mednarodno pravo, in, ali drži, da se nivo zaščite ne more znižati pod zajamčeni standard Okvirne konvencije Sveta Evrope. Jaz mislim, da bo prišlo do streznitve, ko bomo spoznali pravne okvire, ki se jih je treba držati.
In ukaz, da je treba odstraniti slovenske napise na avtocestah in jih zamenjati z nemškimi?
Mislim, daje zadnja znana varianta že dokaj bolj skladna s pravnim redom. Glejte, pred mesecem dni je deželni glavar govoril o alpsko-jadranskem mirovnem prostoru, nekaj časa pred tem smo govorili o skupnem olimpijskem projektu »brez meja-senza confini«. Zato se mi debata o napisih na avtocestah zdi absurdna in otročja.
Franc Wakounig
Q azsodbe ustavnega sodišča l\ o dvojezičnih krajevnih napisih predvsem svobodnjaški politiki ne morejo in ne morejo prenesti. Revanša za razsodbo naj bi po njihovem bila popolna: proč z vsemi slovenskimi oz. dvojezičnimi krajevnimi napisi in kažipoti v tej deželi. Nemškost dežele naj bo vsaj optično popolna, če že v resnici ni izvedljiva. Videz je pač očitno vse. Če se pri tem grobo kršijo avstrijski zakoni in mednarodne pogodbe, je tem osebam malo mar.
Deželni glavar Haider je dal ukaz za odstranitev slovenskih kažipotov na avtocestah za mesta in kraje v Sloveniji. Ti kažipoti naj bojo odslej samo nemški. Glavar svojo odločitev zagovarja s tem, da so na avtocestah v Sloveniji kažipoti za avstrijske kraje skoraj samo slovenski. V ponedeljek, 7. januarja 2002, je najbolj navadnemu članu svobodnjaške stranke priskočila na pomoč tudi podkanclerica Susanne Riess-Passer in trdila, da ima Slovenija na avtocestah zelo pomanjkljivo urejene nemške napise za kraje v Avstriji.
Ta tabla stoji na avtocesti pri Kranju
Pod Vajškro (Landskron) pred odcepom proti Celovcu, Sloveniji in Italiji
ODSTRANITEV SLOVENŠČINE Z AVTOCESTE
Politična odločitev, ki temelji na neresnici
No, sicer vemo, da so avstrijski zvezni politiki le redko gostje v sosednjih deželah (tega seveda niso krivi krajevni napisi in kažipoti), in da zato s tamkajšnjimi prometnimi ureditvami niso najbolje seznanjeni. Koroški deželni glavar pa je reden gost v Italiji, pa tudi na Hrvaško ga kaj rado zanaša. Tja mora seveda skozi Slovenijo, kjer ima menda tudi »svoje pri-
jatelje«. On bi torej moral le vedeti, da so na slovenskih avtocestah napisi za kraje v Avstriji ali samo nemški (npr. Graz) ali pa konzekventno dvojezični, na primer: Beljak-Vil-lach.
Napisi za Ljubljano na koroškem delu avtoceste so doslej še samo slovenski. Tudi za italijanska mesta so samo italijanski. Kakšna bo nemška obli-
ka za Udine (Videm), še ni znano, a kar naj velja za Slovenijo, bo seveda moralo veljati tudi za Italijo: italijanska in poitalijančena krajevna imena. Kar pa zadeva druge cestne povezave, na primer čez Ljubelj ali Korensko sedlo, pa ogled in fotografije potrjujejo, da so napisi v jeziku države: na Koroškem nemški, v Sloveniji slovenski. Tu torej vlada pariteta in ko-
roški deželni glavar Sloveniji nima kaj očitati. Naj najprej pomete pred svojim pragom, preden išče krivdo pri sosedu.
Ker slike menda povedo več kot nešteto besed, smo pripravili izbor napisov in kažipotov na avtocestah v Sloveniji in na Koroškem ter na glavnih prometnicah, ki povezujejo Slovenijo in Avstrijo. Deželnega glavarja Haiderja in podkanclerico Riess-Passerjevo pa vabimo, da se skupno z nami prepričata o pravilnosti posnetih motivov.
Franc Wakounig
CELOVEC
Očarljiv jubilejni »Slovenski ples«
Tudi mladina se je imela lepo
Predsednik SPZ Gustav Brumnik, Veronika Rutar-Grilc, generalni konzul RS Jure Žmauc soprogo in predsednik ZSO Marjan Sturm
Ziljani so prešerno nazdravili plesu
Škofičani so bili Židane volje
C H jubilejni »Slovenski ples« JUi v organizaciji Slovenske prosvetne zveze je za nami. Velika dvorana v domu sindikatov v Celovcu se je po zamisli strokovnjakinje za notranjo arhitekturo Veronike Grilc-Rutar pre-zentirala v pravljično čarobni in slovesni obleki. Od osme ure naprej so prihajali rojaki in rojakinje iz vseh južnokoroških občin, da bi veselo in sproščeno proslavili ples plesov koroških Slovencev.
Pol stoletja
Dr. Mirt Zwitter, pobudnik te nepogrešljive družabne prireditve, ki šteje med najstarejše plesne prireditve sploh v Celovcu, je v pogovoru za SV dejal, daje bila zamisel plesa ta, da se Slovenci iz vse južne Koroške v Celovcu predstavijo kot skupina, ki se zna tudi poveseliti v prijetni družabnosti. Nad 600 obiskovalcev na jubilejnem Slovenskem plesu je to naročilo nedvoumno upoštevalo ob osebni navzočnosti 84-letnega očeta plesa Mirta Zwit-tra z družino. Med številnimi obiskovalci je bil tudi nad 80 let stari Vladimir Rutar, ki se je udeležil prvega Slovenskega plesa leta 1950, v tedanji dvorani ORF v Sponheimer-straße.
Slovenski plesi v petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih letih so bili za marsikoga redko, če že ne edino mogoče srečanje z rojaki s celotnega dvojezičnega ozemlja. Slovenski ples je v svoji dolgi zgodovini doživel nekaj nepozabnih viškov. Vsem starejšim so v nepozabnem spominu nastopi legendarnega ansambla »Avsenik«, ko so se obiskovalci že ure prej gnetli v prostorih nekdanje Delavske
zbornice. Za sijajne plesne noči so poskrbeli tudi svetovni zani »New swing kvartet« s pevcem Otom Pestnerjem, »Big band« RTV Slovenija z dirigentom Tonetom Privškom idr. Slovenski ples pa je doživel tudi krizo, kar je seveda tudi povsem
normalno. Obisk je popustil in glavni organizatorji (v začetku Andrej Kokot, potem Danica Kežar) so pravočasno reagirali in predali organizacijo v mlajše in še bolj zagnane roke (Vili Ošina s timom), ki so v preteklih letih dali plesu spet svežega
navdiha (dekoracija prostorov, polnočni vložki, prigizek itd.) in tako prispevali, da je ples še vedno privlačen predvsem za srednjo, starejšo in etablirano generacijo. Razveseljivo pa je tudi, da ga v vedno večji meri sprejema tudi mlada generacija, ki bo v prihodnosti gojila to pomembno družabno »inštitucijo« koroških Slovencev.
Sproščeno vzdušje
Potem ko je predsednik SPZ Gustav Brumnik odprl ples, katerega je označil za še vedno priljubljeno obliko družabnosti in srečavanja, je zaigral »Bigband« slovenske vojske pod vodstvom Janija Šalomona.
Mize so bile do kraja zasedene, med častnimi gosti pa je bil generalni konzul RS Jure Zmauc, strankin tajnik (SP) Herbert Wiir-schl, predsednik ZSO Marjan
Sturm, predsedniki prosvetnih društev ter predstavniki političnega, gospodarskega in kulturnega življenja koroških Slovencev.
Nekateri so se pridno vrteli ob zvokih bigbanda na gladkem parketu, drugi spet so se vneto pogovarjali in se veselili ob mizah in točilnicah. Elvis Buži-nel s timom iz Goriških Brd je razvajal obiskovalce z okusnim pršutom in sirom, Monika in Žalika pa sta točili razne alkoholne pijače. Odlična vina, prav tako iz Goriških Brd, pa so prijetno presenetila vse obiskovalce po vrsti. Plesna noč je trajala do jutranjih ur, obiskovalci in obiskovalke so bili navdušeni in obljubili, da bodo naslednje leto spet prišli.
Še na mnoga leta »Slovenski ples«!
Besedilo in slike: Mirko Štukelj
SPOMINI
S »fikejem« na 1. Slovenski ples
Tri generacije na Slovenskem plesu: Vladimir Rutar s hčerko Veroniko in vnukinjo Saro
/^biskovalec prvega in tudi jubilejnega Slovenskega plesa Vladimir Rutar iz Žitare vasi se spominja: »Že popoldne smo šli na železniško postajo in se podali s >fikejem<, nekdanjim ozkotirnim vlakom, ki je vozil med Železno Kaplo in Sinčo vasjo, v Celovec. V Sponheimerstraße v Celovcu je bilo že kar precej ljudi. Vprašal sem, kje naj bi bil Slovenski ples. Povedali so mi: tam v dvorani ORF. Nato smo se podali v poslopje; pred vhodom sta bila Dolfej Picej in Mirt Zwitter. Oba sta bila zelo prestrašena, ker je bil šele en gost v dvorani. Bili smo štirje iz Žitare vasi. Tudi drugi so se potem opogumili in stopili v dvorano. Čez pol ure je bila potem dvorana polna. Mirt je bil
nato zelo srečen in vesel. Bilo je res lepo, čeprav nas je bilo tudi malo strah. Po vojni je bilo včasih na veselicah tudi še veliko pretepov in prepirov. Bilo je precej policajev in bilo je napeto. Na plesu pa ni bilo nobenih prepirov. Na prireditvi smo bili do šestih zjutraj in vrnili smo se s prvim vlakom spet domov.
Obiskal sem številne Slovenske plese, žal ne vseh, ker sem imel tudi družinske in poklicne obveznosti (gostilno). Danes pa me veseli to, da so prišli k nam slovenski vojaki brez orožja, samo z instrumenti in nam prinesli bogato glasbeno kulturo. Radosti me tudi to, da so odnosi med Avstrijo in Slovenijo veliko boljši kot tedaj v petedestih letih. Na Slovenski ples pa bom hodil, dokler bom živel«.
1 I božičnih in novoletnih praz-V nikih so šole prazne in puste. Čisto drugače pa je bilo tokrat v ljudski šoli na Humcu (pri Božjem grobu). Pripravljali so se na predstavitev posebne šolske kronike »Iz šole v življenje/ Von der Schule ins Leben«. Njena pobudnica in avtorica je Irena Žele, bivša ravnateljica tega izobraževalnega zavoda, izdajatelj in založnik pa Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik v Celovcu.
Vzorna šola
Ta kronika je pravzaprav izraz izredne ljubezni in povezanosti avtorice s to svojo šolo, saj je v njej zagledala luč sveta, do-raščala in se po opravljenem učiteljskem izpitu vanjo vrnila kot učiteljica. Tej šoli je njen oče Valentin Vauti vtisnil svoj pečat, saj jo je vodil tako, da je kaj kmalu postala mednarodno priznani vzor dobrega dvojezičnega pouka. Po njegovi upokojitvi je Irena Žele prevzela vodstvo šole.
Knjiga »Iz šole v življenje/ Von der Schule ins Leben« o Ljudski šoli na Humcu je bila javnosti predstavljena v nedeljo, 30. decembra 2001.
Zgodovina šole je bila nazorno in pregledno razprostrta pred obiskovalci, ki so same sebe in svoje svojce ter prijatelje in prijateljice in sošolce odkrivali na povečavah starih in novih fotografijah. Časopisni članki in listine o dosežkih učencev so dopolnjevali razstavne panoje.
Visok standard
Razstava in predstavitev knjige sta bili vzorno dvojezični, kar,
KRONIKA LJUDSKE ŠOLE NA HUMCU
Iz podeželske šole v širno življenje
Tomaž Ogris je najprej čestital Želetovi za knjigo, ki da je izredno dragocena, potem pa je predstavail šolsko in izobraže-
Veliko znanih ljudi je tesno povezano s šolo na Humcu	Kje si ti, kje sem jaz? Gvaj, štu srna.
kot vemo, ni normalen standard v tej deželi. Na Humcu pa je, če izvzamemo obdobje utrakvi-stične šole in nacistične diktature, šola skušala otrokom dati s seboj v življenje zdrav ponos na domačo, slovensko identiteto in in zavest dobrega sožitja.
130-Ietnica šole
Kroniko šole je Želetova hotela objaviti že pred petimi leti za 125-letnico šole. A bolezen in nezgoda sta ji tedaj ta načrt preprečili. Tako je šolska konika v obliki zajetne knjige z bogatim slikovnim materialom bila izdana pač za 130-letnico ljudske šole na Humcu (pri Božjem grobu).
Šolska kronika »Iz šole v življenje/ Von der Schule ins Leben« ni neko pusto in suho nanizavanje nekih dejstev brez kakršnekoli povezave z okolico. Ne, ta knjiga je mnogo več kot le šolska kronika. To je kro-
nika življenja, to je dokument, po katerem bo moral seči vsakdo, ki se bo bavil ali z zgodovino dvojezičnega šolstva na Koroškem, s socialnim in gospodarskim ter etničnim razvojem te okolice in ki bo nasploh hotel veliko zvedeti o ljudeh in kraju samem.
Zamisel o kroniki je Želetovi prišla leta 1993, ko je odkrila stare šolske kronike od 1. 1870-1950. Sama je ozek okvir dokumentiranja šolskih dogodkov presegla tako, da je vneto dokumentirala življenske poti učencev šole, njihove poiklicne in osebne uspehe in dosežke.
Dvojezičnost
Posebno pozornost pa je Želetova posvetila prav pomenu in mestu dvojezičnosti v poklicu bivših učencev šole. V tem se ne odraža le socialna odgovornost bivše učiteljice za svoje
učence, ampak predvsem globoka ljubezen avtorice do svoje materinščine, do slovenskega jezika. In to ljubezen ter spoštovanje do vseh jezikov je dajala naprej svojim otrokom in učencem. V bistvu ni učenke ali učenca, ki ne bi poudaril važnosti in pomena dvojezičnega izobraževanja za poznejšo poklicno kariero.
Predstavitve knjige so se udeležili tudi predstavniki občine in šolske oblasti ter izdajatelja. Pozdrave občine je prinesel pliberški župan Raimund Grilc in poudaril zakoreninjenost šole med prebivalstvom. Delo in načrte Narodopisnega inštitura »Urban Jarnik« je predstavil dr. Pavle Apovnik, spregovorila je njegova ravnateljica Martina Piko-Rustja, v imenu šole je čestital ravnatelj Jožko Hudi. Vodja manjšinskega šolskega oddelka nadzornik
valno delo na humški šoli, ki sta ji svoj pečat vtisnila Valentin Vauti in hči Irena. Oba sta bila učitelja, ne pa šolmojstra. Stalno sta iskala nove pedagoške prijeme za izboljšanje dvojezičnga pouka na Koroškem. O tem pričajo številni učni pripomočki, odgovorno sodelovanje pri Mladem rodu in pri raznih šolskih projektih. »Šola na Humcu je bila kovačnica novih projektov in pristopov«, je dejal Ogris.
Šolo na Humcu je obiskoval tudi pisatelj Janko Messner, Petrov Anza. V nedeljo je Ireni Želetovi podaril pesmico. Predstavitve knjige se je udeležil tudi slovenski ambasador v Berlinu Alfonz Naberžnik z ženo. Za kulturni okvir prireditve sta poskrbela zbora Vidrinke in Vox, med posameznimi točkami pa je povezovala Nadja Žele.
Franc Wakounig
NOVOLETNI KONCERT 2002 SPD »DANICA»
V čar petja vpletena spomin in zavednost
MePZ »Danica« je postavil pomembne mejnike
K lovoletni koncert »Danice« IM je vedno znova doživetje ter užitek posebne vrste. Zaradi svoje dolgoletne tradicije, svojega termina in navade, da na njem sodelujejo tudi zbori in skupine od drugod, pomeni začetek prosvetne sezone v novem letu.
Začetki koncerta segajo v povojna leta. Takrat še ni bilo televizije in drugih pripomočkov zabave in je bila po dolgem adventu ter božičnih praznikih vsaka prireditev zelo in dobrodošla. Pri »Danici« so se odločili, da s koncertom potešijo kulturno žejo prebivalstva. V gostilni »pri Voglu», kjer je SPD »Danica« vse do odprtja kulturnega doma imela svoje prireditve, sta pod vodstvom Hanzija Kežarja pela društveni moški in ženski zbor, je občinstvo navduševal »Trio Korotan« in so bili dobrodošli zbori od drugod.
Doma in po svetu
Koncert je vse do danes obdržal svojo prvotno zasnovo: tesna povezava z domačim krajem in odprtost navzven. Namenjen je domačinom ter vsem prijateljem in ljubiteljem ubrane pesmi, oblikujejo ga društvene skupine, vselej pa so sodelovale skupine in zbori od drugod, s Koroške, Slovenije ter iz primorskega zamejstva.
Letošnji novoletni koncert, bil je v nedeljo, 6. januarja popoldne, na dan treh kraljev, so oblikovale društvene pevske skupine kot otroški zbor »Danica», »Korenine Danice« in MePZ »Danica». Gosta pa sta bila MoPZ »Foltej Hartman« in Kvintet »Foltej Hartman«.
Kar začetek že je bil navdušujoč: vse tri društvene skupine so pod taktirko zboro-vodske staroste Hanzija Kežarja zapele znano novoletno kolednico »Dočakali smo novega leta dan«. Oder je bil skorajda premajhen za vse nastopajoče.
Pester spored
Predsednika društva in zbora, Kristijan Sadnikar in Tončej Rutar sta podala kratko poročilo o minulem delovnem letu društva ter pozdravila tudi navzoče zastopnike slovenskih političnih, kulturnih in gospodarskih organizacij, občinske politike in zastopnike sosednjih društev.
Z nizom pevskih točk je pričel naraščaj društva, otroški zbor »Danica«. Vneto in vešče ga vodita Barbara Mistelbauer-Stern in Mirjam Sadnikar. Nasmejana mladež je s svojo neposrednostjo ter z veselo in lepo zapetimi pesmimi seveda
navdušila občinstvo. Za mladino so na oder prišle »Korenine Danice», pevke in pevci, ki so deloma že kar po vojni prijeli za prosvetno delo v šentviškem kraju ter so ga nosili skozi vsa leta in viharje časa vse do danes. Zbor »Korenine« je v nekaj letih svojega obstoja postal pomemben steber pevskega delovanja »Danice« in njegova priljubljenost stalno narašča. Zbor, ki ga vodi Hanzej Kežar, poje v glavnem narodne.
Iz Pliberka je prišel tokratni gost koncerta, MoPZ »Foltej Hartman«, ki ga vodi mladi pevovodja Dominik Hudi. Pregovor, da jabolko ne pade daleč od drevesa, velja za Kvintet »Foltej Hartman«. Pet mladih pevcev se je pod vodstvom Martina Kušeja skorajžilo, da bojo peli v manjšem sestavu. Kar tako naprej.
Na krilih spomina
Koncert je zaključil MePZ »Danica« pod vodstvom Stanka Polzerja. Zbor, ki trenutno šteje 55 aktivnih pevcev, je v zadnjih letih postavil kar nekaj glasbe-no-koncertnih mejnikov in se dokončno uveljavil kot eden najboljših koroških zborov. To
potrjujejo med drugim prvo mesto na natečaju zborov v Trgu, lanska izvedba božičnega oratorija skupno s celovškimi madrigalisti (zdaj je zgoščenka na trgu) in številni drugi nastopi.
Letošnje leto igra v spominski zavesti in kulturi koroških Slovencev pomembno mesto, saj mineva 60 let od njihovega pregona in od etničnega čiščenja dežele. Prav tako se bomo spomnili 100-letnice rojstva pesnice Milke Hartmanove, s katero je »Danica« vselej bila tesno povezana. Zbor je prav zato in upoštevajoč širše vzdušje v deželi pripravil tankočuten in primeren izbor pesmi, ki gaje s svojim veznim besedilom dopolnjeval Stanko Wakounig. Stvari je imenoval po imenu, ni se skrival za leporečnimi floskulami. Na temo dvojezični krajevni napisi je dejal: »Mlin-če, Pogrče, Nagelče, Gluhi les, oh kako lepo bi bilo, če to bilo bi res«.
Marica Krasnik iz Mlinč in Folt Rupic iz Pogrč, dva dolgoletna pevca, sta letos prenehala peti pri mešanem zboru »Danica». S šopkom rož .so se jima pevci, društveniki in občinstvo zahvalili za zvestobo petju in društvu.
SPD »Danica« ima tudi svojo spletno stran. Obiščete jo na naslovu: www.danica.at
Franc Wakounig
PRIREDITVE
PETEK, 11. 1.________________
ZILJSKA BISTRICA, kraj kulture pri Drumlnu
20.00 Finisaža. Potopisno predavanje Hanzija Weissa
ŠENTJAKOB, kulturni dom -Maturantje višje šole 20.00 Maturantski ples. Za ples igrata Trio Drava in 4 Roses.
SOBOTA, 12. 1._______________
PLEŠERKA, pri Svetiju -SPD Zvezda 20.00 Hodiški ples.
Za ples igra ansambel »Tulipan« iz Slovenije
RADIŠE, kulturni dom -SPD Radiše
20.00 26. Radiški ples.
Igra ansambel Svetlin
GLOBASNICA, pri Šoštarju -SKD Globasnica
20.00 Podjunski ples. Za ples igra ansambel Lipovšek
NEDELJA, 13. 1.______________
ŠMIHEL, farna dvorana -KPD Šmihel in SPZ
14.30	Predstavitev Koroškega koledarja in knjižnega daru SPZ 2002 ki je posvečen 60. obletnici pregnanstva koroških Slovencev. Sodelujejo: Jože Partl, Helena Igerc, Veronika Pečnik, Jože Rovšek, dr. Janko Malle. Na ogled bo tudi razstava o pregnanstvu koroških Slovencev leta 1942
DUNAJ, v zlati dvorani Musikvereina - KKZ Koncert orkestra Slovenske filharmonije ob 300-letnici ustanovitve ljubljanske Academiae Philharmonicorum. Cena za prevoz in dve vstopnici koncert in razstava Zlato araonov): ATS 980,-;
Odhod ob 11. uri iz Celovca. Prijave, tel.: 0463/516243
PONEDELJEK, 14. 1.___________
CELOVEC - IKUC,
Südbahngürtel 24
18.30	Mati - domovina - bog Cankar in politika
SREDA, 16. 1.________________
KSŠŠ Dunaj, klubski prostor
20.00	Horor drama Podstrešje.
Avtor: Janez Žmavc Nastopa mladinska igralska skupina SPD Radiše pod vodstvom Aleksandra Tolmaierja
ČETRTEK, 17. 1.______________
CELOVEC,
Dvoj. trgovska akademija
8.00	Dan odprtih vrat (do 13. ure)
DUNAJ,
Avstrijska zveza za literaturo, Herrengasse 5 -Mohoijeva založba, Celovec
19.00	Predstavitev knjige:
»Geschichte der slowenischen Literatur« (Zgodovina slovenske literature (Marija Mitrovič). Knjigo bo predstavila njena urednica in prevajalka univ. prof. dr. Katja Sturm-Schnabl
SOBOTA, 19. 1._______________
LOČE, kulturni dom -SKD Jepa-Baško jezero
19.30	Koncert in CD-predstavitev Oktet Suha. Nastopajo: Oktet Suha, Tamika, MoPZ Jepa-Baško jezero in skupina Akzent
PLIBERK, kulturni dom - SJK
20.00	Kmečki ples. Za ples igra ansambel »Fantje treh dolin«
PETEK, 25. 1.________________
CELOVEC - IKUC,
Südbahngürtel 24
18.30	Erwin Köstler: Mati - domovina - bog; predavanje, Slovenci in Jugoslovani (1913) branje, diskusija: moderacija Andrej Leben
SOBOTA, 9. 2.________________
CELOVEC, v Domu glasbe (Konzerthaus)
20.00	Maturantski ples slovenske gimnazije; vstop prost
RADIO AGORA 105,5
Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at
PE 11.01. I 18.00 Zrcalo kulture 18.45 Poročila 19.00 Proud to be loud 20.00 BBC News 20.06 Global Loops 22.00 Rdeči Boo-gie/ glasbeni magazin 23.00 Sto decibelov
24.00	Soundtrack tedna: The Score 01.00 Zrcalo kulture (pon.) 02.00-06.00 Glasba - jazz/world 05.45-05.50 Na današnji dan
SO 12.01. I 18.00 Svet je vas 18.45 Poročila 19.00 Glasba 20.00 BBC News
20.06	Yugo-Rock 23:00 Izven zakona (pon.) 24.00-06.00 Glasba - jazz/world
05.45-	05.50 Na današnji dan_________
NE 13.01.1 18.00 Nedelja drugače 18.45 Poročila 19.00 Musič for the Masses / glasbeni magazin 21.00 Rühl hört zu / talk radio 22.00 For Those About to Rock 24.00 Sto decibelov (pon.) 01.00 Nedelja drugače (pon.) 02.00-06.00 Glasba -jazz/world 05.45-05.50 Na današnji dan
PO 14.01. I 18.00 Zdrava ura: dr. Inzko 18.45 Poročila 19.00 Ta mera/ ženski magazin 20.00 BBC News 20.06 Glasba 21.00 Take the Jazz Train 23.00 Context XXI
24.00	Forum 01.30-06.00 Glasba -jazz/world 05.45-05.50 Na današnji dan
TO 15.01. I 18.00 V pogovoru 18.45 Poročila 19.00 Kakkoi 20.00 BBC News
20.06	Noche Latina 21.00 Svet je vas (pon.) 22.00 Glasba 23.00 Vešča 0.30 Glasba 01.00 V pogovoru (pon.)
01.45-	06.00 Glasba - jazz/world 05.45-
05.50 Na današnji dan_________________
SR 16.01.118.00 Literarna kavarna 18.45 Poročila 19.00 Voz Latina 20.00 BBC News
20.06	Ruff Radio/ Hip Hop 22.00 Mad Force/ Hip Hop 24.00-06.00 Glasba -jazz/world 05.45-05.50 Na današnji dan
ČE 17.01. I 18.00 Po Koroškem 18.45 Poročila 19.00 Yesterday & Today 20.00 BBC News 20.06 Freak Show 21.00 Izven zakona 22.00 Ta mera (pon.) 23.00 Literarna kavarna (pon.) 24.00 Glasba -jazz/ world 01.00 Po Koroškem (pon.) 01.45-
06.00	Glasba - jazz/world 05.45-05.50 Na
današnji dan__________________________
RADIO DVA
Zajtrk s profilom
Gostja v oddaji Zajtrk s profilom bo ravnateljica knjižnice Srečka Kosovela v Sežani, gospa Nadja Mislej-Božič, ki je pred nedavnim organizirala simpozij na temo »branje na stičišču«. Z njo se bo pogovarjal Franc Merkač.
PRAZNUJEJO! Leni Kajžnik iz Rožeka -71. rojstni dan; Blaž Sturm iz Lipe pri Rožeku - 70. rojstni dan; Beti Lepu-schitz iz Beljaka - rojstni dan; Štefi Pšeničnik iz Borovelj - 50. rojstni dan; Pepo Ogris iz Dolnje vasi pri Smarjeti -60. rojstni dan; Erhard Stuck - 50. rojstni dan; Anton Mak iz Borovelj - 80. rojstni dan; Zofi Steiner iz Srej pri Šentjakobu - rojstni dan; Mihi Olipic iz Go-rinčič - rojstni dan; Marija Kovač z Metlove - rojstni dan; Blaž Kordež iz Podjune - rojstni dan; Marija Žide z Dobrove - rojstni dan; Tončej Rutar iz Šentvida - rojstni dan; Tončka Hobel iz Vesel - rojstni dan; Marija Štanc iz Dobrle vasi - rojstni dan; Albert Smreč-nik iz Globasnice - rojstni dan; Hanzej Lesjak iz Dobrle vasi - 60. rojstni dan;
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299
ČE 10.1.118.10 Rož - Podjuna - Zilja
PE 11.1.118.10 Utrip kulture_______
SO 12.1.118.00 Od pesmi do pesmi, ...
NE 13. 1.1 6.08 Dobro jutro. Koroška / Guten Morgen, Kärnten! / Duhovna misel 18.00 Glasbena_____________________
PO 14. 1.1 18.10 Kratki stik_______
TO 14. 1.118.00 Otroški spored_____
SR 16. 1.1 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored_______________
RADIO DVA - 105,5
DNEVNI SPORED OD PONEDELJKA DO PETKA:
6.00	Dobro jutro 9.00 Sol in poper
12.07	Žurnal, nato glasba 3 krat 3
13.00	Klub Radio dva 15.00 Lepa ura
17.17 Žurnal 17.30 Naša pesem___________
Ob vsaki polni uri poročila 0RF v nemškem jeziku, ob vsakih pol ure -poročila Radia dva v slovenščini________
SO I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Otroški vrtiljak 9.00 Sobotno dopoldne
12.00	glasbena 3 krat 3 13.00 Evropa v
enem tednu 13.23 glasba 14.00 Slovenske popevke 15.00 Farant__________
NE I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Zajtrk s profilom 10.00 Zimzelene melodije 10.30 Svetopisemske zgodbe 11.00 Iz zlate dvorane 12.00 glasbena 3 krat 3 13.00 Radio dva v zrcalu 15.30 narodnozabavna in zborovska glasba 16.00 Vikend________
NAŠA PESEM
ČE 11.1.1 Iz bogate pevske skrinjice PE 12.1.1 Zimski večeri ob prijetni glasbi PO 14.1.1 Iz bogate pevske skrinjice TO 15. 1.1 KATICE na Koroškem SR 16.1.1 Iz naših vasic: Šentilj, Bilčovs
DOBER DAN, KOROŠKA
NE 13. 1.113.30 ORF 2 • Evro je dejstvo, ki že vpliva na naše življenje. Prej kot pričakovano, so ga porabniki sprejeli za svoj novi denar. Navdušenje pa kalijo tudi posamezni spodrsljaji • Biro za slovensko narodno skupnost pri koroški deželni vladi: Nov izziv za mag. Vladimirja Smrtnika • Maturantski ples Višje šole za gospodarske poklice Šentpeter • Mra-zek prava reč ...: Otroci se ne skrivajo za pečjo, temveč uživajo v vsem, kar jim nudi mrzla zima._________________________
PO 14.1.13.05 0RF2 15.55 IV SLOl (Pon.)
Vsebino slovenskega televizijskega sporeda lah-ko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299.
Internet: http://volksgruppen.orf.at
Slovenski vestnik - usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tel. 0463/514300-0 « faks -71
UREDNICA
Sonja Wakounig..........................(-50)
E-mail: sonja.wakounig@slo.at
Tajništvo .................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba ...........Milka Kokot (-40)
Prireditve..............Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
--------------------VSI ---------------------
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
Fridi Oraže iz Bele - 37. rojstni dan; Valentin Ogris iz Podna — rojstni dan; Folti Ratschnig iz Pliberka - rojstni dan; Jozej Scherwitzl iz Šentpetra pri Šentjakobu - 60. rojstni dan; Marjan Jernej iz Šentvida - rojstni dan;
Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu!
RAVNE NA KOROŠKEM
Pohod sedmih talcev
Qrvo nedeljo v januarju spominski I park iz časa NOB pri Sv. Neži na Koroškem Selovcu obiščejo domačini. Iz raznih smeri prispejo številni člani borčevskih in veteranskih organizacij ravenske in sosednjih občin. Pridružijo se svojci pobitih, mladi ravenski taborniki in planinci s starši, ter učenci osnovnih šol Juričevega Drejčka, Koroških jeklarjev in Prežihovega Voran-ca, ki prehodijo pot spomina sedmih talcev. Tudi tokrat je prispelo čez sto udeležencev.
Ob spominskih kamnih v gozdu, postavljenih sedmim zavednim možem, ki sojih nemški policisti januarja 1945. leta iz dravograjskih gestapovskih zaporov na ta kraj prišli mučit in pobit, je zbranim o tem žalostnem dogodku pripovedoval Alojz Pristavnik. Žrtve poboja so bili: Menart Ivan-Čiča, Stropnik Pavel, Kavtičnik Alojz-Tomo, sedemnajstletni partizanski kurir Kotnik An-drejček-Juričev, pa neznani partizan ter Gostenčnikova oče in sin iz Jurčkove domačije pod Uršljo goro, kjer so bili izdani partizani ujeti in v zapore prepeljani jeseni 1944. leta. Partizanski aktivisti so zamrznjena trupla talcev skrivaj pokopali pri bližnji cerkvi Sv. Neže. Govornik je poudaril, da Slovenci potrebujemo spravo, ki bo mogoča le na osnovi sprejemanja resnice o dogodkih med drugo svetovno vojno in povojnih pobojih pri nas.
Kulturni program s partizanskimi pesmimi in z recitiranjem lirike upora so izvedli učenci šole Juričevega Drejčka, ki nosi ime po najmlajšem ustreljenem talcu, ter pevci zbora Franc Ksaver Meško iz bližnjih Sel. 5. Š.
II četrtek, 27. decembra 2001, V so pri Devici Mariji v Trnju v Železni Kapli položili k zadnjemu počitku Ano Roš, vsem znano kot Tavčmanovo Nanco. Pokojna je izhajala iz znane in zavedne Tavčmanove rodbine v Lepeni. Ta družina je pod nacistično strahovlado hudo veliko pretrpela.
Kot zavedna Slovenka se je Nanca že leta 1942 vključila v partizansko odporniško gibanje koroških Slovencev. Koje ge-stapo istega leta odkril delovanje kapelških in selskih aktivistov, je zaprl veliko rodoljubov iz Borovelj, Sel in ka-pelške okolice. Aprila leta 1943 je predsednik berlinskega Volksgerichtshofa Roland Freissler v Celovcu obsodil 14 koroških Slovencev in Slovenk na smrt zaradi delovanja proti nemškemu rajhu. Eden od njih, Tomaž Olip, po domače Jereb na Obirskem, je že v celovški bolnišnici umrl za posledicami policijske nasilnosti takoj po razglasitvi obsodbe, ostale 13 pa so konec aprila 1943 obglavili na Dunaju. Med njimi je bil tudi Nanč in brat Jurij Pasterk.
Tavčmanovo družino so nacisti pregnali z rodne grude v različna taborišča po Nemčiji,od koder se je vrnila po koncu druge svetovne vojne.
SLOVO OD ANE ROŠ, TAVČMANOVE NANCE
Kljub trpljenju in nasilju ni klonila
Leta 1943 je Tavčmanovo družino doletela še ena huda nesreča: sin Franc je bil kot komandant III. bataljona v Mežici v boju z Nemci hudo ranjen in je ranam podlegel.
Ko je Franc Pasterk, ki je bil nemški vojak, zvedel za pregon svoje družine, se je kaj kmalu vrnil domov. Po dolgem posvetovanju, ki je trajalo celo noč, s tedanjim kapelškim župnikom in dobrolskim dekanom Alešem Zechnerjem, je odšel v partizane, ker je v e-
del, kaj mu je storiti. Franc Pasterk si je nadel partizansko ime Lenart, po smrti je bil razglašen za narodnega heroja.
Nanca se je po koncu vojne vrnila domov in se poročila. V Železni Kapli sta si z možem postavila dom. Ko je mož aprila 1. 1953 kopal temelje za oporni zid, ga je zasul plaz. Kljub hudemu udarcu, da je tako tragično ovdovela, Nanca ni klonila in si je vse do zadnjega ohranila zdrav optimizem. Moč je črpala predvsem iz trdne narodne zavednosti, globoke vernosti in neugnane delavnosti, pomagala je vse-komur, če je le mogla in znala, oskrbovala pa je tudi cerkev in pomagala v župnišču. Zadnja leta je preživela v domu Cari-tasa v Železni Kapli. Umrla je v 95. letu starosti.
Pogrebne obrede za pokojno Tavčmanovo Nanco je opravil župnik Poldej Zunder, ki je orisal njeno dramatično življensko pot in usodo Tavčmanove družine, ki je plačala velik krvni davek za svobodo slovenskega naroda. V slovo so ji zapeli domači pevci. Naj se Ana Roš, Tavčmanova Nanca, v domači zemlji spočije od trudapolnega življenja, svojcem pa izrekamo naše sožalje.
KULTURNI DOGODEK V ŽELEZNI KAPLI
Skupni koncert Tamike in okteta Suha
Qred dobrim letom dni, za peto I obletnico tamburaške skupine »Tamika«, ki je včlanjena v SPD »Zarja«, se je pričelo u-spešno sodelovanje dveh izvrstnih pevskih in instrumentalnih skupin naše narodne skupnosti. To sta tamburaški ansambel »Tamika« in »oktet Suha«. In ker so poslušalci na vseh koncertih širom Koroške dejansko navdušeni nad njunimi izvajanji, je bilo samoumevno, da tamburašice in oktetovci naštudirajo nov skupni spored.
V tej edinstveni in posrečeni skupni zasedbi so se tamburašice in oktetovci za novo leto predstavili v Železni Kapli.
V petek, 4. januarja 2002, so poslušalci od blizu in daleč do zadnjega napolnili krajevno farno dvorano ter navdušeni in emocionalno razgreti sledili petju in igranju pod taktirko mentorja Tamike Hanzija Gabrijela.
Povsem nov spored, izbor pesmi iz različnih glasbenih žanrov in kvalitetno izvajanje, vse to je seveda botrovalo kar nekaterim dodatkom.
Za vse, ki so bili navzoči, za poslušalce in za nastopajoče, je bil koncert čudovit prestop v novo leto. Ta koncert vsakomur zelo priporočamo: ob vsakem času in vsepovsod.	M. T.
Pismo bralca
V svojem silno poglobljenem prispevku o koroški manjšinski politiki v Slovenskem vestniku 4. januarja 2002 mi Peter Cstettner prisoja neprekosljivo zmožnost lastnega spreminjanja: Doslej so me imeli bolj za prijatelja koroških Slovencev, ki lahkomiselno ravna z enotnostjo Koroške. V reviji Carinthia I iz prejšnjega leta me je Wilhelm Neumann še prišteval k levi generaciji 68-ih let.
Zdaj pa me je borec proti dialo-
OBIČAJI
Blagoslov konj v Štebnu
Sveti Štefan ni le prvi mučenec cerkve, ampak tudi zavetnik konj. Zato po stari šegi na ta dan, na Štefanovo, blagoslavljajo ko-
nje in tudi njihove lastnike ali jezdece. Ta običaj seje obdržal v Štebnu v Podjuni. Po božji službi je dekan Peter Sticker priklical blagoslov nad kar lepo število konj vseh vrst in zvrsti, od jahalnih do vprežnih, od haflingar-jev do težkih norikov. Obred je olepšal štebenski cerkveni zbor pod vodstvom Janeza Petjaka.
Slovenska športna zveza
vabi na
smučanje, carving in snowboarding
v Bad Hofgastein od 10. do 16. februatja 2002
Udeležence bodo spet vodili izkušeni učitelji. Nastanitev v hotelu Moser v centru mesta (termalno kopališče, savna, fitness-prostori itd) Brezplačen prevoz z avtobusom do žičnice Schloßalmbahn (10 min. od hotela). Cena 523,24 € (7.200 šil.).
Prijave s predplačilom 72,67 evrov (1.000.- šil.) na osebo pod geslom »Bad Hofgastein 2002« pri Posojilnici Borovlje, konto št. 1-03.029.113, bančna številka 39102.
RAVNE NA KOROŠKEM
40 let
Koroškega okteta
IX oncert ob 40-letnici Ko-l\roškega okteta, ki velja za najstarejšo še delujočo pevsko skupino v tem okolju, je potekal 7. decembra v Kulturnem domu na Ravnah. Z njimi je povezano ohranjanje ljudskega izročila in koroške ljudske pevske zakladnice, ne nazadnje so bili pobudniki pevske revije Od Pliberka do Traberka. Zbralo se je kar nekaj nekdanjih članov okteta, čestitali pa so jim kolegi iz dru-
gu v deželi uvrstil v eni sapi s * Haiderjem in Feldnerjem med . »domovini zveste« politike in mi • naložil prepoved fraternizacije. * Bernardu Sadovniku in Marjanu « Sturmu svetujem, da se z menoj • skrivoma srečata, da bi diskuti- * rali o uresničitvi spoznanja usta- • vnega sodišča.	•
Upajmo, da bomo lahko pre- * prečili opazovanje gospoda pro- • fesorja, ki opazuje Koroško s • svojega slonokoščenega stolpa, * okrašenega z rdečo zvezdo. •
•
DDr. Karl Anderwald, * Špital ob Dravi •
gih koroških zborov, kot se za rojstni dan spodobi, z darili.
Začetki segajo v leto 1959, iz kvarteta je nastal Koroški oktet marca 1961 in od takrat deloval v okviru Kulturnega društva Prežihov Voranc. Z enoletnim premorom je v njem prepevalo 39 pevcev, vodili pa so ga umetniški vodje: Viktor Krive, Jože Petrun, Jože Leskovar, Tone Ivartnik; bili so nepogrešljivi na slovesnostih, gostovali so, snemali...S prihodom sedanje voditeljice Tanje Krivec so posneli in izdali prvo zgoščenko z naslovom »Dečva nabira brančur« s 15 koroškimi pesmimi, ki jih je vokalna skupina najraje prepevala, in s šestnajsto »Ko bom ljubila«, ki po izvoru ni koroška, je pa vez med oktetovskimi generacijami. Izšla je ob jubileju. Na koncertu smo slišali še: Nmav čriez jizaro, Tam, kjer teče bistra Žila, Vse najlepše rožice, Jaz bi rad ru-dečih rož, Nocoj je dro na vušna nuoč, Kje so tiste stezice ...
Pevcem v čast pa so nastopili Glasbena šola Ravne z godalnim orkestrom, pevka Elda Viler in plesni par Pavlinič iz Kotelj. Oktetu je voščila županja Ivana Klančnik, Jožica Pušnik pa je pevcem podelila Prežihove in Gallusove značke v imenu Območnega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti. S. Š.
ALPSKO SMUČANJE
S. Egger se še bori za formo
Sabine Egger spet kmalu na stopničkah?
Foto (2): Štukelj
V
Q e dober mesec je do otvoritve 3 zimskih olimpijskih iger v Salt Lake Cytiju (8. 2.-24. 2.) v Združenih državah Amerike. V raznih zimskih krajih se vrstijo smučarska tekmovanja za svetovni pokal, borba za kvalifikacijo na ZOI pa je v polnem teku.
Naša slalomistka in nekdanja zmagovalka svetovnega po-
kala v slalomu Sabine Egger iz Štebna letos še ni našla tiste forme, da bi prodrla v svetovni vrh v slalomski disciplini. Gotovo jo je proti koncu starega leta spet ovirala gripa, vendar se je pretekli konec tedna spet lahko udeležila tradicionalnega tekmovanja za Zlato lisico na Pohorju pri Mariboru.
Na sporedu sta bila dva slaloma in en veleslalom. Kljub pomanjkanju naravnega snega so bili pogoji optimalni.
V	prvem slalomu se je Sabine uvstrila kot najboljša Avstrijka na 23. mesto (+3,92). Švedinja Anja Pearson je bila suverana zmagovalka z dobro sekundo (1:38.05) pred drugouvrščeno Američanko Kristine Koznick (+1,19). Tretja je bila Francozinja Laure Pequegnot.
Dan pozneje, v nedeljo, je ponovno odlično vozila Sved-inja Anja Pearson (1:41,14) in distancirala Francozinjo Lauro Pequegnot na drugo mesto, tretja je bila Švicarka Sonja Nef. Najboljša Avstrijka pa je bila mlada Marlies Schild. Sabine Egger se je uvrstila le na 27. mesto z zaostankom 4,21 sekunde. Mlajšim slalomistkam kot Selini Heregger, Silvii Berger in Eveline Rohregger pa manjkajo še določene izkušnje. Tudi ostale avstrijske smučarke so mesec dni pred pričetkom ZOI še daleč od najboljše forme.
V	svetovnem pokalu (slalom) vodi prepričljivo Anja Pearson (400) pred Lauro Pequegnot (312) in Kristino Koznick (268).
M. Š.
ALPSKO SMUČANJE
Odlične uvrstitve tekmovalcev in tekmovalk ŠD Šentjanž
eprav športniki in športnice V* ŠD Šentjanž na domačih tleh nimajo več možnosti za treninge, ker so pred leti ukinili smučišče na Rutah, so bile uvrstitve na zadnjih tekmovanjih po Koroškem izredne. Za naj-mlajše pa so na Hrastjah v Šentjanžu za Centrisom na MUllerjevem zemljišču napravili majhen center za naraščaj. Načrtovana je celo kratka vzpenjača, vse to bo stalo približno pol milijona šilingov, dela pa bodo končali verjetno šele jeseni, ker zdajšnje bizke temperature ne dopuščajo gradnje.
Športni klub ima sedaj pet kadrskih tekmovalcev in tekmovalk: Andrea Partl, Patrick in Marcel Quantschnig, Mihi Sablatnik in Danijel Užnik, ki pa to leto ne tekmuje.
Med božičnimi počitnicami pa so bili športniki in športnice zelo dejavni in so pridno vadili v Podnu in na Hochrindlu. Treninge in tečaje so vodili Joži Partl, Tomi Partl, Birgit Filipič, Hanzi Pscheider, Manfred Mai-erhofer in Erih Užnik.
Za ilustracijo nekaj vidnih dosežkov v preteklem mesecu in ob začetku novega leta:
Raiffeisen Industrie Fischercup:
Mokrine (slalom), 8. 12.: V splošni skupini je zmagala Andrea Kruschitz, Desire Žnidar pa je v skupini šolarke v letniku osvojila 6, mesto.
Golica (veleslalom), 22. 12.: Andreja Partl je bila pri šolarkah tretja, Desire Žnidar je v letniku osvojila 5. mesto. Brigitte Esel je bila v splošni skupini odlična prva, Andrea Kruschitz pa tretja. Poškodovani Mihi Sablatnik je bil v svojem letniku prvi, v splošni skupini pa četrti.
Golica (veleslalom, cup),
23. 12.: Desire Žnidar se je uvrstila v svojem letniku na 2. mesto, v splošni skupini je bila 4. Manuel Malle je pri otrocih I osvojil 4, mesto.
Na nočnem slalomu na Turah 22. decembra pa je polovica izpadla, tako tudi Šentjanščani, tako da ni bilo uvrstitve.
Golica (slalom), 29. 12.: Na tem tekmovanju sta ponovno pokazali odlično formo Andreja Partl in Andrea Kruschitz. Prva
je osvojila 2. mesto, slednja pa celo prvo mesto pri ženskah.
Techendorf (slalom), 5. 1.: Zmagala je spet Andrea Kruschitz, 11-letna Desire Žnidar je v prvem teku odlično vozila, žal pa je v drugi vožnji tik pred ciljem izpadla. Patrick Quant-sehnig je bil 9., njegov brat pa deseti.
Ankogel (Marker-otroški cup), 5. L: Manuel Malle iz Borovelj je bil odlični tretji.
Weißensee, 6. L: Manuel Malle je pri otrocih osvojil odlično 2. mesto, David Kraxner je bil
12.,	Dieter Huss pa je bil 2. v splošni skupini.
Katschberg (veleslalom), 6. 1.:
V skupini je zmagala Andrea Kruschitz, žal sta izpadli Andreja Partl in Desire Žnidar. Pri šolarkah se je Vanessa Gasser uvrstila na 12. mesto, Nicole Kruschitz pa je bila 13. Pri šolarjih je bil Marcel Quantschnig
4.,	njegov brat Patrick pa osmi. Mihi Sablatnik, vozil je že brez mavca, pa je bil v mladinski skupini odlični drugi.
M. S.
ODBOJKA
Poraz proti Tirolski
Po božični pavzi so odbojkarji SK Zadruga Aich/Dob morali v Innsbruck, kjer so proti tamkajšnjemu moštvu gladko podlegli s 3 : 0. Največ točk za Dobljane je spet prispeval top scorer Robert Chocholak, Prihodnjo soboto (ob 20. uri)
pa jih čaka na tujem trd oreh, namreč ekipa Salzburg, proti kateri Dobljani še v preteklih letih niso zmagali. Teden na-vrh pa gostijo Dobljani vrhunski avstrijski klub Hot volleys z Dunaja (ob 19. uri).
Druga ekipa pod vodstvom Bojana Mlakarja igra 12. L na tujem proti Aschbachu (ob 19. uri).	M. š.
Športni bilten 2001
Q lovenska športna zveza je 3 pred kratkim izdala obsežen Športni bilten za leto 2001. Nad 160 strani obsegajoča publikacija dokumentira široko paleto športne, promocijske in organizacijske dejavnosti krovne športne organizacije koroških Slovencev ter vseh 23 vanjo vključenih športnih društev in klubov.
V biltenu so dokumentirani vsi pomembni dogodki iz športnega življenja slovenske manjšine v preteklem letu. Med drugim vse prireditve SŠZ in slovenskih športnih društev z mednarodno udeležbo, najboljši športni dosežki slovenskih oziroma dvojezičnih športnih društev oz. posameznih športnikov in športnic na deželni, nacionalni in med-
narodni ravni (zmaga kolesarja »Paca« Wrolicha na krožni dirki po Avstraliji, uspehi za-homškega skakalca Stefana Kaiserja, boksarja Francija Wieserja, odbojkarjev SK Zadruga Aich/Dob, KOŠ-a, SAK-a itd.). Upoštevane pa so tudi uspešne promocijske prireditve kot na primer tradicionalna tiskovna konferenca o zamejskem športu v Ljubljani.
Obsežna publikacija nadalje informira o intenzivnem preko-mejnem sodelovanju SŠZ s športnimi in vladnimi ustanovami in organizacijami v RS (OK Slovenije, Ministrstvo za šport, Urad za Slovence) ter o sodelovanju z zamejskimi Slovenci v Italiji in v Porabju.
Športni bilten lahko naročite brezplačno pri SŠZ, Wulfengasse 10, A-9020 Celovec, telefon 0463/318510 ali 0043/676/5173045, faks 0043/0463/318506 I. L.
ŠENTJANŽ - SANKANJE
Hanzi Smrtnik koroški prvak
Q retekli konec tedna je bilo I na sankaški progi v Šentjanžu koroško sankaško prvenstvo, na katerem so se tekmovalci in tekmovalke SŠK »Obir« ponovno odlično odrezali.
Anja Smrtnik se veseli 2. mesta
Tekmovanja z mednarodno udeležbo se je udeležilo okrog 80 tekmovalcev in tekmovalk iz vse Koroške. Na slabo pripravljeni in zaradi pomanjkanja snega kratki, toda zahtevni progi je bil v skupini turne sanke Obirčan Hanzi Smrtnik najhitrejši dneva in osvojil naslov koroškega prvaka.
V	splošni skupini je zmagal Paul Ošina, v skupini šolarke pa je Anja Smrtnik osvojila odlično 2. mesto. Pri deklicah je bila Dana Smrtnik druga, pri fantih je bil Matija Smrtnik tretji, Matej Smrtnik pa je bil v svoji skupini četrti (vsi SŠK Obir).
V	skupini dvojice sta se Paul Ošina in Walter Žura uvrstila na drugo mesto.
Prihodnjo nedeljo pa bo na isti progi deželno prvenstvo ASKÖ 2002. Pričetek tekmovanja bo ob 10. uri. Vabljeni!
Foto: Štukelj	M. Š.
ŠPORTNE NOVICE IZ SLOVENIJE
Mazetova presenetila v Mariboru
38. tekmovanja za Zlato lisico si je v Mariboru v treh dneh ogledalo približno 20 tisoč gledalcev, od teh je bilo precej hrvaških, pa tudi nekaj avstrijskih navijačev. Izmed slovenskih smučark sta navdušili le 18-letna Tina Maže, ki je bila v veleslalomu presenetljivo druga, in 22-letna Lea Dabič, ta je na sobotnem slalomu s 14. mestom prišla do prvih točk.
Množica navijačev je tudi navdušeno pozdravila Šabine Egger iz Štebna, ki je nekaj besed spregovorila v slovenščini.
Mitja Kunc na stopničkah
Tridesetletni Mitja Kunc je na nedeljskem slalomu v Adel-bodnu naredil v drugi vožnji pravo malo senzacijo, ko se je s 15. uvrstil na tretje mesto in tako prvič v tej sezoni stal na zmagovalnih stopničkah. Slovenski,uspeh so dopolnili Jure Košir, ki je bil osmi, Mitja Dragšič je bil 12., Drago Grubelnik 16. in Mitja Valenčič 18.
Kranjec četrti
Na zadnji tekmi v Bischofshofnu je presenetil Robert Kranjec, ki je osvojil četrto mesto, Peter Žonta pa je bil osmi. Žonta je bil v skupnem seštevku novoletne turneje z enajstim mestom najbolje uvrščen Slovenec. D. T.