PO PTUJl KRIVDI. SPISAL F. J. DOLJAN. Ne, zmeraj ni človek vsega sam kriv !.. . Zmeraj ni odg-ovoren za to, kar je postalo iz njega ! . . . Včasi se zdi, kakor bi se bilo zoper koga že od rojstva vse zaklelo ! Včasi se zdi, kakor bi moral kdo ho- diti po tiru, ki mu ga je odkazala nevidna roka . . . Nekatere ljudi zadene usoda Judeža Iškarijota, ki je moral biti rojen, da se je izpolnilo prorokovanje ! . . . — Glej, ondi po cesti se vlači ženska . . . bleda, prepadena, a frivolnih oči . . . Vsakdo ve, kaj je, česa išče, kaj na- merava . . . Možki se spogledujejo nad njo ... Če sta dva skup, si morda tudi pošepečeta kaj na uho . . . Ta in oni ve kaj povedati o nji . . . Drugi pa se zaničljivo ozirajo nanjo . .. Vsak ve, kaj je, česa išče, kam vodijo njena pota ... Toda vsega vendar ne vedo ... In baš tisto, česar ne vedo, je morda pog-la- vitna reč ! . . . * * Bila je lepa in — uboga, dve lastno- sti, ki sta bili že sto in sto ženskam v pogubo ! . . . Stara je bila šele štirinajst let, a bila je nenavadno razvita — večja, nego so- deklice v tej starosti, in tudi močnejša . . . Ljudje so se obračali ža njo, kjerkoli je hodila, in pohotnežem so vzbujali njeni mehki, polni udje že zdaj pregrešne že- lje .. . K nesreči je imela še tisto zaljub- ljeno oko, ki ga nahajamo včasi že čisto pri majhnih otrocih. Nepopačen človek je bil vesel tega pogleda, toda pri grdih du- šah je izzivalo njeno plamteče oko uma- zane misli . . . In v tem ravno jt tičala nevarnost za njo ! . . . i'otem pa še njena revna, nedostatna obleka ! . . . To je dajalo pogum, to je zapeljavalo k zaključku : »Prej ali slej ! . . .« Toda njena roditelja sta skrbno pazila nanjo. Ne da bi bila slutila že zdaj kako nevarnost za njo. Zdela se jima je še pre- mlada. V svoji preprostosti nista vedela, kako daleč sega nravstvena propalost ne- katerih ljudi. Vendar je brez potrebe nikdar nista puščala med ljudi. Gledala sta vestno na to, da ni čula doma nikoli nobene take besede, ki bi ji bila odprla prezgodaj po- gled v skrivnosti življenja, skrbela pa tudi za to, da ni zašla v kako druščino, kjer bi se bila prezgodaj pohujšala . . . Oče je bil preprost delavec, mati pa se je ukvarjala s šivanjem. Trudila sta se vsak po svoji moči, da bi povekšala skromne dohodke, hčerka pa, v katero sta bila oba zaljubljena, je le semtertja kaj pomagala. . . , * Oče je ležal vznak na postelji in zrl v nizki strop nevelike, otemnele sobe. Bil je malo bolehen in ker ni imel naročenega nobenega posebnega dela, si je hotel od- počiti malo. Za mizo pa sta sedeli mati in hči. Mati je pridno vbadala, hči pa je položila delo iz rok, rekoč : »Ne morem, pa ne morem, tako me boli!...« Bila se je pred dvema dnevoma vbodla v prst in zdaj ji je otekal. »Pa bi šla vse eno k zdravniku!« ji pripomni mati. >''Taka stvar ni, da bi jo puščal človek v nemar . . . Naj pritisne prisad, pa boš imela ! . . .« »Saj grem !« »Le pojdi, le !€ pritrjuje oče. »Boljše malo prej, nego prepozno ! K tistemu zdrav- niku pojdi, veš, ki je zadnjič Jeranovo zdravil. Dober človek mora biti to. Pra- vijo, da revežem nič ne računa. Saj menda veš, kje stanuje ? .. .« i5y »Vem ! . . . Hči se je preoblekla v malo boljo, vendar tudi že obnošeno obleko, ter se odpravila . . . Oče in mati sta veselo zrla za njo, ko je odhajala ... Nekaj časa sta molčala po njenem odhodu. Bilo je videti, kakor bi »e vtap- Ijala vsak v svoje posebne misli. V istini pa sta oba mislila na hčerko. Vladala je popolna tišina v sobi. Culo se je samo poskakovanje prepelice,' ki se je izprehajala po tleh ... Po vsakem drugem, tretjem skoku se je ustavila in se ozrla najprej na desno proti postelji, potem pa še' na levo proti mizi, kakor bi hotela pozvedeti, zakaj to molčanje . . . Bila je na eni nogi šepa- sta. Prišla je bila nekoč v svoji krotkosti preveč blizu nekomu. Dotičnik, ki je ni videl, je prestopil in ji zdrobil nožico . . . No, navzlic temu je pridno pepedikala ter razveseljevala hišne prebivalce ! . . . Prvi izpregovori oče : »Boš videla, da še prav dobro omoživa našo Malko, kedar pride v tista leta! . . .« »Bog daj, da bi jo !... Saj če se nama to posreči, sva dosegla vse, kar sva si želela 1...« »Tako lepo nama raste, da jo je res veselje videti! . . . Jaz upam, da se zagleda kdo vanjo, ki bo imel toliko, da se poleg nje tudi nama ne bo slabo godilo ! . . .« »Bog te usliši ! . . . Včasi si si baš zaradi tega želel fanta! . . .« »Zdaj več ne !.. . Zadovoljen sem, da je tako! . . . Lepa je, pridna tudi, hvala Bogu ! ... Bo že kako ! ... S fanti je tudi križ, veš ! . . . Ne bi dejal, če bi študiral !... Toda kdo ve ?.. . Morda ne bi imel ta- lenta, ali pa tudi veselja ne za učenje ! . . . Kaj bi bilo potem iz njega? . . . Večni trpin bi bil, kakor sem jaz! Ali pa bi bil še kak nemarnež in pijanec ! . . . Pri dekletu nimava takih skrbi !.. . .Samo Živo in zdravo nama jo Bog ohrani ! . . .« Tako sta semintja govorila dolgo, dolgo . . . zatapljala se v sladke nade . . . gradila si zlate gradove ... Ali prav tedaj, ko v njijinih srcih ni bilo prostora ni eni neveseli misli, se je zgodilo nekaj, kar je uničilo za vselej Tijijine upe ... — * * Plaha, boječa, tresoča se na celem životu je stopila v sodno sobo . . . »No, kako je bilo, povej zdaj vse na- tanko ! « Glas preiskovalnega sodnika je bil oduren, zadirajoč se. Imel je ta gospod od nekdaj mržnjo do vseh s takih slučajev . . .« »Bolel te je prst, kaj ne da, in šla si k njemu ? . . . No, ali je prst pogledal ? . . .« »Je!« »In kaj potem ? . . . Ali ti prsta ni obvezal ? . . .« »Je ! . . .« »Tako ! . . . Dobro ! . . . No — in je kaj govoril med tem? . . .« »Govoril ! . . .« »Torej — kaj ti je rekel?« Zardela je, povesila oči in s težavo je izjavila naslednje besede : »Rekel mi je, da sem — lepa . . .« »In tebi je to ugajalo seveda? . . .« Nič odgovora. »In kaj ti je še rekel ? . . .« »Vprašal me je na to, če g-a imam kaj rada.« »Pa kaj SI odgovorila?« »Da ga imam !« Preiskovalni sodnik pogleda pomen- ljivo sodna zdravnika, ki sta prisostovala zaslišavanju. »Kako pa si mogla reči kaj takega ?« Začudila se je temu vprašanju. »No če pa je bil tako dober, da mi je zavil prst v bato in mi ga zavezal ! . . .« »Pa kaj je potem počel, ko ti je bil prst obvezal ? . . .« »Pobožal me je . . .« »Kod ?« »Po bradi in po licu . . .« Pokazala je z roko, kako je to storil. _ ' »In kaj ti je še storil ? . . . Povej ! . . .« IÓO »Po—lju--bil . . .« Iznova se ji je beseda ustavljala. »Kam te je poljubil?« »Najprej na oči . . . Rekel je, da imam tako lepe oči !.. . Potem pa še na usta . . .« »No in si tudi ti njega poljubila? . . .« »Ne ! . . .« »Torej dalje . . . dalje ! . . . Kaj se je potem zgodilo ? . . .« »Potem sem hotela iti . . .c »A—ha! ... No in — ?« »On pa me ni pustil ! . . . Prijel meje za roko m potegnil za sabo . . .« »Hudo potegnil? . . .« »Hudo ! . . .« »Kako to ? . . . Ali si se mu ustav- ljala ?. . .« »Ustavljala ! ... Pa še zelo ! .. .« » Zakaj ?...-< »Začela sem se ga bati! . . .« »Pa zakaj si se ga začela bati — tako — nenadoma ? . . .« »Ne vem !... Gledal je tako čudno ...« »In kaj potem ? . . .« »Izpulila sem se mu iz rok in bila sem že pri vratih, ko me dohiti . . .« »Le pripoveduj ... le pripoveduj in ne ustavljaj se vedno ! . . . Kaj je storil na to ? . . .< »Toliko še vem, da mi je položil eno roko črez hrbet, z drugo pa me je zagra- bil za obleko . . .« »Dalje . . . dalje ! . . . No —« »Vzdignil me je in nesel — —« Naprej je odgovarjala zmedeno .... Preiskovalni sodnik ji je stavil še nešteto vprašanj — oh Bog, kako brezobzirnih, krutih vprašanj ! ... Na večino tistih ni vedla dati odgovora, ker jih razumela ni !.. . — Oči so se ji širile . . . čudile se . . . strmele .... Kakor strup so učinkovala nanjo ta vprašanja! ... — .Sodnik namigne zdravnikoma in ta jo odvedeta s seboj... Sum njenih lahkih sto- pinj so zaduševali težki koraki obeh izve-j denccv . . . .Šla je kakor jagnje, ki ga pe- ljejo v mesnico . . . V tem sta vstopila oče in mati, ki sta čakala med hčerinim zaslišavanjem zunaj na hodniku . . . Mati je jokala in si brisala solze, oče pa je stresal z glavo in se prijemal z ro- kama zanjo, kakor bi nečesa doumeti ne mogel . . . »Oh, kako jo je škoda, kako jo je škoda ! . . .« je vzdihoval. . . Izražal se je, kakor se je v svoji priprostosti pač znal !... »Gospod, to je strašna . .. strašna ne- sreča ! . . .« je nadaljeval proti preiskoval- nemu sodniku. »Oh, da sem moral jaz do- živeti kaj takega ! . . .* »K — no . . .« Preiskovalni sodnik ni imel dosti zmisla za bol, ki je zvenela iz očetove tožbe. .Seveda, taki ljudje ! . . . Kaj bi se delali tako ! . . . Hotel je še nekaj dostaviti, toda ko ga je en pogled na očeta in mater poučil, da sta v resnici žalostna, si je pre- mislil. Ko pa so se oni spet vrnili, je bila deklica vsa zbegana ... Po njenih licih, ki sta zdaj zardevala, zdaj prebledavala, sta se vlekli dve široki, umazani lisi nizdol, kakor dve cesti ... po njih pa sta ji pol- zeli dve težki, debeli solzi ... In ihtela je . .. ihtela . . . Oče in mati pa sta jokala z njo ! . . . Predno jo je sodnik odslovil, jo je še vprašal : »In kaj ti je dal, ko si šla od njega ?.. .€ »Dve breskvi mi je vtaknil v žep in pozneje sem našla tudi še goldinar v njem ...» »Mhe — goldinar! . . .« — * * Ko je bila prišla po tistem groznem, ostudnem činu domov, ni nič povedala, kaj se je zgodilo. Prirojeni čut srama ji dni opuščal tega, dasi je slutila, da bi morala govoriti . . . dasi ji je njena skriv- nost težko ležala na mladem srcu. 16,1 Ereskvi je bila potoma pojedla. Se- veda, sadje in — otrok ! Baš v tem nje- nem činu se je nemara razodevalo, kako nevedna, kako otročja in najivna da je . . . A ko je preiskovalni sodnik pri drugem zaslišanju zvedel to dejstvo, je vskliknil pomembno : »Ah — sladkosnednica ! . . .« Zdelo se mu je poslej neverjetno, da se je branila . . . Denar je skrivala pred starisi, baš radi tega, ker ni mogla povedati, kako ga je dobila . . . Tudi menjala ga ni, akoravn» bi si bila lahko marsikaj kupila zanj, kar jo je mikalo . . . Pekel jo je tisti nesrečni goldinar, a da bi ga bila vrgla vstran, za to ji je nedostajalo zopet moči in tudi razsodnosti . . . Da, ko je bila neko nede- ljo kmalu po tistem med svojimi vrstni- cami skupaj, jo je preobvladaia celo ona bahatost, ki jo tako pog'osto opažamo pri nedorastli mladini. Njena prijateljica se je hvalila, da dobi novo krilce, a ona, da bi to samohvalo paralelizovala, ji je pokazala — goldinar ! . . . To je obudilo zavist in — strmenje ! . . . Prijateljice so jo začele gledati pisano in ne ena je ni pozdravila prijazno, ko so se razhajale od nje . . . Da ima hči ubogega delavca goldinar v žepu, je vzbujalo pozornost, in kmalu se je v soseščini splošno govorilo o tem. Naravno, da sta zvedela to naposled tudi njena roditelja. In tudi onadva si v prvem hipu stvari nista mogla razložiti drugače, nego da je hči denar ukradla. Začela sta pritiskati nanjo, da bi spravila resnico iz nje. »Povej, kje si dobila denar !« je kričal oče ves iz sebe ter ji grozil s palico. »Ali boš povedala ? ... « Po daljšem vpiranju je med glasnim jokom obstala ... Oče pa je bil, ko je čul resnico, hujše zadet, nego če bi bil zvedel, da je hči tatica . . . Opotekel se je in zgrudil na stol . . . Ah, ta njegova iiči, na katero je bil tako ponosen, na katero je tako zidal, s katero je delal take načrte ! . . . Divja bol mu je krčila srce in v tej boli m v želji, da bi se maščeval za grozno lopovstvo, je storil neprevidnost, da je šel iskat zadostila k - sodišču . . . Pomislil ni, v kako nevarnost spravi s tem, če drugega ne, pa vsaj dobro ime in čast svoje hčere ! . . . (Zvr.šetek prihodnjič). 162 PO PTUJI KRIVDI. SPISAL F. J. DOLJAN. Preiskava se je jako zavlačevala .... Obdolženec je imel mogočne zaščit- nike in zagovornike, ki so šli z veliko vnemo v boj zanj ... ki so si prizadevali na vse načine, da bi aiu pomagali iz za- gate . . . Izročil je bil svojo zadevo odlič- nemu odvetniku ; in ta je uporabljal vso svojo zvedenost in spretnost. Zaslišaval je na svojo roko dekletce in njene stariše, in ti, neznajoč, da te pravice nima, so mu odgovarjali ... Nekoč je rekel očetu : »Kaj imate vi od tega, če njega zapro ? . . . Kar je, to je, in naj njega obesijo, stvar ostane, kakšna je !.. . Da naj vam raje par stotakov, hči pa naj pove stvar malce drugače .. .« Ta ponudba je bila zvito nastavljena past... Če bi se bil začel oče pogajati, bi bilo dokazano, da gre tu za golo izsi- ljevanje, kakor v mnogih podobnih sluča- jih . . . Odvetnik je dobro zastopal svojega klijenta ! . . . Ali oče dekletov, dasi reven delavec, je bil ponosen mož. Njegovo srce je vpilo po maščevanju. Bil je neizprosen. »Zob za zob !« to je bilo njegovo načelo . . . Ce je onečeščena njegova hči, naj bo one- češčen še on !.. . »Nikdar !« je bil njegov odgovor. »Nikdar ne bom prodajal jaz časti svoje hčere, in naj mi ponudi kdo pol sveta .. .« Bolje pa se je posrečilo odvetniku z deklico ! Izprašal jo je še enkrat natanko. Ker pa je rabil pri tem svojem izpraše- vanju nove izraze, katerih dozdaj še ni slišala in jih torej umela ni, je marsikaj zanikala, kar je bila pred preiskovalnim; 183 sodnikom potrdila. Odvetnik pa je dal potem sebe in svoje osobje, ki je čulo dekličino izpoved, zaslišati kot priče in zadeva je postajala vsled tega čimdalje bolj zamotana in nejasna . . . Zaslišavanja so se poslej množila, in deklica je morala vsak hip pred sodišče. Privadila se je tega tako, da se ji ni zdelo nič več sitno. Zgodilo se je često, da je stopila s smehljajočim obrazom v pisarno. In ker je čula zmeraj o eni in tisti stvari govoriti, se je posluževala sča- soma z neko spretnostjo izrazov, ki jih je bilo skrajno neprijetno čuti iz ust takega mladega dekleta . . . Govorila je naposled o stvareh, katerih pri svoji starosti niti slutiti ne bi bila .smela, kakor človek, ki ima že vse izkušnje za sabo . . . Nič več ni zardevala, nič več povešala oči . . . Vse to pa jo je delalo zoprno in napravljalo je vtis, kakor bi bila res popolnoma popa- čena . . . Na to pa, kaj jo je dovedlo tako daleč, se ni spomnil nihče, in nihče ni pomislil, da je vsakokrat, kadar je odha- jala od zaslišavanja, pustila kos svojega bitja, kos svoje otroške duše za sabo ! . . . In tako je prišlo sodišče končno do prepričanja, da dekle ne govori resnice in ne gre starišem za nič drugega, kakor da bi jo tem dražje prodali, tem bolj, ker je bila mati pri neki priliki izustila nespa- metno zahtevo, da naj vzame storilec dekle za ženo . . . »Ah, spet tako neka stvar, kakor smo imeli predlanskim opraviti z njo!...« je menil preiskovalni sodnik. Pri tem pa ni vpošteval, da se je bila v onem slučaju lotila premetena, sebična ženska neizkuše- nega mladega moža ! . . . Toda to prepri čanje je naposled obveljalo . . . pridružilo se mu je tudi državno pravdništvo in pre- iskava se je — ustavila! . . . Kaj takega nista pričakovala ne oče ne mati, in zato sta bila razkačena zdaj na hčer, drug na drugega in na celi svet !... »Ko bi bil vsaj tisti denar vzel, ki so ti ga ponujali!« je tarnala mati ter očitala možu. »Imeli bi vsaj kaj — tako nimamo nič ! . . . Ah, ta tvoja trmoglavost ! . . . Prav podaja se naši revščini taka oho- lost ! . . . On pa je zagrmel : »Molči ! . . .« In udaril je s pestjo po mizi, da so letele z nje stvari, ki so ležale na nji. Grozno je škrtal z zobmi v svoji obupnosti in onemoglosti. .Srce mu je bilo tako, da bi si ga bil najrajši izdrl iz prsi in ga pohodil, pntem pa mu je še žena prihajala s takimi besedami ! »Seveda, ti bi se bila pogajala, ti bi jo bila prodajala, da bi bila stvar še bolj gabna nego je še! . . .« Mati pa se je obrnila na to v svojem srdu proti hčeri in je začela : »Kar vstran se mi poberi, da te ne vidim več, ti malopridnica ti !.. . Ali nam je bilo treba tega? . . .« Taki prizori, taki vskliki, taki očitki so se ponavljali zdaj dan na dan . . . Hčer je skelela materina krivičnost, a odgovorila n- nikoli nič ... V njeni no- tranjščini se je vršilo nekaj . . . Okrog njenega mladega srca je postajalo nekakšno hladno, ledeno . . . Oče in mati sta se ji zdela hkratu tako ptuja. . . Bila ni nič več tista, kakor pred nekolikimi meseci še . . . Ah, kako nevedna še je bila tisti- krat, ko je bila klicana prvič k sodišču ! ... Zdaj pa je vedela toliko, in kar ni vedela, je slutila ! . . . Njene misli so bile postale resne, zrele, računajoče . . . Ko jo je mati v svoji nevolji gonila vstran, je začela s treznim preudarkom razmotrivati vpraša- nje, kaj bi začela, ako bi res morala iz očetove hiše . . . Spomnila se je tistega goldinarja — na breskvi ni mislila več — spomnila tudi, da je bil nekoč pri zasliša- vanju zasukal nekdo stvar tako, kakor bi bil tisti denar nekako plačilo . . . Njen život je pretresala ob tem spomiim groz- nica, a umela je . . . umela ... In premiš- ljala je dalje ... in bolj in bolj so se je 184 polaščale nesrečne misli in bolj in bolj je postajalo njeno sn;e zakrkneno . . . Ah koliko je trpel njen oče za bori goldinar ! . . . Smešno ! ... Pa še nekaj ! . . . Zakaj stajo zmerjala oče in mati ? . . . Tudi če bi kriva bila ! . . . Ali nista mar naposled vendarle porabila tistega goldinarja? Nekoč, ko ni bilo drugeg-a novčića pri hiši, sta jo po- slala po kruha z njim ! O, poznala ga je dobro tisti goldi- nar ! ... A drugi ni vedel nihče, od kod je bil !.. . Dobila je zanj, kar je zahtevala, kakor bi bila dobila za vsak drug denar . .. Kaj je torej na tem ? . . . In jedli so vsi trije od kruha, ki ga je bila prinesla, in bili so siti, prej pa so trpeli lakoto ! . . . Jeza staršev se ji je začela zdeti smešna ... In ali ni bilo materi morda samo za to, ker oče denarja ni vzel ? . . . Ali mu ni očitala, ali ga ni zmerjala ? . . . Naposled je bilo to res neumno! ... Za denar se zmeraj kaj dobi in nespametno je, braniti se ga !.. . Ah, za dve sto goldinarjev — kaj vse bi si bila lahko kupila, kake obleke bi bila lahko imela ! . . . Dve sto goldinarjev — ali je bil sploh pri pameti, da je ponujal toliko ? . . . Da, denar . . . denar ! . . . Denar ji ni šel zdaj več iz glave ... In čim bolj je preudarjala, tem bolj se ji je vs Ijevalo prepričanje, da bi se dalo kmalu kje lepše živeti, nego v tej tesni sobi ob borem očetovem zaslužku . .. O zdaj so jo prešinjale čudne . . . čudne misli. Postala je bila pametna . . . znala je razločevati . . . Imela je dobro šolo za sabo, in v njeni glavi se je bilo razbistrilo . . . Umela je zdaj tudi tiste poglede, ki so tako željno zastajali na nji, kadar je hodila skozi mesto, umela vse tiste pomembne nasmehe, ki jih je smatrala do tistihmal za golo prijaznost... Vedela je zdaj vse ... vse . . . znala tudi, da sta njena mladost in njena lepota nekaj vredni ! . . . Znala je vse, samo tega ne, da se odpira prepad pred njo, da ji preti poguba ! . . . To kar je o priliki raznih zaslišavanj pred sodni- kom čula zdaj iz enih, zdaj iz drugih ust, ji je pojasnjevalo marsikaj, kar je bila opazila morda že sama, pa prej razumela ni . . . In bila je prebrisana dovelj, da je delala tudi zaključke in sklepe . . . Ne, zdaj ni bila več tisto nevedno . . . neizkušeno dekletce ! . . . Zdaj je preudarjala trezno, a poleg vsega se ji je budil še egoizem v njenem srcu ... Svojim starišem nasproti je postajala bolj in bolj neubogljiva in trmasta ... Za njijino oštevanje se ni menila več dosti, in tudi udarci niso imeli nobenega trajnega usDcha . . . Njene misli so bile drugje . . . Njene želje so rastle . .. Zdaj to, zdaj ono bi bila rada imela ... In pred očmi ji je vedno plesal tisti goldinar. . . Hodila je poslej često svoja pota, in ko jo je nekoč mati spet podila od hiše — ne da bi bila mislila res tako hudo — je odšla z ne baš težkim srcem . . . Njena duša je bila oskrunjena . . . njena kri otrovana. — Nekaj jo je poslej z neodoljivo silo gnalo v svet . . . gnalo tja, kjer bi mogla utešiti svoje želje . . . Hotela je imeti denarja, da bi si kupila lahko zanj, po čemer ji je koprnelo srce ... Sla je najprej v službo . . . Bila je izpo- stavljena novim nevarnostim, novim izkuš- njavam, ker je bila mlada in lepa . . . No, to bi je ne bilo plašilo! . .. Toda v službi je bilo mnogo dela in malo pla- čila . . . Ona pa si je želela denarja brez napora in truda . . . Spomin na tisti gol- dinar je ni zapustil več ... In tako naposled ni moglo priti dru- gače, kakor je prišlo ... * * Deset let pozneje . . . Ulice so temne, slabo razsvitljene . . . Gosta megla, ki težko leži nad mestom, se bojuje z lučjo žarnic in obločiiic, kakor bi jo bila najela tema^ da odvrača svitle žarke od nje . . . Vzduh je težak . . . vlažen . . . smrd- ljiv ... 185 Nenavaden, grd božičen večer ! . . . Po umazani cesti se plazi zanemarjena, zmršena ženska . . . Njeno krilo je ob robu obito . . . Ob nitih, ki visijo stran od njega, se nabira prilepljivo blato . . . Hoja ji je neenakomerna . . . Dva, tri korake stori, pa se ustavi, a potem se zopet zaleti . . . Iz njenih ust prihaja neprijeten duh, da se mimoidoči spogledujejo nad njo . . . Oči so ji izbuljene in strme ji begajo semter- tja, kakcr bi iskale . . . kakor bi zasledo- vale nekaj . . . »Nič, nič, nič ! . . . Vražji svet! . . . Kako vse beži ! . . . Ha, nocoj nima nobe- den poguma ! . . . Svet večer — ha !.. . Bedastoča ! . . . Kdaj sem že jaz zagrebla in pokopala vse to !.. . Jaz ne čutim nič več, nič ! ... « A prijela se je za srce in zadrhtela je, kakor bi ne bilo res, kar je govorila . . . Iz hiš, mimo katerih so zveneli njeni težki koraki, je prodiral vonj kadila . . . »Ha, kako to diši — ne. fej !... Tega duha ne maram !....< Toda vedno zopet ji je vdarjal ta duh v nos in vedno zopet je vzd hnila, vzdih- nila tako, kakor bi se ji zaihteti hotelo ... kakor bi bila zakoprnela po nečem izgub- ljenem ... po nečem dragem . . . »Ne, jaz ne čutim ničesar več !< In vendar je čutila ! ... V dnu nje- nega srca se je gibalo nekaj ... in v njeni glavi so vstajali spomini — tako blagi, tako sladki spomini ! .. . Stresala je glavo . . . otepala je z ro- kami, kakor bi se jih hotela iznebiti, ka- kor bi jih prepoditi hotela . . . Bili so v protivju z vsem njenim sedanjim bitjem, in občutila jih je vsled tega britko . . . »Čemu ravno nocoj, čemu ravno nocoj — zakaj zdaj po tolikih letih ?. . . Ne, ne, ne !.. . Kar je, to je — kar sem, to osta- nem ! . . .« Ali tisto mehko čustvo je ni hotelo zapustiti več, in vedno zopet jo je zanesla domi.šljija v davno pretekle čase nazaj . . . V njenem srcu se je budilo bolj in bolj hrepenenje po oni lepi, sladki minulosti, po onih blaženih otročjih letih ... O še enkrat, še samo enkrat naj bi bilo tako !.. . Toda ne, ne — po kaj . . . čemu ? . . . Ali da bi postala iznova nesrečna, ali da bi še enkrat okusila vse tisto ... da bi še enkrat preživela vso dolgo vrsto strašnih grdobij ?. . . »Ne ... ne !.. . Kar je, to je !.. . — Noge so jo bile privedle kar nehote v one ulice in do one hiše, kjer se je bila na tako krut način završila njena usoda. Zdrezne se, in v grozni boli se ji krči srce. Zave se, kakor še nikdar poprej, kaj je bila izgubila tisto nesrečno uro . . . Dasi on že davno ni več stanoval tukaj, dvigne pesti, in z divjim, ljutim glasom vsklikne : »O ti prokleti ... o ti prokleti ! . . .« Ob enem pa se ji zaihti, da so ljudje obstajali ter se popraševali, kaj se je zgo- dilo . . . Z elementarno silo so ji privrele solze v oči, kakor privre včasi ob hudi uri med gromom in bliskom studenec iz osrčja zemlje . . . Ah, kako lepo, kako srečno življenje bi morda živela zdaj, če bi je on s svojo brezsrčnostjo ... s svojo brutalnostjo ne bil pahnil v nesrečo ... ne bil potisnil v tir, po katerem je poslej morala . . . morala hoditi . . . »O ti prokleti... o ti prokleti ! . . .« Ob vse ... ob najdražje, ob najlepše jo je bil del ! . . . Nikdar ni okusila slasti ljubezni! . .. Kajti kako naj bi bila ljubila ona, ki je bila že kot nezrel otrok strta . . . uničena ! . . . Odkazal ji je bil pot, katerega je morala hoditi ! . . . Plačal jo je bil, in odslej ni mogla drugače, kakor da se je dala plačevati ! . . . Otrovana je bila . . . čutila je v sebi neko čudno silo, ki jo je gnala naprej po polzki poti, na katero je bila po ptuji krivdi zašla . . . Pozneje, ko je bil postal njen značaj sa- mostojnejši, ko je videla, da druge žene 18Ó ljubijo, so se pač budile tudi v njenih prsih mileje želje . . . Ah, kako rada, kako rada bi se bila oklenila kakega moža ! . . . Toda bila je spet prepoštena, da bi bila varala tistega, za katerega bi bilo plam- telo njeno srce . . . Tako je vstrajala v sramoti . . . tičala je še dalje v blatu, v katerega je bila pahnena z vsega spo- četka . . . Nikdar . . . nikdar ni občutila slasti ljubezni! . . . Ob vse, ob najdražje, ob najlepše jo je bil del ... — — »O ti prokleti ... o ti prokleti ! . . .« Iz zvonikov v bližnji cerkvi so zado- neli zvonovi . . . Trepetajoči glasovi so zveneli skozi mrklo noč . . . prodirali skozi zidove . . . prodirali skozi prsa do človeš- kih src . . . Čim dalje več ljudi je drvilo mimo nje — hitečih k polnočnici . . . Kre- nila je za njimi, da sama ni vedela, kdaj. V cerkvi še le se je zavedla. Ha, koliko časa . . . koliko časa že ni bila v nobeni cerkvi ! . . . Ne, mimo cerkva niso vodila njena pota ! . . , V najtemnejših, v najuma- zanejših ulicah je bila ona doma, tam, kamor ni prodiral glas zvonov in ne ka- dila vonj ! . . . Ha, kaka svitloba, kaka veličastnost ! . . . Pretreslo jo je nekaj . . . Bilo ji je, kakor bi bili ti svetniki božji in te svetnice po oltarjih njeni znanci izza srečnih otročjih let !.. . Noge so ji bile zastale pred podobo Križanega . . . Srce ji vstrepeče . . . nekaj jo vrže šiloma na kolena . . . Privzdigne desnico, da bi se prekrižala, toda bila ji je odrevnela, da je ni mogla spraviti do čela . . . Poskuša, da bi molila. »Oče naš, kateri. .. oče naš .. .« naprej ni spravila . . . Kako gladko ji je šla ta molitev nekdaj iz ust . . . zdaj njen jezik ni mogel, njene misli niso hotele ! . . . Preveč truda ji je provzročalo to, uhajale so ji drugam, daleč, daleč vstran od tu- kaj ! . . . Zadonele so orgije v mogočnih, veli- častnih akordih, zadonele vesele božične pesmi, in, nebrojno človeških src je navdal nebeški mir ... A njej — njej so vzbujali| ti glasovi samo nemir ! . . . Čisti duh, ki je vladal tu notri, ni mogel prijati njej — omadeževani . . . neč'sti ... Z obema rokama se prime za glavo in beži ven . . . To hučanje, ki je prihajalo s kora, ji je razdevalo glavo, ta svitloba, ki jo je ob- dajala, jo je zbadala ter ji povzročala ne- znosno bol v očeh . . . Morala je ven . . . ven . . . Toda kam ? . . . Neprenehoma so se ji vračali oni mehki čuti . . . venomer jo je vabil nek glas nazaj — nazaj v davno minule čase . . . vedno in vedno so ji vstajali spomini . . . budili ji hrepenenje . . . Zavila je proti kraju, kjer je prebivala nekdaj s svojimi starisi, kjer so prebivali njeni starisi tudi še zdaj ... O to je ve- dela, da še živita njen oče in njena mati in da stanujeta še zmeraj ondi . . . Bilo je ni že dolgo tukaj, a tudi na ptujem se ji je ponudila včasi prilika, da je pozvedela kaj o njima . . . Čudno, na ptujem je po- praševala po očetu in materi, tu pa se še ni bila pobrigala za njiju ! . . . Sicer pa še ni bila dolgo v rojstnem mestu . . . Pri- gnali so jo bili šele pred par dnevi po odgonu, potem ko je bila prestala prej radi vlačuganja šesttedensko kazen . . . Ta dva dni se je veselila spet zadobljene pro- stosti in ni imela časa misliti na očeta in na mater . . . Toda zdaj jo je z neodoljivo silo gnalo proti oni strani, kjer sta bivala . . . Morala je še enkrat videti tisto nizko, boro kočico, kjer se je nekdaj kot mala, nevedna dek- lica igrala, kjer je bila tako srečna . . . tako srečna ! . . . Hitreje in hitreje je sto- pala, po licih pa se ji je zdajpazdaj kaka solza strnila . . . »Tukaj sem ! . . . Toda zakaj gori še luč?...^ .Spomnila se je, kako sta oče in mati včasi celo pri luči štedila in zdela se ji je nerazumljiva ta potrata. Pristopi k oknu, ki niti zagrnjeno ni 187 bilo . . . Prav tam, kakor nekdaj, je stala postelja, na postelji pa je ležalo izsušeno telo njenega očeta . . Ah, kako se je bil izpremenil ! Če bi ne bila prepričana, da ne more biti drug nego on, bi ga ne bila spoznala . . . Poleg postelje je sedela mat', vpognena, sključena, na pol živa . . . »]\Ioj oče umira!« ta misel jo hipoma prešine. »Moj oče umira, ah, in jaz . . . jaz . . .« Pozabivši na vse — tudi na to, kako sta jo bila oče in mati zavrgla, ko sta bila zvedela o njenem ž vljenju — plane v hišo. Na sredi sobe se zgrudi. »Oče — mati! . . .« vsklikne in na glas se razjoka. Mati se sklone po koncu ter zašepeče bolniku : »Hči!...« A na njegovem mrtvaškem obrazu se pokaže izraz nejevolje. S težavo zasuče glavo proti steni . . . »Oče — mati!« vsklikne še enkrat. Toda odgovora ni dobila ! In ko je videla, da ji tudi mati nima ničesar reči, je bila prepričana, da je izgubljeno zanjo vse . . . Otrok, do katerega je usahnila ljubezen v prsih lastnih staršev, nima pričakovati ni- česar več! ... S to zavestjo se je vzdig- nila, s to zavestjo je odšla ... Hiša je bila na koncu mesta . . . Kre- nila je črez njive in travnike ter drvila dalje . . . dalje ... Od časa do časa je dvignila pesti ter v divji obupanosti zaklicala, da se je stra- hovito razlegalo v vlažno noč : »O ti prokleti ... o ti prokleti ! . . .« Vedno dalje . . . vedno dalje jo je gnalo ... Kam? . . . Tam preko ravni vali umazana reka svoje motne valove . . . Ali tja ? . . . Mo- goče, da si še premisli, mogoče, da se še vrne ! . . . Vse eno ! . . . Pred njo globoka struga •— za njo obup in stud in groza ! ... Rešitve ni !.. . »O ti prokleti ... o ti prokleti! . . .« Ne — zmeraj človek ni vsega sam kriv ! . . . Včasi poseže nekaj vmes, kar mu od- kaže tir, po katerem mora . . . mora ho- diti . . . Nekaterega človeka zadene usoda Ju- deža Iškarijota . . . Prej ali slej ga dohiti . . . prej ali slej pride odločilni moment in — rešitve ni !... (Zvršetek.) l88