A sn /v& • . n- -d -f' *4- «et. aru? '■ _ cf # ■À FéiftHiBiia it** Ut»» **ft»«*e 60 vt»*rjew. Jtaročatoa Usta: M te?» • i K sr- )%i tete i i i „ 2§*— &9ì*i tete i i . 13*— Ks*isj Jug^stevife« Sil» isto i . • Oft.— fsüsisezss« stevfft» , «l ItWth »träne* 60 ». jSoinittiro LupravniStiro: ifisräfeor, koroška alk» te ». — Tslefoa St 220. STRAŽA Re«4vtfleii polititeli **»• *» »l®fen»feo ljudstvo. isserà» di oaaate se račumjo p» S I J* od eaoredM peflfm c pri večkrateHi ena*£% — popust «Straž** izhaja » pe«-deljek, sredo ta patcts Rokopisi se ne vistelo Z aredništvoa » »or* govoriti vsak da* • -4 II. do 12. ur« dopoldni» 142 Številk». Maribor, dne 24 decembra URHI. Letnik XII Avstrijsko vprašanje. Pred nami stoji vprašanje, ki se nahaja sie or izven mej naše države, toda v naši neposredni bli> «i ki nas živo zadeva: Vprašanje Avstrije. S tem vprašanjem se bavijo sedaj državniki obeh delov sveta. Pred nami stoji avstrijska republika, ki ni zmerna življenja, a v srcu Evrope tudi ni mogoče pust A mrtvega in smrdečega telesa, Na tem mörajo trpe i tudi vse druge države, zlasti pa one, ki se nahaja o v neposredni bližini. Pred nekaj dnevi je priobčila nekdaj tako ponosna in bahaška „Neue Freie Press : ‘ dolg članek, ki začenja z besedami: „Naše revno' mesto nudi sliko največje siromaščine.“ In potem j ra res nekaj obupnega. | Človek bi bil naklonjen, soditi, da je to pr era - ■ Strnjena igra, neke vrste špekulacija, kakor jo upo -rabi v gotovih slučajih tudi židovski trgovec. Toda : Že samo dejstvo, da se čutijo primorane poslužiti take špekulacije, bi govorilo veliko. Toda to ni sama špekulacija, govore zelo stvarna dejstva. Razgrnem dunajski dnevnik „Tagblatt“ št. 346. Tu prinaša u-vodnik: „V uri obupa,“ Ta članek je bil napisan še pod svežim utiskom poročila z borze, da je beo* žo 420 avstrijskih kron za 1 švicarski frank. A pred vojn© si dal za 1 frank samo 95 vinarjev. Krona je padla že globoko pod švicarski vinar, a še pada dan ma dan. Lahko rečemo, da sedaj že ni vredna udi papirja, iz katerega je narejena in ako bi bita r urejena iz cigaretnega papirja, ter bi jo porabil za za -vijanje tobaka, bi si ne škodoval ničesar. V resnici grozen položaj. Z uro v roki bi lahko preračunali, kedaj pade na ničlo. Sicer pa tega ni treba niti čakati. Ce je pod vinarjem, je toliko kot nič. Ravnokar je avstrijski finančni minister prosil novega kredita 7 milijard kron (8000 milijonov), da bo za dva mesca kupil Dunaju skorjico vsakdanjega kr aha. Ce ga bo za ta denar res kupil, je vprašanja, kajti ako kronica med tem zopet pade, bo treba šteti več. Avstrijski dolgovi rbstejo v strašni mori 'n to kar sami ob sebi v razmerju, kot padajo cene. Recimo, da je bila Avstrija nekoč dolžna nekje v tujini milijon francoskih frankov, ni to bilo niti milijon K, sedaj pa gre do stotine milijona kron. Vsak dan, ko pade krona, je večji dplg v tujini. Avstrija si sama ~he more "pomagati. Njena trgovina je pasivna, to se pravi: mora več kupovati, kakor pa zamore prodajati. Prirodnih bogastev nima, ima samo delavno moč in razvito industrijo. Toda od svojega dela ne more živeti, ker ni surovin za in.iu-strijo. Treba premoga, volne, bombaža, da delajo o-varne, a ni denarja, da bi to kupili. Doslej je živela od starih zalog, bila je podobna vdovi, ki prodaja «> bitko svojega rajnkega moža. Tdda to ne gre brez konca. Sedaj je že razprodano vse. Sedaj je mogoče samo dvoje: tujina mora prav izdatno pomoči Avstriji ali pa naj se Avstrija pripravi na splošni polom. Tak polom bt b i nekaj groznega in nikakor ni v interesu naše države. Sosedu je težko, ako ima soseda, kjer je vse v največiem neredu. Med nami in med Dunajem pa ni mogoče } o-staviti lesenega plota, med sabo imamo toliki tesnih vezi, da bi dunajska polomija, moralà težko zadeli tuđi našo državico. V našem interesu je, da Avstr sia živi. V naši zavesti živi sicer še spomin na velike krivice, ki so prihajale iz Dunaja. Srkal je kri ia pot vseh avstrijskih narodov, potem jih pa še blatil tor zaničeval. Spominjamo se divjanja drhali zoper češke šole, obnašanja dunajskih političnih voditeljev na-pram drugim narodom, a med njimi sta bila zelo glasna Weisskirchner in Kunschak, ki imata tudi še sedaj veliko besedo. Spominjamo se blatenja naše države in naše dinastije pred in med vojno itd. Toda krščanska ljubezen nam narekuje, da pozabimo tor odpustimo vse, politični razum nam veleva, da želi -mo Avstriji rešitev. Rešiti bi jo zamogla samo zelo velika pomoč entente, taka pomoč, ki bi zadostovala, da si nabavi surovin in razvije industrijo. S skromno miloščino ni pomagano. Tako pomoč ji zamórejo dali samo velike in bogate države. Poizkušalo se je tudi z drugimi načrti. Avstrija sama želi, da bi se priklopila Nemčiji. Ker je Nemčija sama revna, bi pomoč od te zveze ne bila/ velika, toda morda bi jo rešila smrti. Seveda je vprašanje, kaj poreče k .9 -mu Nemčija. Vsekakor moramo računati z dejstvom* da je ta želja utemeljena v naravi in, mora prib en-ki at do uresničenja, tudi ako se zaenkrat Avstrija roši pri življenju z drugimi sredstvi. Za nas bi to zedinjenje v prihodnjosti pomenilo novo nevarnost pritiska nemškega imperijalizma proti Adriji in na Balkan. Proti temu se moramo zavarovati pravočasno s tem, da zahtevamo osvoboditev vseh naših tra-tov, ki še ječe pod nemškim imperijalizmom in da reguliramo mejo tako, da bomo zavarovani pred bodočo nevarnostjo nemškega militarizma. Poleg tega moramo imeti dobre mednarodne zveze, ki bi nam služile v slučaju bodočega nemškega konflikta, pa te zveze zamorejo biti samo s Francijo, s Češko in s Poljsko, ker vse te tri države imajo tozadevno z nemi skupni interes. Sedaj se nam Avstrija smili, pomagati ne moremo, a v kolikor zamoremo skupaj z ostalimi državami sodelovati pri rešilni akciji, bodimo pripravljeni. Zavedajmo se pa, da oni nemški duh, ki la od Ai iovista sem in še poprej tvoril nevarnost vsem so-seuom, ni izumrl, vzbudil se bo nanovo, a edino realno sredstvo proti temu so: dobre meje, dobri prijatelji in odstranitev kolikor mogoče vseh vzrokov bodočih sporov, torej ureditev obmejnega n ar odnest nega vprašanja. Mi hočemo, da Avstrija živi, če se bo hotela priključiti Nemčiji, je ne bomo mogli ovirati. toda gledati’ moramo na našo prihodnjo varnost in boleti nas mora usoda naših podjarmljenih bratov. ZaUdilaitvo in ljudsko izobrazbo. Kdo dvomi, da so naši pogledi obrnjeni s skrbjo in ljubeznijo na doraščajočo mlado inteligentno generacijo? Krepke nove sile stopajo na dan v organiziranem dijaštvu, v Jugoslovanski kat. dijaški agi. Resne besede so se slišale iz ust naših najmlajših na orlovskem taboru, versko zavest pa so pokazali na s.oj praznik, ha dan Brezmadežne. Temeljita izobrazba in pobožno verno srce, to je njihov vzvišen i~ deal; boj svobodomiselstvu na vsej črti, ljudstvu pa s» —ju-..-ram...............ggu...... _ . ^ LISTEK. Moj stric la moj župnik. I« fran&oi&ne prevedel Paulus. * Dalje« „Storimo, kar se da storiti,“ je zagodrnjala Su~ zrno» Sicer pa, če komu ni kaj prav, naj le kar po- „Tvoji piščanci v obari se ti vedno prav dobro posrečijo Suzana“, sem nadaljevala pogumno. „Moraš me naučiti* kako se to dela.“ „Tega vam ni treba znati, gospodična! O starnile v svojih sobah in pustite mene v moji kuhinji pri vaJra!** Moja sredstva, da bi jo nahvalila v svoj prid, so ostala brezuspešna. Namerila sem svoje topova drugam. „Veš kaj, Suzana! Ti si bila pač zelo lepa v tvoji mladosti“, sem ji rekla- Pri sebi pa sem mislila, fte bi bila iaz njen mož, h krušni peči bi jo poslala, samo da bi se je iznebila. ( Dotaknila sem se občutljivih strun. Suzani se Je vzljublo, |8 nasmehniti. „Vsak ima svoje dobre čase, gospodična!“ „Suzana!“ sem nadaljevala in koj porabila to nenadno vzdobrovol enje, da bi hitreje prišla do svojega predmeta. „Rada bi te nekaj vprašala! Kako jo tvoje mnenje o moških — in o ženskah?“ sera dostavila, ker se mi je zdela izvrstna misel, razširiti svoje \ Študije na oba spòla, Suzana se jo naslonila na metlo, si nadela svoj najzlo volj ne jši obraz in mi rekla z nepremagljivo prè-pričevalnost’o : „Zenske, gospodična, niso veliko vredne, moški pa so — za nič!“ „O — ! “ sem ugovarjala, „Ali si čisto prepriča* ma o tein?“ ' / '■ . ;. „To je tako gotovo, kakor da vam jaz to pra - vim,“ In zavihtela Je metlo nad zeljnimi odpadki, ki so ležali navkrog, ter jih pometla v kot s tako spretnostjo, kakor da bi bili osovraženi dvonožci, ki jih je ravnokar obsodila. Odšla sem v svojo sobo in premišljevala človeštvu sovražne Suzanine besede. Jemala ml je pogum zavesi, da. „nisem veliko vredna“ in da zaslužijo moti neznani prijatelji, moški, poniževalno oceno'; da so „za nič". V. Moki Študije o človeštvu unč nikakor n:so zadovoljile. Sklenila sem jih-poglobiti s pomočjo romanov iz knjižnice. Nekega panđelj'ka je bil sejem v mestu, in mo a teta, gospod župnik in Suzana so se zmenili, da ga obiščem. Kakor vedno ob Jakih prilikah, je tudi tistikrat teta odločila, da moram ostati doma pod var -sivom Ferrine. Prvič v življenju me je ta njen sklep razveselil. Vedela sem, da'bom prepuščena sama sebi, ker se je Perrina brigala bolj za svojo kravo kakor pa za moje početje. Za take izlete je naš najemnik pripeljal na dvorišče ob osmih zjutraj svoj voziček. Moja teta si je nadela svojo najboljšo obleko, si nataknila na glavo klobuk iz črnega žameta in nanj pripela bledovijot - < čast trak. Najsi je bilo mrzlo ali vroče, vedno je nosila kožuhovino. Odkar je bila pri poroki, se je držala načrta, da dama bok še g a stanu ne sme potovati, ako ne nosi na sebi kože kakršnekoli živali, . Na svoj sedež v vozu si je položila blazino in nanj'o je sedla, da H si ne poškodovala tistega dela ielesa, ki ga spodobno pero ne imenuje. Suzana je opravljala službo kočijaža (konj je pa sicer'našel svojo pot sam), in Je sedla nä sprednji sedež, župnik pa polegt nje. Naio so se vsi hkrati obrnili k meni. „Ne počenjajte, neumnosti“, je rekla teta, „in ne bodite mi v zeljnik!“ ( „Ne vrzite mi vsega narobe v kuhinji“ j e vpila Suzana, „za južino pa si vzemite mrzlega mleka!“ Gospod župnik pa ni rekel ničesar, le prijazno se mi je nasmehnil in mignil z roko, češ: „Ni hotela! Jaz bi vas drugače rad vzel se - boj-“ Tudi tisti velepomembni pondeljek je šlo vse kakor po navadi. Stopila sem par korakov za njimi po, cesti, vor jih jo otresal, kakor zelen jadne kože, in kmalu so izginili. Ne da bi izgubila le trenutek, sem se koj pri -* pravila, da izvedem nakano, ki je zorela v moji glavi že nekaj dni sem. Slo je za to, da se polastim knji -Žnice. Nesrečni gospod župnik mi je sicer odnesel ključ, ampak jaz nisem bila dekle, ki bi izgubilo pogum za tako malenkost Skočila šem po lestvo iti jo vlekla pod -edino o-fcno knjižnice. Po nadčloveških trudPu se ml je posro Čilo, da sem jo vzdignila in trdno prislonila k zidu. Gibčno sem zlezla po klinih, zdrobila šipo s kamerom, ki sem si ga bila pripravila, odstranila sem ko-ščeke stekla, ki so še tičali v okvirju, se pretlačila % zgornjim telesom skozi odprtino da s’o zmuznila v; knjižnico. Padla sem z glavo na kamenita tla, na Čelu mi je zrastla velika oteklina, in drugi dan mi je prinesel gospod župnik mazilo, da bi si jo namazala. Ko sem vstala in se zavedla od padca, je bil« moja prva skrb, da poiščem po predalih za kakim ktiučem, podobnim onemu, ki mi ga je b:l odnesel župnik. Nisem dolgo iskala in po par poizkusih sem i-nela, kar sem potrebovala. Nato sem pospravila Sledove polomljene šipe in sedla v naslonjač, da si počijem od svojih naporov. Pogled ml je obstal na knjigah Walterja S ntt, Begla sem v predal. Prvo kn'igo, ki mi je Prišla v roke, sem vzela, in odhitela sem v svojo sobo, Dalje prihodnjič. pravo prosato v znamenju križa, je njihova vojna parola. Nudi pe nam prilika, da našemu kat. jugosiov. dijaStvu, pomagamo na lep in plemenit, naših. Že od nekdaj gre dijak ,med počitnicami na pot spoznavat tuje kraje, ljudi in običaje. Da bi se mu ta potovanja olajšala, že več let izdaja Slovenska dijaška zveza takoimenovano „Potovalno listino.“ Le žal, da je doslej bila zelo skromna po obsegu in ni vse -bevala drugega, nego imena dijakov po okrajih počitniškega bivanja. Malokateri je bil označen, cD sprejme tovariša-potnika pod streho. Letos hoče izdat Jugoslovanska katoliška dijaška liga za vse «> kraje naše države potovalno listino, ki naj bi pa pred vsem vsebovala naslove tistih plemenitih prrateljev naše mladine, ki bi bili pripravljeni vzeti dijaka ni prenočišče ali mu dati hrane, pokazati in opisa.*, krajevne znamenitosti. Prosimo tem potom vso našo javnost, da z dobrovoljnim srcem ustreže prošnjam naših dijakov, ki bodo čez božične praznike nabirali naslove svojih in dobrotnikov potujočega katoliškega dijdštva. Naj imajo pred očmi besede Kristove, katere nam nalagajo dolžnost za dela usmiljenja in zelo važen moment, da ni vseeno, kje dijak na potu prenoči. Vsak pa, ki ga dijaki ne bi imeli v evidenci naj iz ljubezni do plemenite stvari (posebno naši zavodi, premožni kmetje, meščanske družčine) javi svoj naslov z navedbo, koliko dijakov je pripravljen vzeti pod streho, dati eventuejno tudi hrano in mu il; v vsakem oziru na roko, na tajništvo Slovenske dijaške zveze v Ljubljani (Ljudski dom). Odprite svoja u-smiijena srca! Naši dijaki so s: pa tudi postavili nalogo, 'da hočejo Slovenski krščansko-socijakn zvezi ppmagati v obmejnih krajih ustanavljati ljudske knjižnice. Sedaj zbirajo knjige za Prekmurje. Dobrodošla jim jo •vsaka slovenska knjiga bodisi nabožne, poljudno -znanstvene ali pripovedne vsebine, če le ni versko • nravno slaba. Po podstrešjih, v starih omarah na,(d jc kjerkoli cele skladovnice zaprašenih knjig, ki se jih spomnijo, če ni drugega, za podžig, ali pa jih doccia prepustijo molom, mišim in podganam. Kolika je Skoda za te zaklade ! Dandanes je knjiga kragoeo -nosi, posebno še za kraje, kakor je Prekmurje. Daše v n a hrana je potrebna, če je pa predraga, mora Izostati. Da bi pa gojili na severni meji države nevednost, vendar ne more noben pameten človek do -puščati. Knjige nabirajo mariborski in ptujski gin» -n&zijci, gojenke na zavodu šolskih sester ter visoko-šoIcL Ne zavračajte jih, ne odganjajte jih praznih rok; Obmeino. dobro, verno prekmursko ljudstvo bo iVam za vedno hvaležno! Pristopale kot ustanovni člani k Slovenski dijaški zvezi f Kupujte nabiralne Tstke po 2 K, podpirale jo sploh z darovi, z zbirkami pri poedinah in podobnih rrilikah, ker s tem prispevate znatno k izobrazbi toli potrebne katoliške delavne in za vse dobro vnete inteligence. politični pregled. Jugoslavija. Na pari am entarni seji dne 22. L m. sta bila na dnevnem redu: prisega poslancev in volitev predsednišitva. Seje so se udeleždi vsi poslanci razven : Jugoslovanskega, Narodnega kluba in rađi-Čevcev. Se;o je otvoril PaŠič z naznanilom dnevnega reda o prisegi, izvolitvi predsednika, treh podp'red -sednikov ter tajnikov. Proti prisegi poslancev je o-stro nastopi v imenu komunistov poslanec Sima Markovič, ki je naglašal, da je vsa Slovenija proti poslovniku in večina Hrvatov. Poslovnik in_ prisega negirata suverenost konštituante. Govorniku je nato predsednik vzel besedo, katero pa je Markovič ^ čez četrt ure zopet podvzel in napglasil, da so prši v komunisti v zbornico v znak protesta in so nato tudi odšd iz zbornice. Za Markovičem je protestiral proti poslovniku poslanec Kristan in musliman dr. Spaho, ki zagotavlja, da bodo muslimani prisegli v nadi, da se poslovnik izpremeni. Nato je še nekaj poslancev obsodilo poslovnik in pred prisego je še govoril dr. Vesnič, ki je omenjal, da je vlada izvedla svobodne volitve in bila primorana dati konštituanti začasni poslovnik. Nato je prišla v zbornico duhovščina: katoliške, pravoslavne, protestantovske in musbman-ske veroizpovedi. Poslanci so prisegli po konfes jah in nato je prešla zbornica na volitev predsedstva . Predsednikom je bil izvoljen z 192 glasovi demokrat dr. Tvan Ribar, novo izvoljena dva podpredsednika Slavko Miletič in Cošič sta radikalca, en podpredsednik Hrasnica ,;e musliman. Od tajnikov so 4 demokrati, 3 rad’kalci in 1 musliman. Pri volitvi j glasovalo le 243 poslancev. Jugoslovanski klub se zadnje seje ni udeležil v znak protesta proti poslovniku, katerega dr. Korošec ni podpisal, akoravno ga je podpisa obdolžil v zvor* ici dr. Vesnič. Samostojni so brez pridržka položili pri-. sego. Socijalist* so sicer izjavili, da ne kodo gp v vlado, so krit zirali poslovnik, a so prisegli. Da bi Jugoslovanski klub opravičil svojo protestno o 'sotnost pri polaganju prisege in vo I t i prečsodništva, je poslal klub Pašiču posebno pismo, v katerem mu pojasnjuje svoje st Tšče. Na Pa' šiča naslovljeno pismo povdarja, da onemogočuje sedanj' pcs'ovnik so 'e'ovanje vseh izról enih strank v ten štitu ant'. Jugoslovanski klub odločna zahteva iz-premembo poslovnika. Ker predsedstvo konštituante ' -j 8JHM, ■«..«■»■■■i liiff ■■ ■ g m , mmiiWii ■■■■■■.in . n . ■■■ H ne upošteva klubove zahteve o spremembi poslovnika, , se je klub odločil, da ne bo sodeloval pri seji, kjer I sta bila na dnevnem redu: prisega in volitfev pred - I sedstva. Klub je sklenil, da bo nadaljeval boj za spre J membo poslovnika in da se na ta način omogoči tudi radičevcem sodelovanje v konštituanti. Dne 22. t. m. je p-r e v z e l dr. T; Bošnjak banske posle. Italija. Italija je začela z blokado Rebe pod poveljstvom generala Caviglije. Blokada se je pričela z Igorja in iz suhega. D’Annunzio je proglasil na Reki obsedno stanje in se bo branil. Velika bojazen vlada v reški okQÜci, da bodo po blokadi izstradane d’Annunzijeve čete vdrle na Sušak in nasilnim po -tom rekvirirale živila. Blokada je proglašena nad Reko, Rabom in Krkom. Caviglia je dal 48 urni rok vsem onim* ki bodo hoteli zapustiti blokirano ozemlje. 'i Busija. Ruske čete so prekoračile poljsko mejo in zasedle kraj Puzowo. Na ta vpad se je pritožila poljska delegacija v Rigi in obvestila Ruse, da bo v prihodnje smatrala ruske vpadnike na poljsko ozemlje za roparje in bo z njimi tako postopala. j V Petrogradu in Moskvi je bilo zadnje dni aretiranih več slovečih kolovodij komunistov, ki se protivilo sedanji pol. tiki sovjetov. | Politična poročila. 1 Badičevcl v Beogradu. Na znanem shodu v ! ni bilo nikogar v Zemunu, so morali ti preroki v Beograd, a samo da se tam pogaja s strankami na ood-lagi svojega programa, ne pa, da se udeležuje razprav. Čakal je in čakal, a ker gora ni marala k preroku, je prerok šel k gori. Petero njegovih odposlancev je prispelo v Zemun, da se tam pogajajo, ne v : Beogradu, ampak na „nevtralnih“ hrvaških tleh, Ker ; m bilo nikogar v Zemunu, so morali ti priroki v Beograd na osovražena srbska tla. Tu so se razgovar- j jali z vsemi strankami, toda ne kot zastopniki hrvaš- j kega naroda — stranke, ki so zastopane v konstitu - t anti, so se razgovarjali ž njimi samo kot z zastop - j niki najmočnejše hrvaške stranke, Ko so radieevci i uvideli, da ne gre, kakor. so si predstavljali, so za - I četi popuščati. Popustili so v zadevi monarhije, tudi i v drugih točkah so namignili,' da bi bili pripravlje- f ni odnehati. Toda to barantanje je šlo prepočasi, raki dičevci so odšli, v konštituanti gre pa tudi brez njih. I S svojini pretiranimi zahtevami so samo olajšali star j j lisce zagovornikom centralizma, kakor so nekoč Ce - 1 ! hi s svojin bojkotiranjem dunajskega drž. zbora prh j ! pomogli, da je v Avstriji zavladal nemški liberalni » I centralizem. | Ali b© konstituanta delozmožna? Po izk išnjah, | kaiere smo imeli z začasnim narodnim preds* nništ- \ vom in po dosedanjih izkušnjah s konstituanta, si 1 lahko postavimo vprašanje: Ali bo konstituanta delo- | zmožna? Kaj pa, ako ne bo delozmožna? Lahko se | zgodi slučaj, da zbornica ni zmožna dela, ne more | sklepati ničesar, ne more niti odgoditi same sebe ali i se razpustiti. Mogoč je tudi slučaj, tla se postavi na- j ravnost v nasprotje z voljo naroda. Vse to so je v j zgodovini pripetilo že, večkrat in ravno Franala in j Angli.a., klasični deželi parlamentarizma, nam nudita za to mnogo i?gledov. Kaj se zgodi v tem slučaju? Mogoče je dvoje: 1. da nastane proti zbornici odpor od ljudstva, ki jo razžene s silo. V tem sluča u se navadno voditelj ljudskega odpora postavi za dikta -torja, revolucija proti zbornici se konča z vojaško | diktaturo in z zmago militarizma. Tako sta zrastla Cromwell in Napoleon. Drugi slučaj, ki je mogjč, je, da o' last, ki obstoji poleg zbornice in nad njo, kot najvišJ čuvaj javnega reda, razžene zbornico z lepa ali s silp. Ako ima zbornica korenine med ljudstvom, se iz tega lahko razvije državljanska vojska, ki je že i mnogokrat pomedla stare prestole. Ako jih pa nima, I in sloji ljudstvo ma strani one najvišje oblasti, se ta I še bolj utrdi. Načelo, katero je postavil Radič, kon-stuuanta je suverena in je ne more nikdo razpustiti ali odgoditi — velja pač samo za redne razme.iv da konstituanta redno poslùjè, ne pa za slučaj, da konst; manta ni delozmožna, ali je v nasprotju z voljo nareda. V tem slučaju nastane boj in obvelja pravo — močnejšega. Samostojni v popolnem demokratskem objemu. Naši samostojneži niso samo poslušni na vsak poli -; tični bevsk gospodov demokratov, ampak so v Beo-! građu tuđi V zasebnem občevanju pravi kapitalistič-I ni demokratski zastopniki kapitalizma, ki se kaže tu-f di na zunaj v oholi bahavosti. Z gospodo Urek, Mr-moija in Dro*enik je sploh nemogoč kolegijalni stik od strani naših kmetiških poslancev, ker se čutijo ti gos od e od SKS pozakonjeni od demokratov nekako Zvišane nad onimi, ki so prišli v konstituanto res z žui.avimi rokami in krščansko zavestjo v srcu. Sa-j mosto’n a bo gotovo kmalu prišla do prepričanja, da j m poslala v konstituanto odposlancev kmetov, am-i pak hlapce kapital stičnih demokratov, katerim je bil in bo naš kmet ter njegova korist — deveta briga. Kmet :e-gospode, katerim je politika denarna podpora za mehkoroko živi en p, je prišla tokrat pri kandidatih Samostane na štajerskem do dejstva. Bivši barantači z žganjem (Drotonik), kmetje brez gospo -daistva tUrek) in vrtnarji — hi naj zastopali kmete? Načelstvo Samostojne kmetijske stranke. Ker i jo bil dosedanji predsednik Samostojne kmetijske stranke Kušar izvoljen za poslanca, 'Je vodstvo stras** ke prevzel Ivan Pipan. Mariborski „rofoaT“ je tip zakrknfènega, omejenega lista. Ce odpre usta, se kadi iz njih laž m. zlo^a. V št. 97 je izrabil članke našega lista ler ji$£ zasolil z lažjo in potvaro. Prva laž: „Straža“ je izdala svojo stranko ter ji očita grehe, kakoršnih niti on (seveda!) ni očital. Ne, borniranec, kritika še «i izdajstvo. In prav naša polemika kaže, kje je prava svoboda mišljenja. Druga laž: dr. Kovačič bojda na. podlagi „V. L.“ dokazuje, da je SLS sovražnica države in da Je edinstvena država s široko avtonomije bila laž. Vsega tega ni tam. Dr. K. zavrača fe „V. L.“ radi njegovih trditev, ki se ne vjemajo s programom SLS. „V. L.“ še ni cela stranka. Tretja taž: „robaT“ je potvoril tekst, da so si klerikalci zabili v glavo neko kranjsko republiko. To ne stoji v dotič-nem članku, marveč le nekateri ljudje krog „V. L.“ Četrta, laž: pisec bojda priznava, da so vseh nesreč naše države krivi klerikalci kot separatisti. To m stoji v članku nikjer, izmislil si je „robaT“ sam. Hrvatski radičevci in naši komunisti in samostojneži, ki so hujskali ljudi, da je dr. Korošec Slovence Srbom prodal, vendar niso klerikalci. Končno ugiba S© „robaT“, kakšni namen sta neki imela dr. K. in dr* L. s svojima člankoma. No, gotovo ta, da dobita is izvozničarskega fonda mastno plačo! Delež dobi potem tudi* člankar „robaTov“» ki je opozoril na to /e-ievažno stvar., Pozabil pa je člankar povzeti iz tega „Siražinega“ članka sodbo Franooza Rivela o jugoslovanskem značaju: nestanovitnost in otročjost. OB tej sodbi bi si lahko izprašal svojo kosmato vest in našel bi, da — štima. ProlJangleška politika Rusije. Sovjetska vlada namerava orientirati svojo politiko tako, da bo povsod nasorclovala Angliji. Moskovska „Izvesttja“ piše* da je vojska z Anglijo izključena le do spomladi 1921« Povedati hoče z drugimi besedami, da imajo dovolj ‘časa, se pripraviti. Projektirano je uničenje Poljske» J.kvidacija notranj h sovražnikov, ustvaritev takih od noša'e v z zahodnimi sosedi, ki bi ne koristili Angliji* Rusom ni po volji, da gradijo Poljaki municijske tovarne ter da se s francosko pomočjo zopet oborožo -jejo, S Orijentsko vprašanje. Po Božiču go bodo v Nizzi sestali ministrski predsedniki Leygues, Lloyd Georges in Giolitti, kjer. bodo razpravljali o vprašanjih, tikajočih se orijenta. V ospredju zanimanja stojijo odnošaji velesil napram Grški. Akp bi, kakor sodijo nekateri, odstoail Konstantin svojemu sinu Ju* riju na ljubo, bi znalo to đe'stvo nekoliko razjasniti situacijo. V slučaju, da bi Konstantin kraljeve obla« st'' ne predal v druge roke, bosta Quai ..d’Orsay im z njim tudi Foreigno office, ki se s tem ne strinjata» uresničila svoje pretnje. Pnevne vesti. Prihodnja številka „Straže“ izide po praznikih in sicer v torek mesto v pondeljek. Pred generalno stavk©. Listi poročajo, da so trudi „ Savez rudarskih radnika“ razširiti rudarsko stavko v generalno stavko. V Bosni sa opaža med ru* dar ji gibanje, ki pripravlja stavko. Tudi na Hrvats-kem se širi med železničarji ide*a za splošno stavko«, Glasom privatnih vesti je izbruhnila rudarska stavka tudi v Velenju, kjer je sedaj nad iSjOO rudarjem zaposlenih. Kesanje Korošcev. V listih beremo zelo ugodna poročila iz Koroške. Ako bo šlo namreč tako naprej, se bodo Korošci, čeprav so nekateri izmed njimi hudi nemškutar:i, kmalu zaprosili pri Vrhovnera svetu za zopetni plebiscit. Ko je minil plebiscit, ao dobivali Korošci še za eno krono pet be'ih žemljic (n. pr. v Borovljah). Kmalu zatem so pa uvedli k'ìkel io, koruzen kruh, na katerega morajo ljudje čakati oelo ure. Tudi valutna diferenca dela Korošcem vèlike skrbi. Kmet'e nočejo nositi pridelkov v Cehrvec, kep se boji,o avstrijskih kron. Ako pa pride Celovčan si svojim nahrbtnjakom na deželo, da bi si nabasal prepotrebnega živeža, zahteva kmet plačjlo v —jugoslovanski valuti. Avstri skega papirja se boje ljudje tako nekako kot vrag blagoslovljene vode. Nemški I sti tarnajo in pričakujejo dnevno neizogibni bankerot. „Kärntner Tagblatt“ jadikuje v svod 255. številki^ „Bridkogrenek Je sedanji čas za. večino našega ljudstva.. pomanjkanje in sila trkala. . Mraz in lakot» . . Pogreznili smo se v brezdno., K lemu še duševni obup . . Naše žgoče oči se ozirajo no pomoči, po pomoči kriči naše trpinčeno srce.“ — Ali niso to siren ptomi bridkega razočaranja in kesanja. To, kar pišejo list', je zvonenie po toči. Na dan plebiscita bi si Korošci bdi lahko ugodneje postlali. Nemškutar kriv železniške nesreče pr!, 8mlin. Pred dobrim tednom je pri Crni ši n ah b’izu Spil ja trčil osebni vlak v tovorni vlak. Pri tem je bil ubit železničar Jaušnik, ranjenih pa več oseb. Razbitih je bilo osem vozov. Nesreče je kriv železniški uradnik K. Flucher v Spil’u. Bil je vinjen, k» jo opravljal službo. Dal je povel e za odhod vlaka iz postaje Spilje, ko je še drugi vlak vozil iz Trnovega proti Crnišinam. Ko je Flucher doznal o nesreči, Je zgrabil za revolver in se je hotel ust re1 iti. N'egov drug ga je rešil smrti. Flucherja so odpepali v Gradec v. zapor Skoda na železnici znaša blizu mijijoq krönt Flucher je sin znanega renegata Karlo Flucher, bivšega župana v Cirknici pri Št. liju. Kriyeo je, zagrizen nemškutar. Divjega mrjasca ustrelil. Na obö'nskem tovu občine Sv, Ana pri Makolah je ustrelil Andrej .Gajšek dne 19. grudna 1920 divjega mrjasca,; ki ta tehtal 145 kilogramov* M., 'fatemtoea, lögt. #M®BtOTan|a v zdravstveni službi. Imenovani so sAiÄtefai referent đr. Demeter Bleiweis-TrsteniSki ad personam za namestnika sanitetnega šefa za Slove- äho in Istro v V. činovem razredu; zdravstveni nad-, zornik dr.'Ernst Mayer pa za sanitetnega referenta v VI. èinovnem razredu. Obrtana razstava 1922 v Celja. Občeslovensko »orino društvo je sklenilo, v proslavo svoje 301etnice leta 1822 prirediti v Celju veliko slovensko obrtno-tadusirijsko razstavo. Prvi pripravljalni odbor je že sestavljen in se ]8 vršila dne 20. t. m. prva večja se- I ja zastopnikov najvažnejših strok, kateri so prisost- '% vovali tadi prijatelji ostalih meščanskih krogov. O sklepih bomo še poročali. To obeta postati velik korak naprej v pokretu slovenske obrti in industrije . iKor je treba za podvzetje pravočasno zainteresirati šušo javnost, pričakujemo tozadevnih razprav v naših listih. Podporno društvo Narodne šole v Ljutomeru prosi glasom sklepa občnega zbora z dnem 12. decembra t. L vse svoje ude in prijatelje, da se odvežejo novoletnih voščil s primernim darilom v korist ubogi ' šolški mladini. Imena darovalcev, se bodo objavila v iasopisih. Verifikacijski odbor; je doslej verificiral 343 mandatov. / ' • Pegavec. V Zagrebu sta se pojavila dva nova slučaia pègavea. Doseđaj je obolelo na (tej epidemični bolezni 28 oseb. Novi kovani drobiž. Finančno ministrstvo v Beogradu je prejelo tri vagone novega kovanega dro’ biža po 10 in 25 par. Prepovedana prodaja valut. Beograjska borza je objavila po nalogu finančnega ministra, Id se sklicuje na 10, člen finančnega zakona, da je odslej prepovedano prodajanje in kupovanje valut za dinar in druge dobre valute; to v prvi vrsti tujcem. Odredba predpisuje najstrožjo kazni za one, Id se bavijo s pro dajanjem valut inozemcem. Komuniste zapirajo. Na Češkem se je pričela pravcata goria proti komunistom, ker je država uvidela, da so komunisti njeni največji sovražniki. V «enem samem dnevu so spravili v kaznilnico Pankrac pri Pragi 900 komunistov. V naši državi pa smejo komunisti nemoteno objavljati najstrupenejše članke pioti državi. Vlom v češkem poslaništvu. V zadnjih dneh je foli izvršen v dunajskem poslaništvu čehoslovaške republike vlom, in so je posrečilo zločincem ukrasti za več mali onov vrednosti valut, O zločincih manjka vsaka sled, Štrajk! na Dunaju. Štrajkarsko gibanje vlada po vseh kulturnih državah in ni samo pojav pri nas. Deloma je to še posledica „vojne psihoze“, ki je vse gos; odarsko življenje spravilo iz ravnotežja. Zelo občutno trpi na tej gospodarski bolezni Avstrija, kj je že itak gospodarsko na robu propada. Sedaj vlada ma Donata štrajk natakarjev. Pred Božičem, kor .je promet živahen in prihaja v veliko mesto toliko tuj -mv nakupovat za Božič, je to za uostilne in kavarne zelo občutno. Ta štrajk ni gospodarske, ampak iz -M’učno strankarsko socialistične narave. V socijal-demokraškš organizaciji združeni natakarji zahteva -jo, da se morajo hoteli, gostilne in kavarne posluževali izključno njihove organizacije za posred j ran, e pri dobayanta pomožnega osobja. S tem bi bile vse druge stanovske organizacije onemogočene. — Dogodilo se je že več izgredov. Natakarji so ponekod u-drh v gostilne in kavarne, ki so bile odprte in so vzdrževale promet z osobtam, ki ni včlanjeno v štraj -kujoči organizaciji, razbili šipe in opravo. — Ravnokar je izbruhnil tudi štrajk uslužbencev v inseratnih uradih. Napovedan je tudi štrajk pomočnikov zobnih zdravnikov. Stavka avstrijskih železničarjev. Osobje južne ìelezniee je stavilo na progah pri Dunajskem novem snestu vladi zahtevo po božični remuneraci'i, Rok je bii določen do dne 21. t. m. do 18. ure. Železničarji go v svoji zahtevi pripomnili, da M imela zavrnitev stavi ene zal teve za posledico, da se ustavi ves promet brzovlakov in luksusnih vlakov. Pogajanja so se pričela dne 20 t. m. Z 21, t. m. niso vozili brzovlaki na Zagreb, Trst in Budimpešto. — Tudi stavka gledaliških nameščencev preti izbzuhniti. Češki kronski arhiv je bil te dni prenešen iz Dunaja v Prago. Po 170 letih so se češkemu narodu vrnila zgodovinska dokazila njihove slavne zgodovinske preteklosti. Kronski arhiv shranjuje insignije, lot krono, žezlo, razne plašče, knjige itd. raznih če-fètah kraltav. Vsebuta gradivo starih čeških kraljev od leta 1157. Kronski arhiv je leta 1751 pustila prepeljati iz Prage na Dunaj cesarica Marija Terezija. Vlomi na Dnnajn. Silna beda na Dunaju menda ni na manjši vzrok številnih vlomov na Dunaju . iV noči od 21. na 22. t. m. so vlomili v češko poslaništvo. Pokradli so za več milijonov valut. O vlomilcih, ki so, kakor knžeta vsa znamenja, izborno organizirani, ni ne sluha ne duha. Mržnja proli boljševizmu. V,/Južni Rusiji raste mržnja proti bobše- izmu. Ruska mentaliteta pa je že /takšna, da je tudi mržnja zoper bolj Še v ke le suženjska In ne pridei kot óioorna s la v poš ev. Ljudstvo mrzi boljševike, a se jih navzlic temu boji Preti,boljševiško gibanje. V Ukrajini se širi med rdečim vo^aštaom zelo značilen antisemitizem. Ker so židta v sovjetski vladi vodilen element, se ni (Suditi, ako vre v š;rokih masah nevolja' prot' polom’ cons davnih Izraelcev. Glavni vzrok prot/ž'do.Tskega giuanta ie mržn'a staroverskega ruskega kmeta, ki tvori znaten del staleža rdeče armade. Pogromi so na (dnevnem rédu, optasti na ne moreta ničesar storiti, kar bi omejilo antisemitično gibanje. __________________S T g X 2 y * ______________ Terer boljševikov. V Moskvi je bilo obveščeno j veš' sto oseb, da jih smatra sovjetska vlada, kot talce, j čim bi kontrorevolucijanarji započeli protibol„šeyiškp j akcijo. V slučaju, da tega zadnji ne bodo storili, pa ostanejo talci svobodni. Gibanje Japoncev. Japonci so izvedli blokado primorskega obrežja sovjetske Rusije in razen tega ; zaprli meje proti Mandžuriji. Ker je sedaj Rusija odrezana od Tihega oceana, je pričakovati resen kon-j fhkt med obema državama. \ Književnost. j Slovenska Malica v Ljubljani, id je bila leta i 1864 ustanovljena s pomočjo požrtvovalnih rodoljubov, jj da bi pospeševala slovensko znanost in literaturo, se ) je razvita pred vojno v naš,prvi kulturni zavod in je \ vestno vršila svojo dolžnost. Ob času vojne pa je bi- : Io njeno premoženje konfiscirano in njeno delovanje t ustavljeno. Matica je sicer dobila po vojni svoje pre- t možen je nazaj, a danes je v primeri z današnjimi ce- ì nami njen kapital tako majhen, da ji je nemogoče ra- \ zviti ono delavnost, ki bi bila potrebna glede na naš sedanji položaj. Zato se obrača Slov. Mat'ca do vseh | prijateljev Jugoslovanov, da se zopet združijo okoli j nje in ji. omogočijo nadaljne delo. Matica je vložila j ves svoj denar v zemljevid slov-, ozemlja, ki se rav - jj nokar tiska. S tem bo ustregla naši davni želji, To , .delo bo delalo čast Matici in slovenskemu narodu. | Zemljevid bo stal 80 kron. Vabimo vse Slovence, naj f si ga naroče že sedaj, da se jim pošlje takoj, ko bo \ gotov. Matica si je ustvarila nov program. Izpreme- f nila se bo v veliko narodno založništvo, ki bo izdaja- j Io kar največ za naš narod potrebnih in primernih i knjig. Na zadnjem občnem zboru je bil izvoljen nov 1 odbor, v katerem so zastopani naši najboljši kulturni ; delavci in priznani finančniki ter narodni gospodarji, | id bodo poskrbeli, da dobi Matica za svoje delo, krep l ko podlago, Za -nov začetek pa potrebuje sredstev . i Zato vabimo vse svoje prijatelje, da pristopijo k Matici. Bil bi žalosten dokaz naše narodne brezbrižnost], če bi radi slabih gmotnih razmer Matice ne mogla delati. Letna članarina je zvišana na 40 K, kar zmore danes vsakdo; temu primerno je urejen književni program: Za prihodnje leto izide: 1, Spomenica, t. j. spominska knjižica, ki bo obsegala zanimive podatke o ustanovitvi Ma ice, važne zgodovinsko spomine in kulturne dogodke, ki so ž njo v zvezi. V Matici je zakopan kos naše zgodovine. Ker leta 1914 ni mogla slaviti svoje 50 letnice, bo podala s to knjigo kratek pregled svojega razvoja ob času, ko stopamo na nova pota. 2. Zabavno knjižico, ki bo obsegala iz- ; virno slovensko delo. 3. Se eno knjigo, ki bo tudi obsegala domače delo. 4. Knjigo z znanstvenimi spisi. Glede na današnje tiskarske cene bo nudila torej Ma \ tiča naravnost velik književni dar. Spomnimo se, da | so Slovenci v na;fè^j!ÌToàèI^pbdpiràli ' Matico "né gle de na to, kaj bodo prejeli od nje in tako so Ji omo -gočili oni razvoj, ki ga je dosegla pred vojno. Zato naj se smatra vsak poklicanega, da sodeluje. Zbirajte člane v svojem krogu. Cim več bo članov, tem bolj bo mogla Mat ca delati. Le ako bodo člani storili svojo dolžnost, bo mogla Matica postati to, kar nam mora biti v razvoju nove slovenske kulture. Poleg rednih bo Matica izdajala tudi izredne publikacije. Za j ta izdanja ima Matica že pripravljene rokopise; pre- jj vod velikega romana Dostojevskega „Idiot“ i. dr. I Izdajale se bodo pesniške zbirke (pesmi P. Golje), j mladinske knjige (otroške pesmi ge. Vdde Jerajeve)' i. j dr. Poleg tega se pripravlja pregled jugoslovanske literature itd. Vse to delo bo zmogla Matica le s pomočjo svojih članov. Zato se spomnite ob novem letu 1921 Slovenske Matice in pristopite k nji kot član. Pednje knjige Slov. Matice bodo izšle prihodnje leto. Naj bo leto 1921 drugo ustanovno leto Slovenske Matice, „Kulturna načela Sokolstva u Češkoj i Jugoslaviji“ je naslov brošnrici, ki je izšla v Zagrebi --tiskala Nadbiskupska tiskara 1. 1920 — in na 68 straneh prav temeljito in zelo stvarno in mirno razpravna o naslovftem predmetu. Kdor je čital slovensko Lrošurico „Ajmo mi Sokoli“, mu bode tudi ta hrvats-I ka brešuriea prav dobro došla, ker obdelava isti predmet na drug način in z množino drugih citatov, i j Ozira se posebno še na sokolske izjave ob priliki ! mariborskega orlovskega in sokolskega tabora in na-I vaja značilne dokumente za protiversko stališče tudi ! hivatskega Sokola. Povdarjen je posebno materijali-I zem sokolstva n. pr.: „S Tyršem vjerutam, da *o-1 s£Oji samo živa materija.“ („Vestnik Sokolsky“ 1920), i ali „materija je večna“ („Sokolski Vjestnik“, Zagreb, j IOjO, iz predavanja Dušana Grubiča) in prav tam: } „Bezsmrtnost duše je fantazija i plitki fantom, kojim ■ osobito krščanska vjera zavarava svo'e pristašo.’* i Tc iiaj bi čitale tiste Marijine đružabnice, ki so 6o-! konce. Za naše mlačneže glede orlovskega gibana - pa navajamo iz te brošnre besede papeža Pija X., ki je dne ii 12. 1911 rekel: „Do danas njesam prestao btagosìivitati taj pokret. A ako se još i sada ; po avTa'u pređasneđe protiv katoličkih gimnastičkih j oiRanizaciiu, toda mi ne preostaje drugo, nego da san ! počnem gombati...“ Knjižico toplo priporočamo vsem, j ki defu'e'o med ljudstvom in posebno še starišem. Koledar Kmetske zveze za leto 1921 je izšel v Jugoskmanski tiskarni v Ltabltani. Izvod stane 12 K. Vsak zaveden somišltarik naše stranke si ga naj naroči. Koledar KZ 'e dovro urejen in ga vsem so-m 'šl en'kom in som’šijenicam to lo priporočamo. Koledar se lahko naroči tudi v prodajalni Cirilove tis -karne v Mariboru. / Sira® 8* Is IHarlbora. Mariborski naddemokrati — nemškutanjo- Zastopnika strogoga narodnostnega monopola v Mariboru sta demokratska prvaka: dr. sokolski starosta Vlado Sernec in dr. Koderman. In baš ravno ta dva gospoda sta napram svojim advokatskim kolegom nomško-nemškutarskega kova v osebnem občevanju v blaženi nemščini najbolj kolegijalna. Temu dejstvu se no čudimo, ker životarita še danes ta dva gospođa v jugoslovanskem Mariboru pod vplivom staroavstrijskega dr. Kodermanovega: Servus!, starosti dr. Serri c cu pa še gomazijo po jugoslovanskih žilah mravljinci nemškega strahu izza staroavstrijskega zapora, katerega ga je rešil dr. Sernecov dobri prijatelj, zagovornik, spasitelj, tolikrat od vseh liberalcev prekleti dr. Šušteršič. Toliko v odgovor na dr. Reisma-novo slamorezno interpelacijo. Kje, še že ve sam g-dr- Reisman! Dvoglavi cesarski orel na uradnem poslopju v Mariboru. Finančno okratao ravnateljstvo v Mariboru je kot hišno upraviteljstvo že preteklo poletje zaprosilo kompetentno obiast za potreben kredit za odstranitev avstrijskega državnega orla, oziroma za preureditev istega v naš državni grb. Tozadevni kredit je bil od pristojne oblasti odobren sredi grudna t. 1. Cesarski orel na uradnem poslopju se bo, kakor hitio bodo to prtoust le vremenske razmere, nadomestil z grbom kraljevine SHS. Društvo Jugoslovanskih poštnih uslužbencev v Mariboru.Da se onemogoči vsako nesporazumljenje med tovariši člani, opozarjamo, da se tičejo vesti glede ustanovitve in razpusta društva poštnih in brzojavnih nameščencev v Mariboru neke organizacije oošftnih slug, ktero je sklicala v življenje socijalno-demokrat čna — komunist čna — politična stranka na strogo tej podlagi z imenom: „Osrednja zveza poštnih in brzojavnih nameščencev v Mariboru.“ V „Jugoslaviji“ in „Taboru“ čitamo, da se to komaj rojeno društvo razpusti. Organizacija vseh poštnih name -šcencev brez razlike, na strogo strokovni podlagi, kjer je včlanjeno služabništvo in uredništvo, z imenom: „Društvo jugoslovanskih poštnih uslužbencev v Mariboru“ obstoja in bo obstojalo trdno naprej. Toliko članom in javnosti v pojasnilo, — Odbor. Strogi pasji kontnmac ukinjen za Maribor. 1. Strogi pasji zapor v mestu Maribor se s 24. 12. ukine. 2. Pse, katere se jemlje na cesto, je zavarovati z varnim nagobčnikom, ki zabrani grizenje in popada-n:e, ali pa je pse ha vrvici voditi. 3. Vsi drugi psi morajo biti pripeti noč in dan na zanesljivo železno verigo, na takih krajih, da je tujim psom dostop do priklenjenih onemogočen. 4. Prepovedano je jemati pse seboj, v gost lne, kavarne in druge javne prostore (trgovine, mesnice, zabavališče). 5. Vsak pes v mostu Maribor mora imeti predpisano paslo znamko. 6. Psi, kateri ne bi bili po teh določilih zavarovani, o-ziroma bi se zasačili brez znamk, se morajo breziz-jemno usmrtiti. Pri tem se posebno pripornima, da se morata psi, kateri so bili neprimerno zavarovani ati biez znamke, tudi pozne'e na stroške lastnika odvesti in uničiti. 7. Osnažnik bo še nadalje v presledkih’ lovil pse, ki riso pravilno zavarovani ali brez znamk* Pobrežje pri Mariboru. Naša prostovoljna požarna hramba priredi v petek, dne 31. dec. 1920, v prostorih gospe Roiko na Spodnjem Pobrežju, Silvestrov večer za svota člane, podpornike in prijatelje. Na vsporedu je: koncertna godba, gledališka predstava „Zdaj gre sem, zdaj gre t/a“, božično drevo, licitacija, srečolov, novoletno voščilo in ples. Vstopnina 6 K za osebo. Pričetek ob 7. uri zvečer. Vstop je dovoljen samo proti na ime se glaseče vabilo. Ake se bi z vabilom koga prezrlo, naj se obrne na člane požarne brambe. Dostop k plesu je mladoletnim ose-äam prepovedan. Orlovski vestnik. Seja vaditeljskega zbora mariborskega okrožja Orla bo po sklepu zadnje seje dne 6. jan. 1921 v, dvorani kat. pomočniškega društva v Mariboru, Lekarniška ulica 6, ob desetih dopoldne. Vsi člani okr,-vaditeljskega zbora, kakor tudi odsekovi načelniki se „ naj seta gotovo udeležijo. — Pozivam vse brate redne člane mariborskega odseka, da mi nemudoma javijo v telovadnih uralt ali pa v dopisni knjigi, ki leži na mizi v Apotekarci, svoje naslove in številke članskih izkaznic! Tisti, ki nimajo izkaznic, naj se takoj javijo! Tajnik. — Društveni prostor mariborskega Orla, dvorana kat. pomočniškega društva, Lekarniška ulica 6, je odprt vsak dan od 6. do 9. ure zvečer in vsako nedeljo in praznik popoldne. — Prvi fantovski večer po novem letu bo v pondeijek, dne 3. januarja 1921. ob osmih zvečer v Lekarniški ulici 6, Vsi bratje redni člani pod d'sc'plino dolžni priti. So vabljeni tudi vsi drugi, ki se zanimate za Orla. Dopasi. Dobrna. Gospod Blaž Kamenšek je proita! greje posestvo, ro^rej znano pod imenom . Orosei“, zdaj pa „pri kozličku.“ Govori se, da je prišlo to posest -i vo v nemčurs' e roke. Mi tega ne moremo vertati. Ko ! o nemčur ?h govorimo, nai bodo merodatai krogi opo-i zor jeni, da našim nomštavristačim različnim trgov * ! ccm malo bolj na prste gledajo. J ■ ••• tm-Ffr?" tftmi 4 f-' ;^',_ 4 ST IC'A S X* 24. dee#ra.bra !92H. ‘-'W*® m tes|tMr4*t : rwt I» . Mm-mmu ài&r £IffHr'H**l-rKì» vswéìia. p #» j kačast#*. wir« ce: sa doW' raì^ovrstBo ö-jainiftäktarrto Mago v tt&jy©Cjf.:khan -v-. /■ VELKTRGOYIM M AK ÜEAR TUR?* KG A fìs'. AGA - FH*rf r/rj- l .yy. '’^'‘X"'^*'>41 I*f^ l'G; -V * O ' J ZA LETO 1821 | fe 'v Siarilsr« ns pr«àaj a f 'ingoimi tfsfcam* sv. CiH« ter j Hateti & Sesia#. Cena. 20 K { tw.je iwnpts $sil,gr*l>if©k j «a paxsatòj« iteèe «a KoNstieì ì pfìti Oßtrieöi .•; I ižđfei^i« mltairMse.sfco;*»' i et p®Ue£«bjik v-1«;- araiške,-. strt je x» ♦pfc*«r*t< zv-.kkhme ir-a ee i« jj^rse Žage. MH-ir-irisa brni« in ulj*. PopravCa vsfck» -«rata p.psske^a izdelka. .strojev ! Kepaj® is ^KiK« v; r&Cass Vistirf&tec star« str oje' K&birno Tare®j« v avejt iketni t«v«fci, Izdeluje: v js?Hvbiilskivbrt.š ; Vm)(mrafti® šte&imt-,.: egiap, ' p?ji, ki|i K, X pt»ig#»i**;. ] $ it k,'i j»«f a>-s**te'8a K, * SfCii' r «j rn^ra Sß S, M vi-. * ■■ tetbks’ ! SÖ S., i •& m«*» 120 n, I sa lii- » ..fca* 4«.A, .1 -fif #p#r.g .SO K, I 1 IPfK. vrvi s» {H-iOtt 20, ! 48j .®;a» d- &J»1 " S, &bs.4i ! ;ÌS itd, >•(! I A!8jsij4-Gftfu&k, Maritfttr \ - ■'ftS&ivt■ ».rj ii. ii ■ P.62 I Kiès'is Peti a t;g It'Sr 'ikè&i«Bsfi0 preifisrsifa Yi* k čvrstu» Izbera räznüi terbio i* psiatoeg«. »doj0,ka.kor! Deaamiee, tobačnice, llataieet damske-In potno torbice, jako pripravne krt f«p«TOŽ* 9S* lugli Krsvss, Meritor, ieksandroirg 0.u 5i B v*a.ke trn« «s . - ■ w* «prtjiöejo % ’ i poprsifi!©. >ti sr I umnim m swiwrotne. Oea® ^ rwenw». Postrežba «sèsta. 1 :ik iSfcii mmm ] rsGfii ste * p*«s itm:). ZA LETO IS2I itRjeènepf, se dobijo v T--«k«rm *w< Hirii» w R9«B||pNpr t» I» #'eer» Ž#^l feil|è;#.«i k&i&éM^-émk Kéao muä gtäm t pešteiso tred I ?H Skisdim fel*kI zà ■ pisarne iu urade ' •••> stea® s gsStame trad It l& -. Pripti'rtč» svojo obilr.» i*ifp vsrkevrstneg« siatofeHtirriega fe?»p, let TOštega iw dsmskè'èa &iìknn, tee rbcnla/js‘atea, ’perila, t skà''(druka), kénjat e udii ju, ßtgavifs __ —--------a-------demačrga fzdeìka iti.------'•---------- :~ NAlillDM f LUDICA - - RUDOLF MEFEllfJAL .raiBOR» lerDske er sla 1. M pest p!u liete glmrezife tik cerkee se f skifa. ^ P«d^-r©ita 8 o v e n c a I Stavk, tn umet ključavtsišar frappa Essers, Maribor, Pßd mostom it IO .5« ^li^oreča cen j. ohèiastm op. vm' v 'njegovo stroko sj^s-iajoöa deja : kat popravila faljoderjekih strojev, toplo vođo? in para; p kfirjav. '©el® iclfis®! Cesa ?m@s$bì Doyeljtgar» ai eeajenemtt obéìn-fctni »asss&ni«,- da-«e«»' •«vtì»E m v Mariboru, Stovenstia uiica 7, PfW žpicijafne trgevìr^a s pi$@biimi ü m à s. pisafBillii®! potrebSCinaflRl, Premmejo se tudi popravila ipise'lnib sirojov ■ v. Dalje stsa prevzel saeropstvo -p sidse&a. «duri.' „Kontinental". Ftìperoèani «e ter prositn tu uidlen ofcjatu Z odliimm apoStoi aajextt feldon 100. fdsiard Lscit fàlaJca 10©.. lake te Isti. W«ib«ü Tlrt^ìAiifi i0 *eßlt'rÄöi?ia' l)t)fJbl!{t éatila * liisxni- ì>«ri kot: ,Jest* pis-sìoi stroj, raa-V© Hsoike io fc«*ke obleke, kk>-smkì, éadjk Wtise plaSfl jopica, .'«Meke, got»ij*'»i plsàai in dragi plKŠSi, bàie ob'ek», Jaa?*si, ja fesioe gf.low, rs?.to perii», salino p(hii v >, castori, t. deje bla-Else, koce m jlosteS;« sa koaja. aifo’kt sosi ki, ftólàiìH »pisni stslSsIr, foJ*lts, srséBft bias) a, «reala, podobe, are e» s hsd», ka-àisticA-Qr», ssiar« ila sfebroe . bis»-se, br Santsio p:»ž»ioe, lepc-tiéio, etrpike igrate. m-;9 prapnge, krs.»te kož at-piasže, &oJub-kri(a, j osDjtti* suknje, awjat* bä^o, ei»~ .gijesa etra Baraste» «trg, gramofon«. piSSalke, fotograf. ' dalja«-jiede, fab desi»« kajijie, sekirice, : »vetilke, svetoiko, »»»è, ornar - sa Jed ko^aäaa irasja,' bkašoik kurjake it* raso» drogo proda J, Échisiidì Maribor, Koroški o lt*I ff » * W ha z mukufahturo ka bijeli i mmm® u m oeieoj CsBjlirffct© bika ii 1 ~ Cprefe Kckcstkifiiif) Cenjenim trgovcem se ■- aljadno naznanja, da se je ustanovila v Maribor« prepetreboa veletigovlna st vsakovrstnlsB -mnimfakturnim, peril buk«, pleteafna ia kratkim blagom na debelo. Tvrdka „MKRÈUR“ si je za prihodnjo pomladansko sex i jo zasigsrala nsjveč čefeoslovaških fabrifeatov prvovrstne kakovosti, nadalje sklenila z naj večjimi Ceh ©slovaškimi tovarnami eksblnsivno predsjo za Slovenijo. Tvrdka je ustanovila lastno nakupovalno skladišCe na Dunaju za avstrijske In v Pragi za- Cebo-slovaške proizvode. »71 Tv?#i5 „MERKUR'' si fi v*eia zi i?sf®£0, bììots iim^shu eireskMi naiup Ha?a Iz pipe reke In IA0 jtdt tbfr-žiil dfaslFf©' In zate i ljidro vabi ceritne cestrde trpite zb fHIir pfelsR. ' ' 8Bi»pibi?f galanterijska J «m, veletrgovina (i?! Mteof-i te «re/ftn Kmzwnniu *1. dm *em f*r-r» sef il uti»g» m$> OM/akf*i#*iio tr^parimm iz 1 fce»ixle0t ni G r .VforcHflr® ni ( Tng/nl €!o*t*o»Mte Nlfor). 'izm Metli*? d«t®m In p>*» rent fltócrgr» zn eidrlff, §»«» n$eri *nkn», i*t**ln*^ pcHI®, nn&artee itd. ntnk&ife Miroslavu N MA HMtšGMI, Moren*!** ni tesa 19. Mtivehtfm «r»#.’ i>&« Toimrt»»#J6r «me.* Doiiižni jernieni (m pr»cg» !» n*u;» » rsMÌb lì-ris»h. Š'teloi i« »esalai jer®««! v'krtčgi pri Ir. Stavo«, Aleksaiu-àrn»a e®!;** 18. Koiu/ec robkè’rje 3*#*»eg» isdeik» issa » Fri-ufo Fsril, toranuir, ¥a«t>or, Pete* trg 9, Magda.;-, »»ka prrts eštja, -^995 VT j i „ v Maribor», se preda f llil „M p* «»tneBja s a kmeé-‘:ko po»»«t»3, poebpje nbatoji ia 3 st*r«»rnj, z s»fa je bler »a d^a kenja i» tfcraiaba za vozove » ena staaovasje ee k. p:a isbko takoj nas*H. Nas!o» v apr*vi 993 Lepa j» bulk a “i -j#p«»o. p* predajajo po »laki ceei pi Oöttiicb- n, ..oroiks cest» 128 Maribor. 99-, ordinira razen nedeljo in praznikov vsaki dan od 11/ do 13 nre &A » BSaiBORU, Prtäetrova elica Jt. 41-2. lnserira|te v »»Strait1*, Ä pfawawi ■*&. mtàfa » MmMsm,