Delavska enotnost 29. 5. 1976 - ST. 21 - L. XXXV. - CENA 3 DIN GLAVNI UREDNIK: Vojko Černelč ODGOVORNI UREDNIK: BOJAN SAMARIN Javna razprava o osnutku zakona o združenem delu je tudi najprimernejši čas, da v vseh temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih organizacijah in tudi v delovnih skupnostih analiziramo dosedanje izkušnje pri delu samoupravne delavske kontrole, ocenimo rezultate in odpravimo pomanjkljivosti, s katerimi smo se doslej srečevali in na katere je opozorila tudi analiza, ki jo je pred dobrima dvema mesecema pripravil sektor za samoupravljanje pri RS ZSS. K temu pa je potrebno takoj opozoriti dejstvo, da smo doslej v praksi pogosto enačili samoupravno delavsko kontrolo z odbori, ki so jih izvolili delavci in ob tem pozabljali na kontrolo delavcev nad dogajanjem in gospodarjenjem tudi prek drugih samoupravnih organov, zlasti pa na neposredno kontrolo delavcev. Razlogov za to, da se je predsedstvo RS ZSS ponovno odločilo za razpravo o uveljavljanju samoupravne delavske kontrole, je več. Med najpomembnejše prav gotovo sodi hotenje, da bi se delavci temeljito seznanili z novimi določili osnutka zakona, ki v več členih govori o samoupravni delavski kontroli Mladinske delovne brigade so že na Kozjanskem. Foto: Egon Kaše Čisti odnosi — dobri prijatelji O sedanjih samoupravnih razmerah v Titovih zavodih Litostroj, ki jih soočajo z duhom in črko osnutka zakona o združenem delu, teče te dni razprava med delavci. Že sedaj Ugotavljajo, da so možnosti za ustanovitev več TOZD. Kritično govore tudi o delegatskih odnosih, ki bodo morali postati taki, kot je to zapisano v ustavi. STRAN 3 SEJA PREDSEDSTVA RS ZSS Aktualnosti na rešetu Osrednja proslava ob dnevu samoupravljavcev bo 25. junija v Ljubljani jljf- SOl' iina tovi 11 < ro v i ^ o 11 o- 1 r [lf . Xr r r r r TKrjfJIjTVTT STRAN 4 Na seji predsedstva RS ZSS, ki se je sestalo minulo sredo, so člani obravnavali poročilo o dosedanjem razvoju samoupravne delavske kontrole, se seznanili s potekom družbene akcije za izboljšanje družbene prehrane delavcev in preskrbe mest ter določili naloge sindikatov pri tej akciji, predsedstvo je sprejelo sklep o pristopu k družbenemu dogovoru o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč ter se seznanilo s potekom solidarnostne akcije za Zgornje Posočje, ki gaje prizadel potres. Člani predsedstva so tudi sprejeli program praznovanja 27. junija - dneva samouprav- in da bi soočili dosedanje delovanje samoupravne delavske kontrole z zakonskimi določili. Poudarek, ki ga daje predsedstvo v javni razpravi določilom, kr govore o samoupravni delavski kontroli je potreben. Izrazimo ga z besedami generalne sekretarke RS ZSS Ivanke Vrhovčak, ki je dejala, da v praksi še vedno nismo dojeli resničnega bistva samoupravne delavske kontrole, kajti pogosto so njeni odbori zunaj samoupravnega sistema, nekakšni ,jiadorgani“. Lahko bi rekli, da v praksi pozabljamo na razredno funkcijo samoupravne delavske kontrole, ki ne more prevzemati nadzorne funkcije delavskemu svetu, vendar pa mora biti instrument delavcev, da uresničujejo neodtujivo pravico odločanja o sredstvih, pogojih in rezultatih svojega dela. Ker pa osnutek zakona o združenem delu sedaj dokaj jasno določa vse oblike delavske kontrole in tudi oblike in metode delovanja posebnih organov, je prav, če delavci tej tematiki v javni razpravi posvetijo več pozornosti, kar pa hkrati tudi pomeni, da morajo določila zakona čim prej uveljaviti v praksi. Sindikat je kot razredna organizacija delavcev še posebej odgovoren za uveljavljanje samoupravne delavske kontrole. Ko se zavzema za uveljavljanje novih določil osnutka zakona v praksi, mora tudi sproti opozarjati na dosedanje pomanjkljivosti in ustvarjati takšno razpoloženje, da ne bo prihajalo do zamer in nepotrebnih konfliktov ob delovanju odborov samoupravne delavske kontrole. Niso redki primeri, da so ti odbori skregani s poslovodnimi organi in ponekod tudi z delavskimi sveti, čeprav morda marsikdaj tudi zaradi nerodnosti v delovanju odborov delavske kontrole. Če bomo uveljavili določila novega zakona v praksi — in to moramo — bo pri delu organov samoupravne delavske kontrole manj nerodnosti, manj prepirov in več konstruktivnega dela pri uresničevanju nalog, ki jih imajo odbori. Poziv predsedstva RS ZSS, da se v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu posveti posebna pozornost samoupravni delavski kontroli, je zato več kot upravičen. M. HORVAT Ijavcev. Letošnje praznovanje dneva samoupravljavcev mora biti delovno, kajti potrebno je analizirati dosedanje samoupravne uspehe v organizacijah združenega dela, v temeljnih organizacijah, krajevnih skupnostih in v samoupravnih interesnih skupnostih, kot tudi v družbi nasploh ter se dogovoriti za nove naloge, ki čakajo samoupravljavce tudi pri uresničevanju določil osnutka zakona o združenem delu. Republiška proslave dneva samoupravljavcev bo 25. junija v Ljubljani. Udeležile se je bodo delegacije iz vseh občin. Organizatorja praznovanja dneva samoupravljavcev sta skupščina SRS in RS ZSS. M. H. SEKRETARIAT ZA ORGANIZACIJO JAVNE RAZPRAVE PRI RS ZSS Malo ustavo med delavce! V teh dneh so sekretarji občinskih sindikalnih svetov oziroma vodje sekretariatov za organizacijo javne razprave o osnutku zakona o združenem delu v občinah prejeli pismo, v katerem jih sekretariat za organizacijo javne razprave pri RS ZSS opozarja na nekatere pomanjkljivosti, s katerimi se srečujemo v dosedanjih pripravah na to zelo pomembno politično akcijo. Analiza poteka dosedanjih politično-organizacijskih priprav, ki jo je opravil sekretariat, kaže, da so bde v glavnem uspešno opravljene, vendar pa so na seji sekretariata in že pred tem na seji predsedstva RS ZSS opozorili, da v nekaterih občinah zamujajo pri sprejetih rokih. Sekretariat za organizacijo javne razprave še posebej opozarja nosilce javne razprave v tistih občinah, kjer še niso pripravili politične ocene družbenoekonomskih razmer v občini. Zahteva sekretariata je odločna: kjer naloga ni opravljena, je treba nemudoma pripraviti oceno in z njo seznaniti celoten politični aktiv. Pismo sekretariata opozarja tudi na to, da je potrebno dosledno zagotoviti tak vsebinski in organizacijski pristop k javni razpravi, kot je določen z načrtom delovanja sindikatov pri organiziranju javne razprave o osnutku zakona . V nekaterih občinah javne razprave še vedno niso prenesli v temeljne samoupravne skupnosti, temveč se vse predolgo mude v razpravah o osnutku na sestankih političnih aktivov v organizacijah združenega dela, nadaljujejo s splošnimi predavanji o vsebini osnutka zakona — se torej le seznanjajo z zakonom, pri tem pa pozabljajo, da je njihova naloga predvsem koordinacija akcije v temeljnih organizacijah. Zato tudi še vedno nimajo ocene samoupravnih in še posebej družbenoekonomskih odnosov v organizacijah združenega dela, ki jih po sklepih 6. seje CK ZKS in tudi predzadnje seje predsedstva RS ZSS morajo soočiti s črko in duhom zakona o združenem delu. Sekretariat tudi poudarja, da zbori delavcev ne morejo obravnavati ocene o sedanjih samoupravnih razmerah, ne da bi jo pred tem obravnavale družbenopolitične organizacije oziroma sindikalne in samoupravne skupine. Kljub temu, da smo se zelo natančno dogovorili o sprotnem medsebojnem obveščanju, so v nekaterih občinah to zanemarili ali pa prepozno obveščajo o vsebinskih vprašanjih iz javne razprave. Ni odveč ponovno opozoriti, da je skupščina SFRJ sprejela sklep, da mora biti javna razprava zaključena do 20. septembra. Skrajno neodgovorno in politično škodljivo bi bilo, če bi jo prelagali na jesen. Tudi sindikati so natančno določili „vozni red" javne razprave in že v začetku septembra so predvidene problemske konference v občinah in ob koncu septembra tudi v republiki. Za potek akcije in vsebinske poudarke v javni razpravi smo se natančno dogovorili. Dogovore pa je potrebno tudi dosledno uresničiti! M. HORVAT DE 7 dni v sindikatih 29. maja 1976 stran 2 IZ REPUBLIŠKIH ODBOROV / \ KAJ SMO STORILI... Še orati ledino Že nekaj let se v Sloveniji ubadamo s trdo orehovo lupino, ki nam je kljub prizadevanjem še vedno ni uspelo nekoliko bolj načeti, kaj šele streti. Tako lahko poimenujemo ves splet vprašanj, ki so povezana z organizirano družbeno prehrano (pri čemer pa ne mislimo le na tople obroke med delom, temveč na take objekte za prehrano delavcev in občanov, ki jim bodo onogočali zdravo, kakovostno in ceneno prehrano) in s preskrbo s prehrambenimi proizvodi. Člani predsedstva RS ZSS so minuli teden na svoji seji ponovno analizirali dosedanje rezultate - resnično vidni so le na področju prehrane med delom - ter se dogovorili za nekoliko bolj intenzivno ter seveda tudi praktično akcijo pri razreševanju teh dveh družbeno žgočih problemov. Spoznanje, da je racionalno organiziranje družbene prehrane med zelo pomembnimi elementi skrbi sindikatov za življenjski standard in za socialno varnost, ni novo, vendar pa so na seji predsedstva prav zato sklenili, da je potrebno takoj sklicati vse družbene dejavnike, ki se s političnega, strokovnega, gospodarskega in upravnega aspekta ubadajo s problemi družbene prehrane ter izdelati skupen program najnujnejših nalog ter hkrati v razvojnih načrtih posvetiti več pozornosti družbeni prehrani Seveda pa mora družbena prehrana dobiti tudi ustrezno mesto pri povezovanju na vseh področjih agroživilstfa in z instrumenti ekonomske politike spodbujati naložbe v te zmogljivosti. Prav gotovo pa je to vprašanje tesno povezano tudi z reševanjem zagat, ki jih imamo pri preskrbi mest s prehrambenimi artikli Ko so člani predsedstva ocenjevali razloge za takšno stanje, so med drugim opozorili na neskladja med ponudbo in povpraševanjem, čemur je pogosto kriva neurejena politika cen za kmetijske pridelke, in še posebej na nepovezanost kmetijstva s predelovalno in živilsko industrijo, trgovino in potrošniki Kratki stiki v tem krogu ne bodo nastrgali, če bomo njihove odnose organizirali na dohodkovnih načelih, vendar pa je potrebno vse te subjekte, ki nastopajo v procesu preskrbe s prehrambenimi proizvodi, tudi čvrsteje samoupravno povezati, kar še posebej velja za zasebnega kmetijskega proizvajalca, ki je pomemben dejavnik v kmetijski proizvodnji Sicer pa to vprašanje ni le stvar sindikata, kot so opozorili nekateri v razpravi, kajti pogledati bi morali, koliko izvršni sveti v občinah posvečajo pozornosti preskrbi in družbeni prehrani Na seji predsedstva so sprejeli tudi pobudo, da bi izdelali slovenski koncept preskrbe prebivalstva in razvoja družbene prehrane, ki naj bi ga jeseni sprejela tudi skupščina SRS. Sindikatom ostaja kot primarna naloga, da se s še večjo vnemo spoprimejo z dosedanjimi ovirami pri združevanju dela in sredstev v agroživilstvu ter da angažirajo svoje članstvo v tej dejavnosti za ta ekonomsko in politično nujen proces. Poleg tega pa bodo morali občinski sindikalni sveti v bodoče tvomeje sodelovati v vseh akcijah družbenopolitičnih skupnosti za izboljšanje preskrbe prebivalstva in hkrati morajo biti tudi pobudniki za nove akcije, s katerimi bi postopoma v svoji občini in s tem tudi v Sloveniji odpravili žgoč problem družbene prehrane in preskrbe prebivalcev s prehrambenimi proizvodi. M. HORVAT \__________________________________________________y IZ OBČINSKIH ORGANIZACIJ MARIBOR Za javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu so se v tej občini nadvse skrbno pripravljali. Med drugim so pripravili več seminarjev za predsednike delavskih svetov, izvršnih odborov sindikalnih organizacij, vodje delegacij, člane občinskega štaba za vsebinsko vodenje in usmerjanje razprave ter za vodilne delavce v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Tako bo razpravo po kolektivih in krajevnih skupnostih usmerjal kar 3500-članski širši aktiv družbenopolitičnih delavcev. Izvršni odbor občinskega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije Maribor je minuli ponedeljek obravnaval priprave na javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu. Razpravljal pa je tudi o predlaganem projektu pre-osnove srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje in o poteku te javne razprave. Občinski odbor sindikata zdravstvenih in socialnih delavcev Maribor in Zdravstvena šola Maribor pa sta organizatorja današnjega posveta o zasnovah usmerjenega izobraževanja za zdravstvene delavce v okviru predlaganega projekta preobrazbe srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. „ r KOPER Kraško-obalni svet zveze je imel minuli torek posvet predsednikov iniciativnih odborov za ustanovitev klubov samoupravljavcev v kraško-obalnih občinah. Ocenili so dosedanjo javno razpravo o ustanavljanju klubov in se dogovorili o nekaterih nadaljnjih akcijah za hitrejše uresničevanje sprejetih nalog. IDRIJA V sredo, 26. maja, je bila ustanovna skupščina kluba samouprav-Ijalcev občine Idrija. Sprejeli so programsko usmeritev kluba in izvolili organe skupščine kluba samoupravljavcev občine Idrija. JESENICE Komisija za kulturo občinskega sveta zveze sindikatov je minuli ponedeljek razpravljala o pripravah za „teden komunista", ki bo posvečen temi: človek, delo in kultura. Poleg tega so obravnavali tudi problematiko dela sindikalnih referentov za kulturo. RAVNE NA KOROŠKEM Na plenarni seji občinskega sveta ZSS so ugotovili, daje v večini OZD v polnem teku akcija za pomoč prebivalstvu potresnega območja, da pa ponekod zaradi lastnih finančnih težav šele razmišljajo, kako pomagati ponesrečencem. Na seji so se dogovorili, da bodo prizadetim pomagale vse delovne organizacije s sredstvi, zbranimi z enodnevnim zaslužkom. Kjer bodo mogli, bodo poskušali storiti še kaj več. Tako je Železarna Ravne že nakazala 400.000 din, računajo pa, da bodo poslali še betonsko železo. Skupščina občine je poslala 50.000 din pomoči, občinski svet ZSS pa 10.000 din. Poleg materialne pomoči pa so na Tolminsko poslali 13 šotorov (Železarna Ravne), 6 prikolic (vse občine koroške regije) in avtobus, preurejen v bivalne prostore (Viator-Prevalje). Odposlali bodo še šest prikolic, ki jih bodo z združenimi sredstvi kupile OZD iz občine. Neposredno na terenu pa bodo delali tudi brigadirji iz ravenske občine. J. G. V občini Ljubljana Moste-Polje so se temeljito pripravili na javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu. Mimo ožjega, 75-članskega političnega aktiva so ustanovili še posebne delovne skupine za spremljanje in ponovno preverjanje samoupravne organiziranosti v TOZD, delovnih organizacijah in drugih samoupravnih dcupnostih. Tako je vključeno na ravni občine v akcijo več kot 150 sindikalnih delavcev. Za vse člane skupin, za vse predsednice OOS, delegate odborov in sekretarje OOZK so pripravili posebne enodnevne seminarje, na katerih so se seznanili z vsebino osnutka zakona ter dobili konkretne napotke za neposredno vodenje razprav v delovnih organizacijah. V občini ocenjujejo, da bo analiza samoupravnih razmer v vsaki TOZD lažja, ker so že lani občinski odbori temeljito ocenili razmere v posameznih orga-nizacijah. Z enega teh seminarjev je tudi naš posnetek. — Foto: Andrej Agnič PRIPRAVE NA PROSLAVO VELIKIH STAVK PRED ŠTIRIDESETIMI LETI SLAVJE V KRANJU Bogat kulturni program in skrb za dobro počutje vseh udeležencev Delovna telesa, ki pripravljajo proslavo 40-letnice stavk, ki bo 18. septembra v Kranju, so že pričela z delom. 18. maja se je sestal kranjski odbor za proslavo, ki ga vodi Viktor Eržen. Na tej seji se je odbor konstituiral, sprejel delovni načrt in določU nosilce posameznih nalog. V Kranju bodo med drugim poskrbeli za ureditev prizorišča proslave in tribune za nastopajoče, uredili bodo tudi pogoje za dobro počutje vseh udeležencev, tako nastopajočih kot gostov ter drugih udeležencev. Mesto Kranj bo slovesno okrašeno in posebej pripravljeno na to veliko republiško proslavo. Dogovoijeno je tudi, da se bodo proslave kolektivno udeležili delavci iz vseh kranjskih organizacij združenega dela, na prizorišče bodo prišli organizirano, v povorkah Čeprav se je v zadnjem času bistveno izboljšal odnos do srednjeročnega načrtovanja razvoja, po rokovniku dejavnosti zamujajo tudi v novomeški občini, zlasti pri usklajevanju teh načrtov. To ugotavljajo v občinskem svetu zveze sindikatov. Zato so sklenili zaostriti odgovornost vseh, ki sodelujejo v usklajevalnih procesih. Razvojne načrte do leta 1980 so izdelali v glavnem v vseh temeljnih organizacijah združenega dela ter v krajevnih in samoupravnih interesnih skupnostih, vendar pa ugotavljajo, da so le-ti večinoma sad prizadevanj strokovnih služb, manj pa z zastavami in s transparenti. Mladi iz Kranja so se zavezali, da bodo pomagali ustvaijati primemo vzdušje, tako da bodo na predvečer prireditve prižgali kresove. Dne 25. maja seje sestal tudi organizacijski odbor v Ljubljani, ki je sprejel razrez svojih nalog in določil nosilce in roke za njihovo uresničitev. Pri tem je posebej pozorno obravnaval izvedbo scenarija proslave, ki vključuje med drugim osem delavskih pesmi, kijih bodo zapeli združeni pevski zbori z območja širše Gorenjske (600-800 pevcev), tri odlomke kantate Radovana Gobca na besedilo Mihe Klinarja „Splavarji na ognjeni reki“, kijih bodo zapeli nekateri najboljši amaterski pevski zbori iz Slovenije, štiri recitacije, celoten scenarij bo povezoval tekst , Jero nista", ki so pri oblikovanju vsebine načrtov sodelovali delavci v združenem delu, medtem ko so bili občani v krajevnih skupnostih bolje vključeni v celoten proces tega načrtovanja. Ponekod tudi ugotavljajo, da so bile družbenopolitične organizacije v TOZD in v krajevnih skupnostih premalo dejavne. Prav tako ugotavljajo, da so ti načrti ponekod preveč ozko zaprti le v posamezne TOZD, da so marsikje nerealni zlasti glede predvidene stopnje rasti zaposlovanja in družbenega proizvoda, da so premalo stabilizacijski in podobno. R. S. bo opisoval revolucionarna dognanja v letu 1936. Na proslavi bosta sodelovali tudi dve godbi na pihala. Pevcem in godbenikom bo dirigiral Radovan Gobec, režijo proslave pa je prevzel Jože Vozny. Na seji tega odbora so razpravljali tudi o drugih razsežnostih proslave (udeležencih iz vse Slovenije, značkah, plakatih, spiskih še živečih aktivnih udeležencev stavk leta 1936, razstavi o stavkah, informativno propagandnih akcijah, stroških), o katerih se bo treba čim-prej dokončno dogovoriti. FRANČEK KAVČIČ N Pojasnilo V sestavku „Dober namen premalo" smo v zadnji DE na naslovni strani zapisali, naj bi s predvidenim družbenim dogovorom o ukrepih za racionalizacijo stanovanjske gradnje urejevali tudi dogovore o cenah. Resnica pa je taka, da zdaj teče javna razprava o osnutku omenjenega družbenega dogovora, da pa dogovori o cenah, kot jih omenja članek, sodijo v že sprejete oziroma šele nastajajoče občinske družbene dogovore o cenah stanovanjske gradnje, ki jih bo zaradi tega treba ustrezno spremeniti oziroma dopolniti. Bralcem se za neljubo pomoto opravičujemo. V____________________J SINDIKAT GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE: Komisija za socialo, standard zdravstveno varstvo je na zadnji seji obravnavala potek priprav n3 posvet o varstvu pri delu in zdravstvenem varstvu gradbenih delavcev, ki bo v tovarni Salonit v Anhovem. SINDIKAT DELAVCEV 'GRAFIČNE IN PAPIRNE INDUSTRIJE SLOVENIJE: Na seji izvršnega odbora RO 50 obravnavali osnutek dogovora o temeljih srednjeročnega plana Slovenije do 1980. leta, osnutek samoupravnega sporazuma 0 osnovah srednjeročnega razvoja združenega podjetja slovenske papirne industrije, uresničevanj® ustavne vloge samoupravnih interesnih skupnosti v družbenih dejavnostih in sklepe sindikatov Slovenije o oddihu in rekreaciji delavcev. ŠTIRJE SINDIKATI (trgovine, gostinstva in turizma, obrti, stanovanjske in komunalne dejavnosti) so v organizaciji republiških odborov pri pravili razgovor o problemih, ki nastajajo pri uresničevanju zdravstvenega varstva delavcev, oziroma o ukrepih za odpravo teh problemov. SINDIKAT DELAVCEV ENERGETIKE IN PREMOGOVNIŠTVA SLOVENIJE: R0 je prejšnji petek organiziral javno razpravo o usmerjenem ri obraževanju med delavci REK Velenje. Na seji izvršnega odbora pa so ocenjevali gospodarska gibanja v elektrogospodarstvu h1 premogovništvu Slovenije v minulem letu ter uresničevanj® sklepov in stališč sindikatov Slovenije o oddihu in rekreaciji delavcev. SINDIKAT DELAVCEV VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA SLOVENIJE: Izvršni odbor in njegova komisija za samoupravno sporazumevanje sta prejšnji ponedeljek obravnavala problematiko financiranja dejavnosti srednjih šol, predlog Poklicnih profilov za področj® vzgojnovarstvene dejavnosti hi nekatera vprašanja organizacij® in usklajevanja delovnega časa. SINDIKAT DELAVCEV KULTURE SLOVENIJE: Posebna delovna skupina tega odbora za pripravo osnutkov združenih samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov je prejšnji torek oblikovala dogovor o združenem sporazumu in o njegovi vsebini SINDIKAT DELAVCEV ZNANOSTI IN VISOKEGA Šolstva Slovenije: ro j® pripravil razpravo o uresničevanju samoupravljanja in dohodkovnih odnosov v svobodni menjavi dela na visokošolskih organizacijah združenega dela. To problemsko razpravo so organizirali v Maribom. SINDIKAT DELAVCEV KEMIČNE INDUSTRIJE SLOVENIJE: RO je organiziral minuli četrtek javno razpravo 0 projektu preobrazbe srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje v delovni organizaciji Helios v Domžalah. SINDIKAT DELAVCEV KOVINSKE INDUSTRIJE SLOVENIJE: RO in Gospodarska zbornica SRS sta v sredo organizirala v jeseniški železarni razpravo o reformi srednjega šolstva oziroma njeni preobrazbi v usmerjeno izobraževanje. SINDIKAT OBRTNIH DE' LAVCEV SLOVENIJE: RO popravlja v sodelovanju z občinskimi organizacijami razprave o zakonu o združenem delu v obrtnih pogodbenih organi zacijah združenega dela. Delavci v teh organizacijah bodo o zakonu in o svojem samoupravnem položaju razpravljali v času m®® 31. majem in 13. junijem. Zamudniki na zagovor POSVETOVANJE O SAMOUPRAVNEM POVEZOVANJU IN ZDRUŽEVANJU SOL SPODBUDA AKCIJI 26. maja letos je bilo v Ljubljani na pobudo republiškega odbora sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja posvetovanje o samoupravnem povezovanju in združevanju šol, ki so se ga udeležili delegati občinskih odborov sindikata vzgoje in izobraževanja iz vse Slovenije. Namen posveta je bil spodbuditi javno razpravo v obliki kritičnih in konstruktivnih predlogov strokovnih delavcev s področja izobraževanja, uskladiti stališča o nekaterih perečih vprašanjih in jih povezati z določili osnutka zakona o združenem delu. O rezultatih in predlogih, ki so se izoblikovali na tem posvetovanju, bomo še poročali. BREDA BERNETIČ OB ZAKLJUČKU DEVETEGA POLITIČNEGA TEČAJA Zahvala gostiteljem Končan je deveti dvomesečni politični tečaj, ki jih prireja center republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije za družbeno izobraževanje. Ob zaključku tega tečaja so v petek organizirali posebno prireditev. Na njej so tudi podelili priznanja in izrekb zahvalo delovnemu kolektivu zdravilišča Dolenjske Toplice, krajevnim organizacijam in posameznikom, ki so pripomogb k temu, da so se tečajniki v tem kraju dobro počutili. Na zaključni prireditvi je nastopila tudi folklorna skupina ,.Prežihov Voranc" iz Raven. V Titovih zavodih Litostroj So začeli s političnimi in organi-Zac'jskimi pripravami na javno razpravo o osnutku združenega 'kla že v aprilu. Od minulega Ponedeljka pa teče javna raz-Prava o „mali ustavi11 med de-avci, ki so se organizirah v 19 skupin. Nekoliko nevsakdanja odločitev, bi lahko rekli glede na to, da imajo v Litostroju le 8 hmeljnih organizacij združe-ne8a dela in delovno skupnost kopnih služb. Vendar pa velja Povedati, da javna razprava o j^ko pomembnem zakonu v . togu več kot 500 ali celo 1000 Zaposlenih ne bi bila učinkovita ,lri bi se neizbežno izrodila bodisi v predavanje bodisi v mi-tlr>g. ^ pripravah na javno razpravo so se z osnutkom zakona o združenem delu seznanili naj-|Prej družbenopolitični in vodilni delavci v Litostroju. Se-Veda ob tem ne smemo pozabiti tudi na razlagalce določil osnutku zakona, ki so jih imenovale družbenopolitične organizacije. Organizirali so se v petih sku-Pinah in si tudi razdelili posa-^rezna poglavja pri razlaganju »Njihova naloga ni lahka Pravi predsednik konference in osnovne organizacije sindikata v Litostroju Ivan Sabol, „kajti ves kolektiv mora na preprost in razumljiv način seznaniti z druž-oenoekonomskimi in idejnimi osnovami zakona o združenem dslu. Seveda pa to ni dovolj, kujti že od vsega začetka nam je jasno, da samo spoznavanje osnutka ni dovolj, temveč da je Potrebno dosedanjo samoupravno prakso soočiti z rešitvami, ki J*h prinaša zakon. Prav zato Smo v Litostroju izdelali dokaj Podrobno analizo o samouprav-uih razmerah in v njej še poseduj poudarili vprašanja, ki so Povezana z dohodkovnimi od-nos*, samoupravnimi odnosi in Seveda tudi z dosedanjo samo- upravno organiziranostjo. To analizo, ki so jo potrdile družbenopolitične organizacije v Litostroju, sedaj v javni razpravi dopolnjujejo delavci. Pričakujemo podrobnejše ocene o samoupravnih razmerah v vsaki temeljni organizaciji in hkrati tudi predloge o boljšem samoupravnem organiziranju.“ Dohodkovni odnosi „V analizi smo posvetili dohodkovnim odnosom med temeljnimi organizacijami združenega dela v Litostroju zelo veliko pozornosti," pravi naš drugi sogovornik, pravni svetnik generalnega direktorja Karel Korošec. „To je tudi razumljivo, saj je z razčiščenimi odnosi med temeljnimi organizacijami združenega dela v delovni organizaciji in tudi v temeljni organizaciji v pretežni meri pogojeno urejanje tudi drugih samoupravnih zadev, s katerimi se srečujejo delavci. Naj ne zveni kot samohvala, če trdim, da nam je dosedanje dohodkovna načela že uspelo zasnovati, kot zdaj določa ,/nala ustava". Kar 85 % proizvodnih zmogljivosti v Litostroju je neposredno vezanih na proizvodnjo turbin za elektroenergetske objekte. Že to priča, da gre za fazno proizvodnjo, kjer posamezne temeljne organizacije ne morejo naročnikom neposredno določati cen oziroma obračunavati svojega dohodka. Zelo neposredno v tem proizvodnem procesu sodelujejo delavci v TOZD projektiva in konstrukcija, TOZD proizvodnja polizdelkov in TOZD proizvodnja finalnih izdelkov. Posamezne temeljne organizacije morajo ob licitacijah pripraviti svoje predponudbene cene. Projektiva in konstrukcija mora za turbino pri hidrocen-trali obračunati vse materialne stroške, dohodek in seveda tudi normalni čisti dohodek. Prav tako tudi TOZD proizvodnja polizdelkov in TOZD proizvodnja finalnih izdelkov. Tako dobimo kalkulativno ceno, ki je osnova za nastope Litostroja na licitacijah. Dogaja pa se, da uspemo tudi na licitacijah z višjimi cenami. V samoupravnem sporazumu imamo zato določena merila, kako se deli po posameznih temeljnih organizacijah razlika med našo kalkulativno ceno in doseženo ceno na licitaciji. Osnova za to delitev je količina vloženega dela v proizvodnji finalnega izdelka. Srečujemo pa se tudi z drugačnimi primeri: zaradi inflacije, tehničnih razlik in drugih podobnih pojavov v našem gospodarstvu in v svetu prihaja do razhk v čistem dohodku, ki je lahko tudi manjši, kot smo predvidevali. V tem primeru smo dogovorjeni, da najprej pokrijemo ta odstopanja, šele nato pa delijo čisti dohodek po temeljnih organizacijah glede na vloženo delo in dogovorjena merila. Razprave o delitvi dohodka med temeljnimi organizacijami so zvečine zelo živahne, kajti zelo težko je ovrednotiti vse objektivne in subjektivne razloge, ki s pripomogli k zvišanju ali zmanjšanju dohodka, ki ga ustvarja Litostroj pri realizaciji posameznih naročil. Lahko bi rekli, dav primerih, ko dosežemo ugodnejšo ceno na licitaciji, delio po vloženem delu razliko med ponudbeno ceno temeljne organizacije in delovne organizacije ter realizirano ceno, hkrati pa vsi solidarno pokrivamo morebitne izgube." Karel Korošec je k temu tudi dodal, da v Litostroju že od 1972. leta veljajo podrobno urejeni medsebojni ekonomski odnosi. Vsako leto merila, ki so zapisana v samoupravnem sporazumu, ponovno proučujejo in jih prilagodijo novim razmeram. Dohodkovni odnosi pa niso Irena Kosmač: Osnutek zakona nas spodbuja k razmišljanju o boljši samoupravni organiziranosti. Karel Korošec: Od razčiščenih odnosov med temeljnimi organizacijami so odvisni vsi samoupravni odnosi v delovni organizaciji. Ivan Sabol: Nismo zadovoljni z dosedanjim delom delegatov. Zaostrili bomo odgovornost... značilni le za odnose med temeljnimi organizacijami v proizvodnji, veljajo namreč tudi za razmerja med njimi in skupnimi službami. Stroške za poslovanje skupnih služb v Litostroju upoštevajo v vseh kalkulacijah temeljnih organizacij, torej že s proizvodnimi plani določajo ceno za opravljene storitve skupnih služb, v tej ceni so zajeti poleg tekočih stroškov in osebnih dohodkov tudi stroški in sredstva za skupno porabo in za rezerve. Vsak mesec dobivajo delavci podatke o gibanju teh stroškov, kar pa velja seveda tudi za gibanje stroškov in dohodka v vsaki temeljni organizaciji in v delovni organizaciji kot celoti. Skupne službe so udeležene po bilanci z večjimi ali manjšimi deleži pri povečanju osebnih dohodkov glede na rezultate gospodarjenja v temeljnih organizacijah združenega dela. V bodoče več TOZD Spoznali smo," pravi Ivan Sabol, da dosedanja samoupravna organiziranost ni bila najboljša. V tako veliki temeljni organizaciji, kot je proizvodnja gotovih izdelkov, kjer je zaposlenih kakih 1000 delavcev, je težko organizirati neposredno samoupravno odločanje in manjše so tudi možnosti pri kontroliranju izvajanja sprejetih odločitev. Analiza razmer nas je nedvomno opozorila na to". „Osnutek zakona o zcfaiže-nem delu," pravi Irena Kosmač, sekretar osnovne organizacije ZK v skupnih službah, „po-drobno opredeljuje pogoje za ustanovitev temeljnih organiza- cij in tudi pravice ter dolžnosti ,,V sindikalni organizaciji delavcev pri tem. V dosedanji smo se odločili zaostriti odgo-samoupravni praksi smo spo- vornost delegatov, do tistih, ki znali, da vse naše enote nimajo so jih izvolili ter od njih zahte-pogojev konstituiranja v temelj- vati, da ne obveščajo samo de-no organizacijo. S tem pa ni re- lavcev o sprejetih odločitvah, čeno, da smo v Litostroju sto- temveč da se tudi z njimi posve-rili že vse pri proučevanju pogo- tujejo pred sprejemanjem odlo-jev za ustanovitev temeljnih čitev. Marsikaterega delegata organizacij. Že dosedanja javna bomo morali odpoklicati, ker razprava je pokazala, da so po- ne opravlja svojih nalog, goji za konstituiranje inštituta Seveda pa bo potrebno tudi za raziskavo in razvoj, ki je bil več pomoči družbenopolitičnih dosedaj vključen v skupne služ- organizacij delegatom. Še bolj be, kot temeljne organizacije, bomo morali razviti sistem in-Prav tako pa nas osnutek za- formiranja v temeljni organiza-kona tudi spodbuja k razmiš ja- cjjj, v jeiovni organizaciji, ob- nju o tem, da bi v se anji ve^anju in na vseh drugih rav- TOZD za proizvodnjo pohzdel- nej^ kajtj brez razvejanega in kov konstituirali dve temeljni učinkovitega sistema obvešča-organizaciji, v TOZD finalnih rja sj nadaljnjega razvoja dele-izdelkov pa tri. Vse tudi kaže, gatskih odnosov ne moremo zada so pogoji tudi za ustanovitev mjšljati. V Litostroju smo na temeljne organizacije združe- področju obveščenosti delavcev nega dela za nabavo in temeljne jn pretakanju informiranja v organizacije za prodajo, ki sedaj zadnjih nekaj ietih naredili sicer poslujeta kot sektorja skupnih velik korak, vendar pa še vedno služb." ugotavljamo, da so hitre infor- macije speljane predvsem od , . , . , . vrha 'navzdol, medtem ko s po- delegatskl odnosi vratnimi-informacijami - gre za Pred dnevi so v osnovnih stališča, predloge in vprašanja, organizacijah sindikata v Tito- ki jih postavljajo delavci -vih zavodih Litostroj zelo kri- nismo zadovoljni. Nadaljnje različno spregovorili o delegat- vijanje informacijskega sistema skem sistemu. in seveda tudi delegatskih od- Čeprav smo lahko zadovoljni nosov je pogoj za uresničevanje z delom delegatov v delavskih določil, ki jih prinaša mala usta-svetih temeljnih organizacij, saj Va. Bistvo teh določil pa je, da se resnično posvetujejo v svojih morajo delavci odločati o vseh delovnih okoljih in delavce tudi pomembnih vprašanjih gospo-obveščajo o sprejetih sklepih, darjenja in nadaljnjega razvoja pa to ne velja povsem za dele- posameznih temeljnih organiza-gate v delavskem svetu delovne cjj združenega dela, delovne organizacije, še manj pa za dele- organizacije, sestavljene organi-gate in delegacije v samouprav- zacije in tudi z urejanjem družnih interesnih skupnostih in benoekonomskih odnosov v po-zborih skupščine," je povedal siovnih skupnostih in družbi predsednik konference osnov- sploh." nih organizacij sindikata. MARJAN HORVAT Informiranje Zavest neusahne z delavnikom . itMjc zaposienm uoci ovica med njimi pa se vozi i ruge občine. Na območji Kajo le en kolektiv, ki šteje ° ZaP°slenih ter pet, ki i I j. . 0 300 delavcev. Največ ektivov, kjer število ne prest delavcev. Ce k temu še t .8re za sorazmerno mfa riJo, kije zvečine vcepljena 't0 kfnetijsko območje šele V>,ten} Postanejo mnogo jasi .em‘’ s katerimi se ukvarjt N občinsko sindikalno Edi f!avzaPrav dva P robit '-eijsK.e Lioei _ . gornjih Rojah v oav 31 Po živi na Planini problem je, da je nat eželja in je po končar, mo od prevozov domov riren.1 Pa /e, da je večina Poštena v majhnih kolekt asi sindikalni funkciom oficirji za vse. Ker je naša industrija mlada, je tudi sindikat mlad, še premalo navezan na kolektiv. Po drugi strani pa je večina sindikalnih funkcionarjev v kolektivih iz neposredne proizvodnje, torej izza strojev, zato si ne morejo dovoljevati pogostih izostankov. Tako smo dvakrat v precepu: po končanem delu je udeležba na sejah borna, zaradi sestankov med delovnim časom pa trpi proizvodnja. Kljub temu v zadnjem času delavska zavest raste, z njo pa tudi odgovornost. Tako postaja sindikat v resnici politična organizacija, ki si je izborila svoj delež pri oblikovanju družbenega razvoja." - Vi ste šele kratek čas poklicni funkcionar. Kolikor vemo, sami opravljate vsa tehnična in druga dela. S kakšnimi problemi se ubadate? „Po reorganizaciji sindikata sem bil izvoljen za predsednika občinskega sindikalnega sveta, pred tem pa sem bil sekretar. Po izvolitvi sem ostal nekako prepuščen sam sebi. Imam sicer še administratorko, ki pa je nadstropje više, tako je tudi prav, zakaj ne bi bila baza nadgradnja - tam je tudi telefon. Če administratorka zboli, je hudo. Dopoldne sem zvečine po sejah, treba je koordinirati delo m območju občine, potem regije, včasih mi uspe iztrgati kar ves dan za pogovore s članstvom v kolektivih, popoldne pa se spet zvrstijo sestanki in dogovori. Po pravici povem, da je moj delavnik raztegnjen na dvanajst, trinajst ur na dan. Zato vso pošto in gradivo nosim s sabo domov, da potem v miru uredim najnujnejše. Ker stanujem 20 kilometrov iz Šentjurja na Kozjanskem, izgubim mnogo časa s čakanjem na avtobus. Ko so me tako zasuli z delom, sem sprva skoraj obupal. K sreči se že od mladih let ukvarjam s politično dejavnostjo in s športom. Zato sem se naučil vztrajati. Po pravici povedano, nikakor ne bi rad priznal, da ne zmorem. Zato pa sem opustil študij prava, zato trpi družina. Na srečo me žena, ki je učiteljica, razume in spodbuja. Prevzela je skrb za družino, imava dva otroka, sam pa sem se razdal družbenopolitičnemu delu. Saj ne bi bilo dela preveč, če ne bi bil vključen še v prenekateri odbor ali komisijo krajevne skupnosti, kjer sem podpredsednik, pa do vseh drugih Junkcij. Prav zato zamerim ljudem, da se njihova politična zavest konča z iztekom delavnika. Nikjer jih ni, venomer imajo pripravljen izgovor in seveda kritiko, če vse ni tako, kot bi moralo biti ali kot si zamislijo, ifeotavljam pa, da se razmere bistveno spreminjajo na bolje. Naše seje z vodstvi sindikalnih organizacij, to je edini način, da sproti rešujemo probleme in naloge, so vse številnejše in dobro obiskane. Kaj za to, če nekatera tehnična opravila zaostajajo. Tu mislimo na pisanje neštetih poročil, ki jih od nas vse pogosteje zahtevajo. To je sicer slabost, ker bi mogoče kdo na vrhu mislil, da mi tu spodaj nič ne delamo, vendar temu ni tako. To lahko ugotovi vsak, ki pozna naše razmere. Sicer pa sem že povedal, da imam že od nekdaj rad dinamično življenje; zato sem tudi še vedno predsednik..." /s iz albuma sindikajnih dela v te v EDI DOLAR, predsednik občinskega sindikalnega sveta v Šentjurju v središču pozornosti 29. maja 1976 stran Posreduiemo odgovor *i • .-V i 5 S * #» / c s 5 #< ** S 5 »» <# (K * I * *» * 5 Začenjamo z objavo prvih vprašanj, ki so jih zastavili razlagalcem osnutka zakona o združenem delu nekateri udeleženci dosedanjih posvetov. Žal pa odgovori niso avtorizirani, toda kljub temu sodimo, da bodo v pomoč pri razčiščevanju vprašanj. Naše bralce, osnovne sindikalne organizacije in druge pa vabimo, da nam pošljejo svoja vprašanja o osnutku zakona ali o posameznih določilih, mi pa si bomo prizadevali poiskati tiste, ki bodo lahko nanje čimbolj celovito odgovorili. VPRAŠANJE: Kako opredeljujejo določila osnutka zakona o združenem delu vlaganja tujega kapitala v naše gospodarstvo in kakšni so dohodkovni odnosi pri tem? Kako je vključen tuji kapital v dohodkovne odnose v TOZD, v delovni organizaciji in sestavljeni organizaciji? Na vprašanje je odgovoril Vlado Klemenčič, član Izvršnega sveta skupščine SRS: Ob tem vprašanju je najprej treba opozoriti na zadnji odstavek 27. člena zvezne ustave, kjer je rečeno, da pri naložbah tujega kapitala ni mogoče spreminjati z zakonom ali s spremembo pogodbe pravic glede sredstev pri teh naložbah, potem ko je bila pogodba že sklenjena. S tem je tujim partnerjem zagotovljeno, da lahko realizirajo svoje pravice v mejah, ki so določene v pogodbi in torej kljub spremembi zakonov ostanejo njihove materialne pravice take, kot so se dogovorili s partnerjem v pogodbi. Sicer pa osnutek zakona o združenem delu za urejanje drugih medsebojnih zadev in odnosov ne prinaša posebnih novosti. Novosti so v njem le tolikšne, kot to velja nasploh za doseganje skupnega dohodka in za tiste določbe, ki govore o združevanju sredstev med domačimi organizacijami združenega dela. Pomembneje pa je ob tem povedati resnico, da v praksi nimamo povsod ustrezno urejenih medsebojnih razmerij v pogodbah med domačimi in tujimi partnerji, kajti pogodbe marsikje niso usklajene tudi z dosedanjimi zakonskimi rešitvami, ki zadevajo naložbe tujega kapitala. Gre za dve zelo pomembni pomanjkljivosti: srečujemo se s pojavi, ko nam tuji partnerji drago prodajo že zastarelo tehnološko znanje, medtem ko imajo sami že novejše tehnološke rešitve. Njihov delež pri skupni naložbi je pogosto le vrednost know-howa, ki ga posredujejo naši delovni organizaciji. Pogosto tudi tuji part- ločilu zadnjega odstavka 616. člena. Če ne nerji najamejo kredite pri tujih bankah in hkrati pričakujemo mnogo olajšav, ki jim bi jih naj nudili naši partnerji, kot je denimo oprostitev komunalnih prispevkov, oprostitev carine za uvoz določenih strojev itd. Druga pomanjkljivost pa je v tem, da so bo mogoče preprečiti spontane prekinitve dela, bo treba to vsaj obravnavati. Toda na drugačen način kot doslej in s poudarkom na odgovornosti ne samo pri uveljavljanju pravic, ki jih je morda na ta način izsilil neki del delovne organizacije ali pa vsa delovna tako postavljeni, da tuji partnerji ne spoštujejo naših določb glede samoupravljanja in poslovodnih funkcij. Zato tudi pri upravljanju prihajajo na poslovodne organe zadeve, ki sicer sodijo v pristojnost samoupravnih organov. Z določbami o skupnih organih, ki jih volijo partnerji v primem, če dve domači organizaciji združenega dela združujeta sredstva, dobivamo novo oporo, da se tudi te pogodbe z zunanjimi partnerji, če ne ustrezajo glede odločanja o skupnih zadevah, dopolnijo ali pa spremenijo. VPRAŠANJE: V primeru prekinitve dela se delavci lahko obrnejo na sindikat. Za katero raven organiziranosti gre in kaj, če sodelujejo pri prekinitvi člani 10 osnovne organizacije sindikata? Odgovarja Mitja Švab, sekretar republik škega sveta za družbenopolitični sistem: Če je že prišlo do prekinitve dela, je to kršitev samoupravljavske funkcije. Potrebno je organizirati postopek za iskanje kršilcev. Sindikat se ne vključuje s svojo vlogo v akcijo takrat, ko že pride do prekinitve dela, temveč pred tem, kar pač mora biti določeno v normah temeljnih organizacij in delovnih organizacij. V sindikatih smo že razpravljali tudi o tem, kam se je v takih primerih potrebno obrniti. Ugotovili smo, da v tem osnutku zakona o združenem delu, kadar je omenjen sindikat, in sicer „sindikat“, „sindikalna organizacija11 (brez definicije, ali gre za osnovno ah občinsko ah strokovno organizacijo, edino v tem primem je rečeno „OOS in ustrezen sindikat") gre za to, kdo sprejema program, kadar gre za pogodbene organizacije združenega dela. V razpravah o tem je bila večkrat izrečena misel, da bi kazalo uporabljati generičen pojem ,,sindikat". Sindikati bodo zato morah v svojih dokumentih določiti, kateri sindikat je pristojen v posameznih primerih. Bržčas je prvi pristojen za razreševanje izvršni odbor osnovne organizacije, če ta ne razreši spora, že po zakonu nastopijo organi družbenopolitičnih skupnosti. Če tudi člani izvršnega odbora sodelujejo v prekinitvi dela, so dvojno odgovorni po do- 5 odnosi pri upravljanju s skupnimi zadevami organizacija. i $ S i J * * S >* * S «> * * \ * \ * * * * * * * * * * * * * * * * * * 5 * ✓ p 5 * Ž * * KOLEDAR NALOG V prihodnjem tednu bo republiški svet Zveze sindikatov Slovenije ocenil, kako poteka javna razprava o osnutku zakona o združenem delu kot ena izmed osrednjih akcij sindikatov in zveze sindikatov v tem času. To bo tudi priložnost za oceno uspešnosti družbenega planiranja in sploh letošnjega gospodarjenja temeljnih in drugih organizacij združenega dela. V ponedeljek bo tudi svečana podelitev letošnjih zlatih znakov sindikatov Slovenije zaslužnim sindikalnim delavcem in osnovnim organizacijam sindikata. PONEDELJEK, 31. MAJA — Na seji republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije bodo ocenili dosedanjo razpravo o osnutku zakona o združenem delu, potek družbenega planiranja in letošnjega gospodarskega gibanja v SR Sloveniji. Spregovorili bodo tudi o uresničevanju sklepov in stališč sindikatov in Zveze sindikatov Slovenije o oddihu ter rekreaciji delavcev. — Na svečanem delu seje republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije ob 13.30 uri v skupščini SRS pa bodo podelili zlate sindikalne znake zaslužnim sindikalnim aktivistom in sindikalnim organizacijam. — Republiški odbor sindikata delavcev znanosti in visokega šolstva Slovenije je pripravil pogovor o problemih v zdravstvenem varstvu. TOREK, 1. JUNIJA - Sektor RS ZSS za izobraževanje, znanost in kulturo je pripravil pogovor vodij javne razprave o preobrazbi srednjega šolstva, na katerem bodo ocenli potek razprave in spregovorili o predlogih stališč RS ZSS o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. — Sektor RS ZSS za telesno kulturo in rekreacijo je pripravil posvet s predsedniki komisij občinskih svetov ZSS za oddih in rekreacijo, na katerem bodo spregovorili o uresničevanju sklepov RS ZSS o rekreaciji in oddihu delavcev in se dogovorili za akcijo sindikatov pri ustanavljanju samoupravnih interesnih skupnosti za oddih delavcev. SREDA, 2. JUNIJA - Na seji predsedstva RS ZSS bodo razpravljali o materialnem položaju vzgoje in izobraževanja, o uresničevanju sklepov 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, naj na osnovnih šolah zagotovimo brezplačne učbenike, o uveljavljanju enotnih meril za dodeljevanje družbenih stanovanj delavcem v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, izoblikovali bodo tudi stališče do gradiva za sestavo tako imenovane socialne karte. IZ JAVNE RAZPRAVE O PREDLOGU PREOBRAZBE SREDNJEGA ŠOLSTVA V USMERJENO IZOBRAŽEVANJE HITREJE K INTEGRACIJI IZOBRAŽEVANJA _______ ■___ Možnosti za skupen center usmerjenega izobraževanja ob delu za P°' trebe poslovnih bank, NB, SDK — O predlogu za oblikovanje posebni izobraževalne skupnosti za blagovni in denarni promet Ena izmed javnih razprav o predlogu preobrazbe srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje, ki jih organizirajo republiški odbori sindikata in Gospodarska zbornica Slovenije, je bila pred dnevi v Ljubljanski banki. V razpravi so sodelovali predsedniki OOS, delavskih svetov in strokovni delavci s področja izobraževanja v SDK, NB in LB z območja Ljubljane in zavarovalstva z območja Maribora in Ljubljane. Razvila se je zanimiva, konkretna in tudi ustvarjalna razprava v zvezi z osrednjimi vprašanji: koliko predlagan model usmerjenega izobraževanja ustreza sedanjim in prihodnjim izobraževalnim potrebam v teh dejavnostih, o posebnostih izobraževanja v bankah in SDK, o možnostih za skupno ustanovitev centra usmerjenega izobraževanja ob delu, ki bi se lahko razvil iz sedanjega izobraževalnega centra Ljubljanske banke, in slednjič o možnostih za oblikovanje posebne izobraževalne skupnosti za blagovni in denarni promet. POTREBNO SODELOVANJE ŽE V SEDANJIH PRIPRAVAH Ob osnovni splošni ugotovitvi, da je naš sedanji izobraževalni sistem zastarel in da je reforma nujna in koristna, so mnogi v razpravi dejali, da si ne bi smeli dovoliti nikakršnih improvizacij, teh pa se boje, saj je rok za začetek preobrazbe srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje postavljen že v leto 1977. Seveda je ta rok določen pogojno, če bodo opravljene vse potrebne priprave, vendar to ne pomeni, da smejo uporabniki kadrov odlašati z delom pri izdelavi nomenklature poklicev, ki naj bo osnova za enotno novo klasifikacijsko lestvico v SFRJ. Iz nomenklature poklicev namreč lahko izhajajo programi, iz njih pa opredelitve, koliko časa naj kakšno izobraževanje traja. ENOTNA IZHODIŠČA IN SKUPNI PROGRAMI, NE PA ENAKOST CELOTNEGA SISTEMA O enotnosti sistema izobraževanja v vsej državi so govorili mnogi. Njihovo izhodišče, da je v vsej državi za enak poklic potrebno enako znanje, je seveda točno. Tudi določeno poenotenje učbenikov bi lahko pomenilo smotrno rešitev. O tem so še posebej govorili razpravljavci iz poslovnih bank, ki imajo svoje poslovalnice po vsej državi in nemara ta problem najbolj občutijo. Seveda je treba težiti k istim izhodiščem in skupnim programom usmerjenega izobraževanja, v sistemu samem pa bo gotovo tudi v prihodnje nekaj razlik, ki so pogojene iz različnih objektivnih razmer v posameznih republikah. Če je bilo čutiti včasih v razpravi bojazen, da so v neka-terih drugih republikah manj zahtevni glede znanja za posamezne poklice, pa je vendarle treba priznati, da nas pogosto dmgod tudi v marsičem že prekašajo. Primer: medtem, ko drugod nimsgo več mladine, ki bi bila deležna le periodičnega pouka, je to pri nas dejstvo za kakih 12.000 učencev, ki jim bomo šele s to reformo zagotovili izenačen standard usmerjenega izobraževanja. KDOR BO USTANAVLJAL CENTRE, JIH BO MORAL TUDI VZDRŽEVATI Bojazen, da zaradi specifičnih izobraževalnih potreb ne bi prišlo pri množici poklicev do razdrobljene in neracionalne mreže izobraževalnih centrov, je na mestu. Ne gre le za lokalne težnje, tudi delovne organizacije bi s svojimi številnimi specifičnimi potrebami lahko to povzročile. Vendar seje mogoče pred tem zavarovati na tri načine: tisti, ki bodo centre ustanavljali, jih bodo morali tudi financirati, to je treba jasno povedati že zdaj; drugič, za mnoge poklice je vendarle možno poenotiti programske osnove, in tretjič, tisto res specialno znanje za delovna mesta bodo morale delovne organizacije omogočiti kandidatom v izobraževalnih centrih ene ali več sorodnih delovnih organizacij. PREDRAGI KADRI S PREMALO POTREBNEGA ZNANJA Delovne skupnosti panoge denarnega prometa ugotavljajo, da zaposlujejo mnogo kadra s srednjo ekonomsko šolo ali z gimnazijo, katerih znanje pa morajo sami dopolnjevati. Njihovo znanje je tudi za marsikateri poklic preobsežno, ni ga mogoče v celoti izkoristiti niti nagraditi, zato je tudi fluk-tuacija tega kadra velika. V Ljubljanski banki obiskujejo nekatera predavanja na Ekonomski fakidteti tudi tisti, ki sicer ne študirajo kot izredni študenti, jim je pa določeno znanje potrebno. Vendar je možno znanje danes upoštevati le interno, v javnosti ima veljavo le formalno dokončana celotna šola. Zato, so poudarili udeleženci posveta, ustreza zlasti kurzni sistem izobraževanja, ki ga reforma predvideva. SKUPNI IZVAJALCI IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV Obstaja predlog, da bi ena od 21 posebnih izobraževalnih skupnosti v Sloveniji bila skupnost za blagovni in denarni promet. Predlog je delavce iz denarnega prometa nekolikanj presenetil, češ, kaj ima banka skupnega s trgovino. Pa vendar ima ta panoga kot celota skup- ne izobraževalne zavode: eko-nomsko srednjo šolo, višjo ko-mercialno, ekonomsko fak ul' teto, šolo za blagovni promet Če bi znotraj te posebne izobra-ževalne skupnosti bili dve te' meljni skupnosti, za bančništvo in SDK ena in za trgovino drU' ga, bi tako lahko prišlo do uVS' Ijavljanja specifičnih izobraževalnih potreb, bankam, ki nis° organizacije združenega dela> marveč delovne skupnosti, P3 bi bilo tako omogočeno, da b' se vendarle interesno povezale v eni izmed posebnih izobraževalnih skupnosti. Slišali sm0 tudi trditev, da je znanje d' stega, ki posluje z blagom, i*1 tistega, ki posluje z denaijeflt vendarle za dobro polovic0 skupno, saj gre v obeh primeril1 za delo s strankami. SKUPEN CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE OB DELU Delegati republiškega odbora pristojnega sindikata so že večkrat opozorili na velike potrebe dopolnilnega izobraževanja °b delu, ki mu seveda posamezne delovne organizacije niso kos zlasti v organizaciji in kadrih,]3 dejala tovarišica LevičnikovC’ Zato je že tri leta star predlogi da bi naj proučili možnosti 0 tem, da bi izobraževalni cente1 Ljubljanske banke postopn0 prerasel v skupni izobraževalni center. Seveda ne le kot „ servis" za druge, kot je dejal na posvetu direktor tega centra-Njihov center ima za zdaj predvsem izredno dobre izkušnje id lepe rezultate pri izobraževanju pripravnikov. To bi morali razširiti na dopolnilno funkcionalno izobraževanje tudi vseh tistih delavcev, ki prihajajo d drugih dejavnosti. Imajo že 60 ljudi v svojem predavateljskem aktivu, kmalu bo štel kakih 100 ljudi, saj iščejo sodelavce p° vseh poslovalnicah po Slovenija Ugotovili pa so tudi, da ne b° šlo brez raziskovalnega dela, 1° bo moralo odgovoriti na vprašanja, kako je znanje razporejeno in izkoriščeno glede na organizacijo dela. Ko so 83 predstavniki iz drugih delovnih skupnosti zanimali, kaj bi lahk° „od tega centra dobili", je sledu seveda edino možni in logičm odgovor: o tem, kaj bi lahk° storil izobraževalni center tudi za potrebe drugih, se je možn0 skupno dogovarjati, združevati spoznanja, ideje, program0’ sredstva, seveda pa tudi vs° možne strokovne sodelavce-Velja povedati še to, da so v L® pripravljeni odpreti svoj cent®1 tudi sorodnim delovnim skupnostim. Programi, ki bi se tu d' oblikovali, bi lahko tudi kod stili programiranju izobraž® vanja v 2. fazi tako imenov® nega finalnega usmerjenega m obraževanja. < SONJA GAŠPERSR ^EHANOTEHNIKA Ali bodo jadra vzdržala? i i i i s 3 > : 5 ) r i \ i i i ) i Kakor vemo, so delavci prve izmene Veh temeljnih organizacij združenega dela °lske Mehanotehnike 14. maja spontano Pikinih delo med šesto in deveto uro. Slo 1® Predvsem za delavce, ki delajo telefone 111 elektrovlake, na tovarniškem dvorišču ?a So se jim začeli pridruževati tudi delavci j? drugih temeljnih organizacij. Seveda je 0 naprej po nepisanem „scenariju“, ki je nas že kar v navadi: prihiteli so občin-* funkcionarji, začeli so se pogovori, iz-menjava mnenj, zahteve in še številne dm-^robnjarije, ki to res lahko so ali pa so akko le zunanji izraz nečega bistveno bolj PQniembnega, čemur največkrat rečemo ^ °snovne pravice delavcev v združenem Najprej se seveda zastavlja vprašanje, j^kaj so se delavci sploh odločih za to, da prekinili z delom. Očitno se jim je el° — kako in zakaj so se prebili do tega poznanja, prepustimo njihovi presoji — da Ua noben drug način ne bodo mogli izsiliti lsfega, kar so si prav gotovo najbolj želeli: Pogovora z vodilnimi in predstavniki druž-enopolitičnih organizacij. Njihove kon-etne zahteve, vprašanja in predlogi nas ta P ue zanimajo, ostaja pa dejstvo, da bi ob Valitetnejšem pretoku samoupravnih in gospodarskih informacij niti približno ne Pošlo do razburjenja, ki mu je botrovalo Predvsem nerazumevanje nekaterih očitnih eJstev pa nesporazumi, ki bi se jim prav .akk° ^ognili, če bi samoupravno življenje v Mehanotehniki res „živelo“. Naslednjega dne se je po našem mnenju Zg°dilo nekaj dokaj zanimivega: na šest-urnem neprekinjenem sestanku se je zbralo m 30 predstavnikov delavcev, vsi pred-n*ki delavskih svetov, predsedniki °snovnih organizacij sindikata, mladine, b0rcev, sekretarji 00 ZK, direktorji te-meljnih organizacij, direktor delovne orga-•Uzacijc s jg nekaterimi delavci iz uprave, umanjkali pa seveda tudi niso predstavniki ? inskega, obalnega in republiškega draž-Den°političnega življenja. "f°rda nam bo kdo očital pretiran poudarek nekakšnemu nepomembnemu „sta- tističnemu pregledu,“ ki ga ni nihče zbiral s posebnim namenom. In vendar nehote pade v oči tistih 30 delavcev, ki so jih njihovi tovariši prav posebej izvolili za to priložnost. Mar ne gre za neke vrste delegate? Kaj pa so bili potem drugi? Ne mislimo samo na njihovo prisotnost na omenjenem sestanku, temveč na njihovo prejšnje družbenopolitično delovanje, konkretneje v zadnjih nekaj mesecih ali še nekaj dlje, ko je bilo že vsem jasno, daje ne samo gospodarjenje, temveč tudi samoupravno delovanje v Mehanotehniki v hudi zagati. Malce ostrejši komentator bi morda celo zapisal, da se je v Mehanotehniki moralo zgoditi to, kar se pač je. Izbruh nezadovoljstva bi lahko bil po taki logiki razmišljanja tudi samo vprašanje časa in — če je vse to res — je še kar dobro, da seje zgodilo sredi maja in ne morda kasneje, ko bi bilo seveda na voljo manj časa za popravljanje' napak in spodrsljajev. Ne bi radi delili naukov „od zgoraj na-vzdol“, vendar nikakor ne moremo zamolčati prepričanja, da se bo delovni kolektiv Mehanotehnike nujno še naprej vrtel v začaranem krogu, iz katerega največkrat sploh ni videti izhoda, če se ne bodo vodilni in odgovorni delavci naposled ovedli, da je njihova osnovna naloga neposreden stik z vsemi delavci v kolektivu. O tem vsekakor sploh ne kaže razpravljati, saj je to vprašanje lahko dilema le za tistega, ki ne razume sodobnega družbenega razvoja. Te misli utegnejo biti zanimive v primerjavi z zahtevami delavcev, ki so jih le-ti izrekli med triurno prekinitvijo dela in na kasnejših sestankih. Res, prekinitev dela je dejanje, ki ga nikoli ne bi bilo treba, če .> . Ta čas je položaj tak, da so vsi odgovorni in na neki način tudi prizadeti obljubili, kako bodo popravili zamujeno. Mehanotehnika je bila že lep čas v izredno težkem gospodarskem položaju, kar se je seveda zelo neprijetno kazalo tudi v zelo nizkih osebnih dohodkih; in to je prav gotovo samo še prilivalo olje na ogenj nezadovoljstva. Zdaj slišimo, da so napovedi za vnaprej bistveno boljše, tako da je že zdaj dela prej preveč kot premalo. Na za- časno delo do jeseni so celo prevzeli 150 Tomosovih delavcev. Izboljšanje gospodarskih možnosti bo prav gotovo lahko prineslo pozitivne učinke tudi drugje — ne nazadnje tudi pri tem, da bodo izplačevali osebne dohodke v mejah panožnega samoupravnega sporazuma, kar je bila ena od osnovnih zahtev delavcev. Seveda so tu še zadržki v zvezi s produktivnostjo, vendar je le res, da bodo naposled morali tudi organizatorji dela prispevati bistveno večji delež, kakor so ga dajali doslej. Med sklepe, ki jih je navrglo nedavno „soočenje“ v delovnem kolektivu Mehanotehnika, naj za primer omenimo naslednje: „Gospodarski načrti temeljnih organizacij združenega dela, ki morajo biti usklajeni v delovni organizaciji, morajo biti pripravljeni v štirinajstih dnevih, nakar jih morajo samoupravni organi dati v javno razpravo in v sprejem delavcem v temeljnih organizacijah. Sanacijski načrt — ki ga sicer že pripravljajo — mora biti pripravljen do konca prvega polletja. Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi bodo vložili vse napore v mejah svojih pristojnosti, da se bodo uresničevale naloge, ki so jih že sprejeli, in tiste, ki jih še nameravajo sprejeti po samoupravni poti. Posebno pozornost bo treba posvetiti doslednemu opravljanju dolžnosti in pravic slehernega delavca. Družbenopolitične organizacije bodo ocenile položaj in sprejele konkretne ukrepe, da se odpravijo negativni pojavi, ki so v Mehanotehniki in ovirajo hitrejši razvoj samoupravnih odnosov in boljše gospodarjenje. V zvezi s tem bodo morali ugotoviti odgovornost posameznih članov ZKS pri izvajanju sprejetih nalog, ustanoviti bo treba sindikalne skupine in uveljaviti njihovo vlogo skladno s pravilnikom osnovnih organizacij sindikata in statutarnim dogovorom sindikatov in ZS Slovenije.“ Zavel je torej nov veter.,. Od vsega moštva in ne samo krmarjev pa bo odvisno, kakšna bo prihodnja plovba izolske jadrnice". IGO TRATNIK sa]'>reC* ne zagotovil, da bodo ključne pozicije v združenem delu in družbi v rokah najsposobnejših ljudi, ki so privrženi interesom delovnega človeka ter ideji in praksi socializma in socialističnega samoupravljanja." OD SOBOTE T DO SOBOTE Planiranje in gospodarjenje Množične proslave mladine v vseh krajih države, ki so se zgostile ob dnevu mladosti in osrednji prireditvi na stadionu JLA v Beogradu, kjer je bila sklenjena pot letošnje Titove'štafete, so bile v središču pozornosti ob koncu prejšnjega in v začetku tega tedna. Ob 84. rojstnem dnevu tovariša Tita je mladina v mnogih krajih povezala v šopke čestitk tudi številna dejanja. Med njimi naj omenimo začete mladinske delovne akcije na Kozjanskem, v Brkinih in v Posočju, kjer delo pri obnovi poteka čedalje bolj organizirano in s čedalje večjo podporo in pomočjo slovenske in drugih republik. Pobude za to so prišle razen iz sindikata tudi iz koordinacijskega odbora in predsedstva RK SZDL, v teh dneh pa iz vseh treh zborov slovenske skupščine, kjer so se izrekli za okrepitev solidarnostne akcije v vsej državi. Sicer pa je kljub mladinskim pohodom, srečanjem in proslavam potekalo intenzivno delo tako v organih zvezne, kot v republiški skup-ščini in v političnih vodstvih. Rekli bi, daje bilo težišče dela na usklajevanju in ocenah osnov srednjeročnega plana, kjer je bil v . ustreznih odborih zvezne skupščine sklenjen prvi in najpomembnejši krog razprav o prioritetah in bistvenih skupnih izhodiščih za družbenoekonomski razvoj v prihodnjih petih letih. Razprave o planskih izhodiščih so se, kot se je še posebej pokazalo na nedavnem zasedanju vseh treh zborov slovenske skupščine, srečale z ocenami letošnjih gospodarskih gibanj, in z razpravo o osnutku zakona o združenem delu. Statistika kaže, da se v marsičem odmikamo od sprejete resolucije o družbenoekonomskem razvoju. Razlogi za to so številni, med njimi pa bi vsekakor veljalo poudariti tiste, ki so bili predmet ocen tako v republiških političnih vodstvih kot v skupščini. Prepočasi se preusmerjamo tako v proizvodnji kot v izvozu, obotabljivo se lotevamo združevanja dela in sredstev na podlagi dohodkovnih in dolgoročnih interesov, zato je tudi planiranje še preveč obremenjeno s starin1 podjetništvom, z ožjimi interesi in z nerealnimi željami in pričakovanji. Na to je že opozorila razprava v izvršnem komiteju CK ZKS, podrobneje in zelo nazorno jo je ponovila konec sedme seje CK ZKS, ki je zlasti opozorila na ta del slovenskih neizkoriščenih ,/ezerv“-Razlogi za počasno preusmerjanje v novern odnosu poslovanja in gospodarjenja so tudi kadrovske narave, vmes so namreč mnoge stare navade in pojmovanja, kijih bo morala lomiti razprava o osnutku zakona o združenem delu. Veliko odlašanja in obotavljanja je prav zaradi tega, ker samoupravna preobrazba združenega dela še ni stekla dovolj učinkovito, saj lahko pomeni edino osnovo za nov in ustreznejši sistem planiranja, gospodarjenja in integracij. Kljub temu je bil v prvi fazi razprav o osnutku zakona o združenem delu, ki naj bi čimbolj posegle v prakso in jo začele spreminjati, dosežen zastavljeni rok. V občinah je sklenjen krog predpriprav na razpravo o zakonu, ponekod so že segli v konkretne razmere. Začenja se torej bistveno in najpomembnejše obdobje razprave in akcij, namreč neposredno soočanje osnutka zakona z odnosi v delovnih organizacijah, v krajevnih in interesnih skupnostih. Obsežnejšo in podrobno oceno o stanju in odnosih v SIS je pravkar dala tudi razprava v RK SZDL, ki se je sklenila s pomembnimi akcijskimi sklepi za delovanje vodstev SZDL, ki morajo prenesti težišče dela v osnovno organizacijo, med delovne ljudi in občane. Poleg številnih drugih dogodkov naj omenimo predvsem bližnjo manifestacijo bratstva in enotnosti, ki bo v prihodnjih dneh ob prihodu „Vlaka bratstva in enotnosti11. Srečanje nekdanjih izgnancev z gostitelji iz Srbije in drugih krajev države dobiva poleg zgodovinskega tudi čedalje bolj trajen in aktualen pomen v utrjevanju stikov in prijateljskih vezi, ki se iz najtežjih dni vojne nadaljujejo z zbliževanjem mladih rodov. -Gok SLOVENSKI železničarji so brez likvidnih sredstev V škodo celotnemu gospodarstvu Zavoljo prenizke tarife bo letos dohodek ŽG Ljubljana za 1,2 miliiarde dinarjev manjši — Posebni so hitri prehodni ukrepi, sistemske rešitve naj bodo dolgoročne in veljavne za vso državo ., Železniško gospodarstvo Mubljana je letošnje gospodar-?"° leto začelo pod pritiskom 86 neporavnanih lanskoletnih iz-ki so se jim že začele pridruževati letošnje, ter pritiskom razvojnih nalog, Id zahtevajo izdatna finančna sredstva. Žalijo tega pa seveda tudi neka-erih drugih vzrokov je vprašanje, ah bodo železničarji za Jdtos zadane gospodarske na-°&e izpolnili. Nedvomno pomenijo ta čas ?ajtrši oreh prenizke tarife in 'zguba, ki se še naprej kopiči, ^nano je, da je bilo ostalo gospodarstvo zelo nesolidamo do ^eznice in ni spoštovalo sklenjenega samoupravnega sporazuma o pokrivanju izgub že-‘dznice za minulo leto; zavoljo le§a bo moral problem, od kod Pokriti 450-mhijonsko izgubo, drediti zakon. Seveda pa ta izguba ni edina "Trb slovenskih železničarjev. Zavoljo tarif prevozov blaga, ki 80 po oceni ŽTP Ljubljana v Poprečju najmanj za 20 odstot-"°* i * * * * 6 * v prenizke, letos izpadli dohodek že skoraj dosega lansko j^gubo. Računajo pa, da bo do honca leta ob nespremenjenih Pogojih gospodarjenja ŽTP Ljubljana imelo blizu 1,2 milijarde dinarjev manj dohodka. . Zavoljo novih, strožjih pred-Pisov o investiranju ter zavoljo dovih načinov zavarovanja pla-du se je železniško gospodarno znašlo v nezavidljivem po-t°žaju glede uresničevanja za-nvij enih gospodarskih nalog, nevarnosti je tudi redno in orrnalno izplačevanje osebnih phodkov delavcem na železnici. . Delavci v ŽG Ljubljana so že ^delali stabilizacijski program, katerega osnovni cilj je z lastni- mi silami čimbolj racionalno poslovati in doseči čimbolj ugoden gospodarski uspeh. Jasno pa je, da zavoljo družbenega pomena železnice in zato, ker družba določa rešitev nekaterih sistemskih gospodarskih vprašanj, denimo oblikovanje cen, ne bo mogla stati ob strani, ampak bo morala prispevati svoj delež k normaliziranju položaja slovenskih železnic. K temu je treba dodati, da so nekateri ukrepi v pripravi, seveda pa bi morale biti sistemske rešitve sprejete na območju vse Jugoslavije in za celotno področje prometa. To velja zlasti za dve sistemski rešitvi: za prometno politiko, ki naj na vrže tudi konkretne opredelitve, v kolikšni meri in kako podpirati razvoj posameznih vrst prometa, ter za sistem cen. Le-ta bi moral, tako pravijo železničarji, ne le postaviti železniško gospodarstvo v bolj enakopraven položaj z drugimi gospodarstvi, pač pa tudi tekoče prinašati dohodek. Ker takšna rešitev ne more biti sprejeta v kratkem času, bi morala družbena skupnost za prehodno obdobje sprejeti takšne rešitve, ki bi zagotovile tekoče nadomeščanje sedanjega izpada dohodka. Vsekakor pa bo treba zlasti kratkoročne rešitve najti čimprej, sicer se bo načrtovani in potrebni razvoj slovenskih železnic ustavil na točki, ki gospodarstvu ne bo prinašala nikakršnih koristi, v bližnji bodočnosti pa celo škodo. B. RUGELJ ODPADNE PREDKA SUROVINE POMEMBEN DEJAVNIK INDUSTRIJSKEGA NA- Manj razsipnistva! Odpadnih surovin je dovolj, zato pa je slabo organizirano njihovo zbiranje — V pripravi več ukrepov, ki naj spodbujajo industrijo k večji porabi Razvite industrijske dežele so že dolgo tega ugotovile, da morajo zavoljo varstva okolja in svojih naravnih bogastev v čim-večji meri izkoriščati tudi odpadne snovi. Tudi naša dežela je že dosegla tisto stopnjo gospodarskega razvoja, ko je uporaba odpadnih snovi postala pomemben ukrep pri reševanju problema surovin. Vendar v tehnologiji uporabljamo sorazmerno malo odpadnih snovi, deloma zavoljo odpora tehnologov, deloma pa tudi zavoljo neustrezno organiziranega zbiranja odpadnih surovin. Zavoljo Mariborsko področje dobilo mednarodno LETALIŠČE Naložba za bodočnost Ogradili so ga predvsem s sredstvi mariborske-93 gospodarstva, cena 155 milijonov din pa je n'zka za takšne objekte — Prve domače linije Ugotovljene, ne pa še tovorni promet Zamisli, ki so jih v Mariboru K°vali že več kot trideset let, so 86 uresničile. Maribor je dobil 8v°je mednarodno letališče, letala na rednih domačih Progah že letajo, kmalu pa se Juu bodo pridružila tudi char-na mednarodnih poletih. , Mariborčani so za gradnjo ledišča izkoristili nekatera dej-? vf’ jih ni moč zanikati: da Je kraj sam pomembno sečišče Prometnih tokov s severa proti jugu in od zahoda proti vzhodu, a je v Maribom močno razvita rgovinska in skladiščna cona, a se mu v bližnji bodočnosti obeta železniški kontejnerski u-rminal. Pri iskanju soglasij za Sraclnjo letališča so organiza-°rJi gradnje poudarjali tudi dej-v°> da leži tako močno gospo- i a/sk° središče, ki ustvarja ka-j0 odstotkov slovenskega arodnega dohodka in kjer dela 1 orai tretjina v Sloveniji zapo- enm delavcev, stran od najvaž- ejsih prometnih poti pa je zanj 6 nem a dobra povezava tako z goslavijo kot z drugimi drža-tarm nadvse pomembna. Ob m so poudarjali tudi pomen kombiniranega načina prometa v današnjem modernem integralnem transportu. Vsekakor pa je ta investicija gospodarstva mariborskega območja, ki je bila ob 155 milijonih din sorazmerno nizka, dejansko naložba za bodočnost. Vsaj še nekaj let namreč to letališče, ki je namenjeno tako potniškemu kot tudi tovornemu prometu, ne v eni ne v drugi vrsti zračnega transporta ne bo prav veliko okno v svet te regije. To pa je tudi razumljivo, saj je v neposredni bližini še nekaj starejših in večjih letališč, s katerimi se bo moralo mariborsko — kljub temu, da so tako naše zračne družbe kot letališče Ljubljana—Pula pomagali v začetnih težavah mariborskemu -kaj trdo prizadevati tako za potnike kot za tovor. Zavoljo tega bi bilo nemara prav, ko bi se kolektiv novo ustanovljenega podjetja — mariboskega letališča — že na samem začetku poslovanja spoprijel tudi z vprašanjem, ali se ne bi kazalo združiti s kakim drugim sorodnim podjetjem. R. B. tega pripravljajo v zvezni gospodarski zbornici pa tudi v republiških nekatere ukrepe, ki naj bi pospešili zbiranje in povečali količino zbranih odpadnih surovin. Taka akcija je nedvomno potrebna tudi zavoljo zmanjševanja uvoza, saj bi lahko zbrali doma precej več uporabnih odpadnih surovin. Eden najpomembnejših ukrepov je prav gotovo spodbujanje — tudi s predpisi — koliko sekundarnih surovin naj bi uporabili za posamezne vrste izdelkov. Pri tem bi nedvomno veljalo spremeniti tudi sedanji režim uvoza in izvoza sekundarnih surovin — izvažamo zaradi dobrega ekonomskega učinka celo takšne, ki jih industriji primanjkuje — tako da za izvoz ne bi priznavali več ugodnosti, hkrati pa bi zavrli uvoz tistih vrst odpadnih surovin, ki jih je doma dovolj. Ob tem pa bi morali posvetiti pozornost tudi zbiranju odpadnih surovin, kjer se, milo rečeno, vedemo sila negospodarno. Že samo podatek, da se v mestih, ki imajo več kakor 40 tisoč prebivalcev, nabere na leto za več kot 1 kubični meter „smeti“ na prebivalca, v katerih je največ papirja, stekla, tekstila pa tudi kovin, ki bi jih lahko s pridom uporabljala industrija, pove, da bi lahko z ustreznejšo organizacijo zbrali precej več surovin, kot jih. Resda očitek za našo repu-bliko ni povsem na mestu, saj imamo najbolje organizirana specializirana podjetja, vendar so le-ta v dokajšnjih težavah, ker se zaradi neustreznih predpisov ne morejo primerno opremiti. Problem je namreč v tem, da sta Dinos in Surovina registrirana kot trgovski podjetji pa imata zaradi predpisov o uvozu opreme težave pri nakupu moderne opreme za sortiranje in pripravo surovin za transport v tovarne. Zvezna zbornica je že predlagala, naj bi znižali carinske stopnje na uvoz takšne opreme, hkrati pa naj bi republike in pokrajini spremenile predpise o uporabi in vračanju sredstev, ki sojih tovrstne organizacije združenega dela vplačale kot depozit za nove negospodarske in neproizvodne investicije, da bi jim tako olajšali nabavo potrebne opreme. V pomoč boljši organiziranosti zbiranja odpadnih snovi pa naj bi bili posebni strokovni organi, ki jih bodo ustanovili pri zvezni zbornici pa tudi v republiški, medtem ko so jih v drugih republikah že ustanovili. B. R. Usmerjeno preusmerjanje? A Osnove družbenega razvoja Slovenije v naslednjih petih letih so ta čas znane in splošno sprejete, čeprav razprava o osnutku dogovora o temeljih družbenega plana še ni sklenjena. V naslednjih letih naj bi družbeno skrb ter podporo namenili dejavnostim, ki so temeljnega pomena za družbeni razvoj, pa smo jih doslej nekoliko zanemarjali: izgradnji energetskih virov, magistralnih prometnih povezav ter proizvodnji hrane. „Nuklonjeno st" iSS!" družbe so si priborile tudi tiste dejavnosti, ki glede na dosežene gospodarske rezultate to vsekakor zaslužijo: proizvodne dejavnosti, ki so oziroma bodo dosegale ugodne zunanjetrgovinske rezultate, izkoriščale domače surovine, dosegale visoko stopnjo produktivnosti dela, v tehnologiji pa visoko stopnjo predelave surovin itd. Ko smo tako rekoč že zakoličili traso naše razvojne poti, pa se zastavlja vprašanje, kaj storiti z ne tako majhnim številom TOZD in OZD, katerih proizvodna usmeritev ne daje nobenih upov na dobre poslovne rezultate, s tem pa tudi ne, da bi delavci imeli zagotovljeno socialno varnost? Podatkov o tem, koliko je takšnih TOZD ali OZD in koliko delavcev je zaposlenih v njih, nimamo. Vendar je že podatek za celjsko območje dovolj zgovoren in tudi svarilen: od 85 tisoč zaposlenih delavcev jih kakih 6000 dela v takšni proizvodnji, ki nima nikakršnih možnosti za razvoj oziroma za obstoj. Lahko pa tudi ocenjujemo, da so socialno ogroženi delavci v prenekateri tovarni iz panog, katerih skupna proizvodnja daleč presega potrebe trga. Te panoge pa so na Slovenskem tekstilna industrija, lesno predelovalna in pohištvena, usnjarsko predelovalna in obutvena industrija, del elektroindustrije in kovinsko predelovalne ... Sindikati so lani v posebni akciji ugotovili, da je samo v tekstilni industriji deset podjetij takšnih, da bi bilo najbolj zdravo proizvodnjo čimprej preusmeriti. Seveda je pot do nove, donosnejše proizvodnje praviloma težka in dolga, zahteva pa tudi dokajšnja investicijska sredstva. Praviloma kolektivi, ki so zašli v slepo poslovno ulico, sami ne zmorejo niti proučiti razmer na trgu oziroma ugotoviti, kakšna proizvodnja bi se jim bolj izplačala, niti sami ne premorejo dovolj sredstev za preusmerjanje proizvodnje. Zavoljo tega bi v takšnih primerih kazalo posnemati primer izolskega podjetja Ruda - opisali smo ga v prejšnji številki DE — ko so zavoženemu podjetju skupaj priskočili na pomoč tako družbenopolitične organizacije kraja kot zainteresirane delovne organizacije. Še bolj pa bi nemara veljalo proučiti predlog sindikatov, ki se glasi: izvršni svet SRS, gospodarska zbornica, republiški svet ZSS in Zavod za zaposlovanje naj s skupnimi močmi izoblikujejo program preusmerjanja nekaterih industrijskih dejavnosti oziroma podjetij iz teh dejavnosti, ki so v brezizhodnem položaju. Skratka, sindikati predlagajo, naj bi na podlagi analiz ugotovili, katere OZD oziroma TOZD nimajo več možnosti, da bi se razvijale in zagotavljale delavcem socialno varnost. Hkrati pa naj bi družba tem podjetjem pomagala tako, da bi jim „svetovala", kakšne proizvodnje bi se lahko oprijela in jim pri tem tudi materialno pomagala. Vsekakor pa velja ob tem predlogu poudariti naslednje: dejstvo je, da smo v zadnjem času, odkar so v veljavi novi predpisi o zagotavljanju plačil za obveznosti uporabnikov družbenih sredstev lahko našli sredstva, da smo pokrili potrebe po likvidnih sredstvih tudi v mnogih slabih OZD in TOZD. S temi sredstvi položaja takšnih delovnih organizacij nikakor nismo rešili, pač pa smo ga le začasno izboljšali. Tako kajpak družbena sredstva kaj slabo izkoriščamo -slabše, kot če bi ob tej začasni pomoči od podjetij zahtevali, da izdelajo program preusmeritve proizvodnje ter jim pri tem kajpak tudi pomagali. B. RUGELJ J V LITOSTROJU USPEŠNO POSLUJEJO KLJUB TEŽAVAM ____________ZALOŽENI Z NAROČILI Obsežen proizvodni plan za letos bodo izpolnili, ker so založeni z naročili domačih in tujih investitorjev — Pripravljeni stopili v novi sistem zavarovanja plačil V Litostroju so si za letos zastavili precej višji plan proizvodnje, kot je bil lanski, in ga bo po besedah njihovih predstavnikov možno uresničiti le z največjim angažiranjem vseh dejavnikov. Uresničitev plana zavirajo precej težji in zaostreni pogoji gospodarjenja. Pri tem velja omeniti predvsem finančne in devizne težave. Ce na kratko pogledamo rezultate gospodarjenja v prvih mesecih letos, vidimo, da se je proizvodnja v primerjavi z enakim obdobjem lani nekohko povečala, precej pa se je povečala fakturirana realizacija. Kljub temu pa proizvodnja zaostaja za dinamičnim planom, to je na- črtom zp. tekoče mesece. Glavni vzrok za to je v naravi proizvodnje Litostroja, ki temelji na zelo velikih delih. To pa zahteva najprej obsežna vlaganja v proizvodnjo in to po navadi v prvih mesecih leta, v drugi polovici leta pa so nato vidni rezultati teh vlaganj. Tak ciklus je v podjetju opazen že več let: v prvih mesecih je proizvodnja nekoliko pod planom, proti koncu leta pa plan dosežejo ali ga celo presežejo. Kot smo že omenili, bodo na uresničitev letošnjega plana močno vplivali zaostreni pogoji gospodarjenja, med njimi tudi novi zakon o zavarovanju plačil. V Litostroju so zakon pričakali pripravljeni, tako da jih ni v večji meri prizadel. Kot pomembne proizvajalce investicijske opreme jih je spodbudil že lanski zakon o zagotovitvi plačila investicijske opreme, tako da so morali v drugi polovici lanskega leta zagotoviti potrebna sredstva. Hkrati pa jim je zakon o zagotovitvi plačil povzročil tudi nekaj težav, in sicer glede izbora in zasedenosti naročil po posameznih temeljnih organizacijah. Gre predvsem za naročila reprodukcijskega materiala, ki ga morajo sproti ali v kratkih rokih plačevati. Nekateri kupci tudi pri že sklenjenih poslih podaljšujejo dobavne roke, ker nimajo denarja za plačilo, nekateri si želijo zmanjšati zaloge. Posledica obojega pa je povečanje lanskih zalog. Gledano v celoti pa je Lito st' j dobro zaseden z naročili. Pr iz-vodne zmogljivosti so za letos v celoti pokrite, veliko naročil pa ■ : tjo že za prihodnje leto, predvsem pri gradnji velikih hidroelektrarn tako doma kot v tujini. Omenili bi samo neka največjih naročil: Sredi: T Drava 2, Zakučac v Dalmaciji, v pripravi je sklenitev pogodbe za L 5 Čakovec, delajo pa tudi velik ž . j .v za jedrsko elektrarno v Krška . Od večjih naročil v tujini pa jr pomembna izdelava opreme za hidroelektrarne v nekaterih afriških državah, v Novi Zelandiji, v ZDA te: v Iraku. P. HABJANIČ ■BHBSHBHHHHKHHB ljudje med ljudmi Otroški dodatek z vseh strani Ob prvih korakih v življenje... Marsikdaj se niti ne zavedamo tega, kako kratek je postopek za uveljavitev pravice do otroškega dodatka — Razgrnili smo vam paleto — kaj je pravzaprav otroški dodatek, kako pridemo do njega, kakšne vrste dodatkov poznamo... ? Zakon o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva načelno in okvirno določa denarne pomoči in pogoje za pridobitev. Za razliko od zakona o družbenem varstvu program otroškega varstva določa višino denarnih pomoči in dohodkovne pogoje. Pogoje in način koriščenja podrobneje opredeljujeta statut Zveze skupnosti otroškega varstva Slovenije in pravilnik o pogojih za pridobitev denarne pomoči. Kljub temu, da so bili tako zakon kot drugi normativni akti v javni razpravi, ki jo v občinah vsakokrat organizirajo in vodijo skupnosti otroškega varstva, izkušnje pričajo, da občani še vedno niso dovolj poučeni o tem, pod kakšnimi pogoji in kje lahko uveljavijo svoje pravice do denarne pomoči otrokom. Zato bomo s tem sestavkom skušali seznaniti vse občane in delavce o pogojih in načinu koriščenja denarne pomoči otrokom. VSE 0 OTROŠKEM DODATKU Pravico do otroškega dodatka imajo vsi otroci, ki bivajo v SR Sloveniji in otroci, katerih roditelj ima lastnost delavca v združenem delu na območju republike, če celotni dohodek družine, v kateri otrok živi, ne dosega določene višine dohodka na družinskega člana. Po zakonu prejemajo otroški dodatek otroci delavcev in z njimi izenačeni občani ter otroci delavcev, ki so začasno brezposelni in dobivajo začasno nadomestilo oziroma denarno pomoč, nato otroci občanov, ki služijo kadrovski rok v JLA ali so v kaki drugi obvezni službi v JLA, če jim zaradi tega mimjejo pravice iz dela, otroci občanov, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, seveda če izpolnjujejo obveznosti, določene v samoupravnem sporazumu, otroci upokojencev itd. Mimo teh pa tudi otroci iz socialno ogroženih kmečkih in drugih družin, če jim je ta pomoč nujno potrebna. OTROŠKI DODATEK ZA OTROKE DELAVCEV IN Z NJIMI IZENAČENIH OBČANOV Kako delavci in z njimi izenačeni občani uveljavljajo pravice do otroškega dodatka za svoje otroke? S predložitvijo zahtevka bodisi pri svoji delovni organizaciji, skupnosti otroškega varstva ali pri pooblaščeni strokovni službi regionalne zdravstvene skupnosti. Za uveljavitev pravice do otroškega dodatka mora delavec ali občan oziroma skupnost socialnega skrbstva v primeru, da otroka v celoti vzdržuje, predložiti „priglasnico za otroški dodatek". Poleg tega morajo predložiti še potrdilo o rojstvu otroka, za otroka, ki je že dopolnil 15 let pa še potrdilo o šolanju ter druga dokazila, ki so potrebna za rešitev posameznega primera, ki jih zahteva strokovna služba. Po sklepu skupščine Zveze skupnosti otroškega varstva Slovenije o višini otroškega dodatka in dohodkovnih pogojih imajo otroci delavcev in z njimi izenačenih občanov od L maja letos pravico do otroškega dodatka v zneskih: — 220 din za prvega otroka in 320 din za vsakega nadaljnjega otroka, če je dohodek družine, v kateri otrok živi, manjši od 1100 din mesečno na družinskega člana. — 180 din za prvega otroka in 270 din za vsakega naslednjega otroka, če je dohodek družine, v kateri otrok živi, od 1100 do 1300 din mesečno na družinskega člana. — 140 din za prvega otroka in 200 din za vsakega naslednjega otroka, če je dohodek dmžine, v kateri otrok živi, od 1300 do 1750 din mesečno na družinskega člana. — 100 din za prvega otroka in 150 din za vsakega naslednjega, če je dohodek družine, v kateri otrok živi, od 1750 do 2000 din mesečno na družinskega člana. Vsi družinski dohodki se pri ugotavljanju upravičenosti do denarnih pomoči za otroke delavcev in z njimi izenačenih občanov upoštevajo v dejanskih zneskih. Igema je le dohodek iz kmetijske dejavnosti, ki se upošteva v 14-kratnem znesku katastrskega dohodka. Pri dohodkovnem pogoju niso upoštevani prejemki, za katere je po posebnih predpisih izrecno določeno, da se pri ugotavljanju gmotnega stanja družine ne upoštevajo: kadrovska podpora, dodatek za pomoč in postrežbo ter osebni dohodek od dela nad polnim delovnim časom na osnovi 27. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci. Prav tako v dohodkovnem pogoju niso zajeti dodatki za nočno delo, povečanje osebnega dohodka, obračunanega za delo na dan državnega praznika, nagrade ob delovnih jubilejih, odpravnine ob odhodu v pokoj, štipendije, vajenske nagrade in dohodki od inovacij. Delavci in z njimi izenačeni občani, ki že prejemajo otroški dodatek, morajo vložiti zahtevek za preizkus upravičenosti do dodatka, hkrati pa predložijo še IZJAVO v zvezi z ugotavljanjem upravičenosti do otroškega dodatka za leto 1976 in druga ustrezna dokazila. DODATEK ZA OTROKE IZ SOCIALNO OGROŽENIH KMEČKIH IN DRUGIH DRUŽIN Tako kot drugi imajo pravico do otroškega dodatka tudi otroci iz socialno ogroženih kmečkih in drugih družin. Otroci iz nekmečkih družin pridobivajo pravico do dodatka, če jim je ta pomoč nujno potrebna. Največkrat takrat, če so brez staršev in ne uživajo družinske pokojnine, ali pa v primerih, ko starši iz objektivnih razlogov nimajo rednih dohodkov, torej če niso zaposleni in niso upravičeni do denarnega nadomestila. Pri ugotavljanju družinskega dohodka se poleg katastrskega dohodka upoštevajo tudi drugi dohodki. O pravici do denarne pomoči odločajo komisije za denarno pomoč pri skupnostih otroškega varstva. Če je dohodkovni pogoj presežen, lahko komisije dodelijo denarno pomoč v izjemnih primerih, če otrok živi v težkih socialnih razmerah (bolezen ali invalidnost staršev, več otrok itd.). Seveda pa lahko komisije ob upoštevanju socialnega položaja družine, v kateri otrok živi, določijo višje ali nižje dodatke, kot jih do- loči skupščina zveze skupnosti otroškega varstva. Otroci iz kmečkih in drugih družin imajo pravico do otroškega dodatka v znesku 130 din mesečno, če so brez dohodka ali če živijo v kmečkih gospodinjstvih, katerih skupni katastrski dohodek ne presega 2000 letno oziroma 600 din na družinskega člana. Kmetje in drugi občani, ki niso izenačeni z delavci, ki že dobivajo otroški dodatek, vložijo za preizkus upravičenosti do otroškega dodatka za leto 1976 predlog za podelitev denarne pomoči in druga potrebna dokazila. POSEBEN DODATEK K OTROŠKEMU DODATKU V primeru, če ima le enega hranilca, oziroma če je težje ali duševno prizadet pod posebnimi pogoji, ima otrok, ki sicer že dobiva otroški dodatek, pravico še do posebnega dohodka. Seveda je ta pravica določena v pravilniku o pogojih za pridobitev pravice do denarne pomoči. Posebnega dodatka so lahko deležni tako otroci delavcev ter z njimi izenačenih občanov, kakor otroci iz kmečkih in drugih družin. Do posebnega dodatka lahko pridejo vsi roditelji, pri katerih otrok živi in ki so edini hranilci. Predložiti morajo dokazilo, daje roditelj edini hranilec in dokazilo o otrokovem dohodku (preživnina, družinska pokojnina in drugi dohodki). Za težje telesno in duševno prizadete otroke pa je treba predložiti še izvid in mnenje o težje telesno in duševno prizadetem otroku, ki ga izda bodisi dispanzerska, pediatrična, specialistična služba ali pa komisija za razvrščanje (kategorizacijo), če je bil otrok razvrščen v to ali ono skupino težje telesno ali duševno prizadetih. Izvid in mnenje lahko izda tudi invalidska komisija, če otrok zaradi prirojenih okvar, bolezni ali poškodb ni sposoben za samostojno delo in življenje. Poseben dodatek k otroškemu dodatku znaša 105 din mesečno za težje telesno ali duševno prizadetega otroka in 60 din mesečno za otroka roditelja, kije edini hranilec, če otrokov dohodek ni večji kot 600 din mesečno. POMOČ ZA OPREMO NOVOROJENČKA Do pomoči za opremo novorojenčka je upravičen vsak otrok, če mati stalno prebiva v Sloveniji oziroma njegov roditelj, ki ima lastnost delavca v združenem delu v Sloveniji, otrokov posvojitelj ali oseba, ki skrbi zanj. Za uveljavitev pravice do te pomoči je treba pri strokovni službi regionalne zdravstvene skupnosti predložiti potrdilo o stopnji nosečnosti ali poročilo o rojstvu otroka. Pomoči v znesku 350 din je deležen vsak otrok, do večje pomoči (750 din) pa le v primem, če je dohodek na družinskega člana manjši od 1100 din ali če ima družina samo dohodek iz kmetijske dejavnosti in je le-ta na družinskega člana manjši od 1200 din na leto. HELENA REBEK 29. maja 1976 stran 8 30 LET TEHNIČNE KULTURE V SLOVENJ ljudje med ljudmi Vse prej kot ljubiteljstvo Morda za uvod le kratko pojasnilo: kadar govorimo o tehnični kulturi, se zdi, da gre za manj opredeljivo področje v primerjavi z nekaterimi drugimi področji delovnega in družbenega udejstvovanja ljudi. Zaradi vsebinske mnogostranosti in zavoljo delovanja številnih dejavnikov je za tehnično kulturo značilen poseben način vključevanja ljudi v ustvarjanje in uporabo dosežkov tehničnega napredka. Ob tem ne kaže prezreti, da so eden od dejavnikov, ki so v zadnjih treh desetletjih na Slovenskem prispevali k tehničnemu napredku bodisi s popularizacijo tehnike ali z usmerjanjem pozornosti na njen pomen z vključevanjem vedno večjega števila občanov, zlasti mladine v konkretne tehnične dejavnosti, tudi družbene organizacije tehnične kulture. Te organizacije praznujejo letos 30-let-nico svojega obstoja in delovanja. ..Nastajati so začele," pripoveduje Lojze Prvinšek, sekretar Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije, „v času povojne obnove kot odraz hotenj delovnih ljudi po hitrejšem napredku. Prva društva nekaterih panog tehnične vzgoje in tehničnih športov, denimo letalska, radioamaterska, avtomoto, fotoamaterska in brodarska, so bila ustanovljena že 1945. leta. Kasneje so se tovrstne organizacije na pobudo CK SKOJ začele povezovati v širše gibanje, takrat še v okviru komisij Tehnika in šport, pozneje pa v organizacijo s širšo družbeno in programsko zasnovo — v organizacijo Ljudske tehnike". Že v začetnem obdobju, v letu 1947, ko je imela LT v Sloveniji 22 osnovnih organizacij s 3700 člani, se je pokazalo, da se ji zavoljo potreb, še bolj pa zavoljo zanimanja ljudi odpira široko področje delovanja. Po preosnovi organizacije pred 15 leti se je začel hiter vzpon. Povečevalo seje število organizacij in članstva, širila se je tudi dejavnost še na nova področja tehnične vzgoje in izobraževanja. Ob tem nas naš sobesednik prekine: ^a vendar je bila naših organizacij oaJerietia v četkov do danes u3?j v1l0 razvijanje tehničnih dfi1 med mladino vseh oblike m vsebmo tem*' ^ javnosti, ki prispevajo,^- hovo delo v proizvodni ’ * zadnje pa tudi v raz«l j ^ sobnosti, pomembna1 ročje splošnega ljud jdsKfod- —-r—--o- -■ l; jad P°se. pora. Na nekaj pa n1 bej opozoril...“ .Trosim!" ,h#i7 ,Jz pobud, ki so j. naših osnovnih organi2 . * teh letih prišlo do 5t četkov proizvodnje. j,ls ’ ljubljanska Jugotehn*3’ l0v danes med najbolj znane n- ske trgovske delovne %*-cije, je bila še okrog P6** let naša servisna služb« . - bo s potrošnim mate1«*1 jj°-tem radgonski Elrad PSj notehnika iz Izole . • triku katere nastajajoče *n^Us0OL panoge na SlovenskJ^ skozi različne izobraž® , like naših organizacij,'b 111 društev. Mar že samo to, ne tehničnih dejavnosti, opravičuje našega življenjskega Saj Zlepa ne moremo pobeg-obstoja ...? “ niti resnici, da je za uresničeva- nje vzgojnih programov poleg VZPONI IN PADCI dobre volje potrebno še mar- V zmoti bi bili, če bi mislili, sikaj, da je bil v zadnjih 30. letih raz- V primem organizacij za teh-voj organizacij tehnične kulture nično kulturo gre za učna sred- Pouk prometne vzgoje v eni naših šol vseskozi enakomeren. Bila so stva, potrošni material, za uspo-!eta, ko je bil celo v zaostajanju sabljanje inštruktorjev ter za de-'r> upadanju, predvsem tam, lovne prostore s primemo opre-kjer mimo začetne zavzetosti ni mo. bilo drugih pogojev za razvoj „Zato naj ne preseneti tudi tiste, ki ne poznajo raznoterih dejavnosti naših organizacij, klubov in društev, da se njihove materialne možnosti v zadnjih desetih letih niso izboljšale glede na prva povojna leta," s kančkom grenkobe dodaja Lojze Prvinšek. Ob tem pa vendarle ne smemo prezreti dejstva, da danes združuje republiška zveza organizacij za tehnično kulturo 14 strokovnih zvez, v kakih 500 društvih in klubih deluje že več kot 100.000 članov, v več kot 500 tehničnih skupinah in krožkih pa je zajetih 25.000 pionirjev. Ta pa hkrati opozarja na potrebo po vedno širšem in temeljitejšem tehničnem znanju, ki naj bi rastlo hkrati z razvojem proizvodnih sredstev, tehnike in splošne kulture. Pri tem seveda ne gre zanemariti tudi drobnega, docela praktičnega znanja, ki ljudi usposablja za pravilno ravnanje s tehničnimi pripomočki, utrjuje njihovo samozavest in jim ustvarja posebna, včasih že nepogrešljiva ..posebna" zadovoljstva. IVO VIRNIK Letalsko modelarstvo je 11 ^ Zadimi vedno bolj priljubljeno 29. maja 1976 stran Misleči Franckini prsti Francka Kravanja je debatni stenograf pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije. Minulo soboto je na zveznem tekmovanju stenografov v Beogradu dosegla doslej svoj največji uspeh - drugo mesto v B skupini. V A skupini so tekmovali novinarji. Nekaj dni pred tem je bila na slovenskem| prvenstvu najboljša. „Če lahko pretiravam, bi skoraj lahko rekla, da z normalno pisavo ne znam več pisati. Vse, kar pišem z roko, si stenografiram, le še na stroj udarjam po tipkah v normalni pisavi." Francka je končala štiriletno administrativno šolo in je bila najprej strojepiska v skupščini SRS polnih, pet let. ..Stenografija me je že v šoli veselila, zato sem sc tudi na posebnih tečajih izpopolnjevala in v tistih petih letih postala najprej stenodaktilografka, potem pa debatna stenografka." Poklic stenografa je težak. Že pri beleženju posameznih diskusij je veliko odvisno od hitrosti, ki jo zmorem. Vseskozi sem živčno napeta, kar pri naših sejah, ki so zvečine zelo dolge, ni majhna obremenitev. Potem je treba stenogram še dešifrirati in spra; viti v primerno obliko, kar pri večini naših disku- ‘ tantov ni najlažje opravilo." Ni sicer tega trdila Francka, zanikala pa tudi ni, da je delo debatnega stenografa podobno novinarskemu. Na papirju naj bi bile misli in ne „besede“. „Pri stenografiranju po navadi ne beležim dobesedno, ampak le bistvene misli in ker to delam tudi pregledno, mi dešifriranje oziroma pretipkovanje stenograma ne dela preglavic." Poprečno Francka dnevno stenografira in dešifrira 20 do 25 tipkanih strani, zgodi pa se, da šest ur dolgo sejo zabeleži na 40 straneh stenograma, kar pomeni 100 tipkanih strani. To se je zgodilo prav pred dnevi in posledica tega jc, da ima vnet živec v zapestju. ..Debatnih stenografov zelo primanjkuje. Kaže, da se mnogi boje odgovornosti, saj se kdorkoli lahko spomni in oporeka tistemu, kar je povedal. Nasploh velja, da je deset let tega dela vrh glave dovolj. Čeprav se morda čudno sliši, mi je najbolj v oporo družina, kjer sem lahko gospodinja, ki skrbi za moža in tri otroke." , A MNOŽIČNO TEKMOVANJE V POČASTITEV Vlil. KONGRESA GASILSKE ZVEZE SLOVENIJE Velik odziv gasilcev V počastitev Vlil. kongresa Gasilske zveze Slovenije je bilo v Mariboru republiško tekmovanje moških in ženskih gasilskih tekmovalnih enot. Množičnega srečanja gasilcev so se udeležile tudi enote gasilskih veteranov in številne gasilske enote, ki so sestavni del civilne zaščite krajevnih skupnosti. Za tekmovanje, ki je bilo na stadionu športnega društva ..Železničar", seje prijavilo kar 282 tekmovalnih enot, od tega 210 moških in 41 ženskih, 11 enot veteranov in 20 gasilskih enot civilne samozaščite krajevnih skupnosti. Tako se je torej v Mariboru pomerilo blizu 3000 gasilcev iz vse Slovenije, kar nedvomno pomeni svojevrsten rekord. Tekmovanje je oviralo izredno slabo vreme in le izredni požrtvovalnosti nastopajočih in seveda dobri organizaciji, ki je bila zaupana mari-boski občinski gasilski-zvezi, gre zahvala, da srečanja niso preložili ali kar odpovedali. Kljub nalivom so gasilci izpeljali svoj zahtevni tekmovalni program do konca in tako znova dokazali, da jih pri njihovih humanih prizadevanjih nihče ne more zadržati. Posebnost množičnega gasilskega srečanja v Mariboru so bile tudi nekatere nove tekmovalne prvine, ki jih mednarodne tekmovalne norme ne določajo. Republiška gasilska zveza je namreč vnesla v tekmovalni program poleg klasičnih disciplin še kopico novosti, ki dajejo celovit pregled, kako enote obvladajo vse gasilske prvine. Kljub izredno številčni udeležbi se je tekmovanja udeležilo sorazmerno malo industrijskih gasilskih enot. „To ni najbolje", je poudaril Milan Vrhovec, poveljnik republiške gasilske zveze, „saj v zvezi posve- čamo posebno pozornost enotam v industriji, ki bdijo nad našim veli kim družbenim premoženjem." Ne glede na omenjeno pripombo je množično tekmovanje zelo uspelo. Mariborski gasilci so znova dokazali, da so odlični organizatorji in kos sleherni, še tako zahtevni nalogi. Za rezultate tekmovanja pa bomo zvedeli na omenjenem republiškem kongresu, ki bo junija v Novi Gorici. A. V. Cv, _ POD ČRTO I——UHMBI Milijoni življenje Pravimo, da je solidarnost bistveni sestavni del sarn°1^ družbe. Načelo je sicer lepo, vendar velikokrat m nie^arpst slišimo tudi utemeljeno pripombo delavcev: „Smo za soM če je „otipljiva“ in ne zgolj načelna. “ rjhliino Ob nedavnem obisku v Kopru takih pripomb niti P'1^ ^ nismo slišali. Člani dveh koprskih organizacij združenega Kreditna banka Koper in Istra benz - so namreč zelo M , vedeli, komu in zakaj bodo dali svojo pomoč. Naj še doda je vsekakor nevsakdanja solidarnostna akcija povezala dva f m kolektiva, ki sta si sicer v vsakdanjem delu daleč vsaksev. ^ Osnovno informacijo smo dobili pri sindikalnem aktiv1 dovanu Sucu: ,,Irena Vatovec, 37, je že več kot petnajst let zaposli banki, tako da ni treba posebej poudarjati, kako jo vsi P01 Ni nam bilo vseeno, ko smo zvedeli za njeno bolezen it1 °y ^ ’ kako se vse bolj muči pri delu. Vedeli smo, da se mora vsa ^ č dneva voziti v tržaško bolnišnico na dializo ledvic, ptav . ^ ^ nam ni bilo neznano, da tak način njenega boja za življ6^.^, mogel dolgo trajati. Na kratko - odločili smo se za Pr‘s^](0 150.000 dinarjev, kar je približno polovico predvidenihsiaS pomembnejše mnenje zdravnikov, da je dializa v P er uner* Pd. meru lahko le izhod v sili in je tako presaditev ledvic edina rešitev. Zakaj v Belgiji? Tam imajo v Evropi največjo „banko‘‘ ledvic In sorazmerno zelo hitro najdejo primerne za presaditev. Vsekakor nas veseli, da je bila pomoč našega kolektiva odločna. Zdaj Pričakujemo, da bo Irena ob koncu junija odpotovala na prvi kontrolni pregled v Belgijo, nakar bomo vsi držali pesti zanjo, da bi se vse srečno izteklo. Po napovedih zdravnikov bi moralo priti do presaditve v začetku jeseni. “ Ne smemo zamolčati, da ima Irena Vatovec, poleg moža, ki dela v Istra benzu, še hčerko v tretjem razredu osnovne šole. Prav vsi so nam govorili, da je Irena pri delu, čeprav ga vsekakor ne more opravljati brez nadpoprečnih naporov, izredno dobro razpoložena in pravi prototip optimizma. Ve, kako je z njenim zdravjem, zaveda se nevarnosti, ki jo čaka, vendar se ne namerava Predati. Prav gotovo sta ji pri tem dva delovna kolektiva v veliko moralno oporo. Pogovarjali smo se še s predsednikom sindikata štiristotrideset-članskega delovnega kolektiva Istra benz Zdenkom Prodanom. Predvsem nas je zanimalo, kako, da so se tako solidarno zavzeli za delavca, ki „ni njihov". „Irenin mož dela pri nas že dobrih petnajst let. Vsi ga dobro poznamo in nam nikakor ni bilo vseeno ob nesreči, ki tare njegovo družino zaradi ženine nevarne bolezni. Prepričan sem, da bi za prav vsak podoben primer dobili polno podporo vseh naših delavcev, kakor smo ga za Lucijana Vatovca in njegovo Ireno. “ Morda bo kdo rekel, da je nepredviden ,,izdatek" okroglih 30 starih milijonov za približno 900 delavcev veliko denarja. In koliko velja občutek, da je življenje človeka vrednejše od konkretnih denarnih številk . .. Delavcem Koprske kreditne banke in Istra benza vsega tega ni treba dokazovati. . . IGO TRATNIK laraivim PRODAJA STANOVANJA * NOVIGRADU - ISTRA DELOVNE ORGANIZACIJE! Tudi vam priporočamo nakup stanovanj, primernih za letni oddih delavcev Stanovanja bodo dograjena v avgustu 1976 Vse informacije daje SGP »PIONIR« Novo mesto-Ko-mercialni oddelek Ljubljana, Dvoržakova 5/1 tel.: (061) 321-381, 321-349, 321-347 Novo mesto (068) 21-826 in Zagreb (041) 410-523 novice iz organizacij TEKSTIL1NDUS Dobrine trajnega pomena Po zaslugi sindikata, ki je bil poleg samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in vodstva podjetja vselej med pobudniki za sprotno urejanje življenjskih in delovnih razmer delavcev v Tekstilindusu, je bila tudi lani na področju investiranja v družbeni standard pozornost usmerjena v reševanje stanovanjskih problemov zaposlenih. Tako so lani v Tekstilindusu za dokončno usposobitev prizidka delavskega doma v Stražišču pri Kranju in za nakup družbenih stanovanj na Planini namenili 6,8 milijona dinarjev. S soudeležbo oziroma s posojili v znesku 800.000 dinarjev je podjetje pomagalo tudi pri nakupih VIATOR Akcija za Sindikat v Viatbrju je že pred časom imenoval posebno komisijo, ki je bila zadolžena za pripravo izhodišč stabilizacijskih ukrepov v podjetju v letošnjem letu. Pred dnevi je po širši razpravi sindikat sklenil, da bo o zbranih pripombah vnovič razpravljala posebna komisija, ki bo izdelala dokončni program stabilizacijske akcije v 1976. letu. Vendar v Viatorju že zdaj poudarjajo, da akcija za gospodarsko in družbeno stabilizacijo v podjetju ne sme biti kampanjska naloga, ampak sistem ukrepov in planskega delovanja vseh dejavnikov, da bi odpravljali nesmotrnost in neskladnost v gospo- zasebnih etažnih družinskih stanovanj. Ne nazadnje je podjetje sodelovalo z lastnimi sredstvi pri nakupu stanovanj iz solidarnostnega sklada, najemanju kreditov za individualno gradnjo in pri koriščenju stanovanj iz stanovanjskih amortizacijskih sredstev. Če bi vse našteli, pravijo v Tekstilindusu, so bili zaposleni v tej delovni organizaciji v takšni ali drugačni obliki deležni več kot milijarde dinarjev pomoči pri reševanju stanovanjske problematike. To pomeni, da se zadnja leta v tem kranjskem podjetju z vso resnostjo in doslednostjo lotevajo reševanja stanovanjskih problemov svojih delavcev. stabilizacijo darjenju na vseh ravneh delovne organizacije. Bistveno merilo za uspešnost stabilizacijskih ukrepov je, v kakšni meri bodo v akcijo neposredno vključeni delavci, koliko bodo v njej ustvarjalno sodelovali in v kolikšni meri bo njihov položaj dejansko odvisen od uspešnosti lastnega gospodarjenja in od rezultatov njihovega dela. Glavni cilj vseh stabilizacijskih prizadevanj, pravijo v Viatorju, pa mora biti povečanje družbene produktivnosti dela, ki mora temeljiti na znižanju vseh vrst stroškov, v smotrnejšem zaposlovanju in v večjem delavčevem znanju in strokovni usposobljenosti. EMONA Sporazum o Po razpravah v sindikalnih organizacijah bodo te dni delavci v TOZD Emone prejeli predlog novega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov. Sporazum uveljavlja nov sistem vrednotenja delovnih mest, po katerem se objektivno ocenjujejo vse faze dela. Bolj kot doslej je vrednoten telesni napor pri delu, delovne razmere in še posebej odgovornost za poslovanje. Pri oceni ne prevladujejo le kvalifikacijske zahteve, ki so z opravljeno analizo delovnih mest postavljene v bolj realne okvire. Po novem sporazumu bodo bolje ovrednotena težja fizična dela v delitvi OD slabih delovnih razmerah. Prav tako bodo više ovrednotena tudi tista kvalifikacijska dela, ki so združena z večjimi napori in težjimi delovnimi razmerami. Posebej pa bodo pri vrednotenju poudarjena tudi vsa delovna mesta z veliko odgovornostjo. Druga bistvena novost predlaganega sistema nagrajevanja je uvedba večjega razpona na delovnih mestih. Sedaj je bila denarna razlika med „najslabšim“ in „najboljšim“ delavcem minimalna ali pa je sploh ni bilo. Z novim sporazumom je predviden 50-odstotni razpon. CELICA POD DROBNOGLEDOM Ljudje iz nevidnega ešalona Med letošnje dobitnike srebrnega znaka sindikatov Slovenije se je uvrstil tudi naši javnosti malo znan kolektiv remontne delavnice ljubljanskega armadnega območja. Gre namreč za strokovnjake, ki nenehno skrbijo za brezhibnost orožja in opreme enot naše splošne ljudske obrambe. A kljub temu bi dejali, da ti ljudje delajo v senci topovskih cevi, čeravno se vesele vseh bojnih uspehov vojaških enot in enot teritorialne obrambe. Srečujemo jih na poligonih in vad-biščih, ko s skrbnim pogledom spremljajo let granate ali rakete. In ko posadke uničij tank ali letalo, postane njihov obraz vesel in nasmejan. Kolektiv, o katerem govorimo, se je rodil v prvem povojnem letu, v ruševinah in z udarniškim delom. Pred tridesetimi leti so torej partizanski puškarji in obrtniki iz Baze 20 sredi Ljubljane ustanovih delavnico takratne četrte armade. Danes je to samo preteklost, saj ima tedanja delavnica povsem drugačen videz. Sodobneje opremljena, njeni ljudje pa so strokovno usposobljeni in so kos Eden od veteranov, nekdanji partizanski mojster Anton Bambič, še ni klonil času. odgovoriti svojim nalogam tudi v vojnih razmerah. Sicer pa njihova pot do uspeha ni bila lahka, zahtevala je potoke znoja in veliko odpovedovanja. In prav o tem smo se pred nedavnim pogovarjali s strojnim inženirjem Francom Pečelinom, višjim častnikom naše armade, ki je na krmilu tega prizadevnega kolektiva. — Ni naključje — je dejal, — da je priznanje slovenskih sindikatov prišlo v roke našega ko- lektiva. Ljudje so ga zaslužili, ker so na trideset let dolgi poti uspešno premagali prenekatero dine, zunaj sindikalne organizacije ni nobenega delavca. In zato se v kolektivu, ki je sestavni del naših oboroženih sil, delovni ljudje kar naprej zavzemajo za varčevanje in razumno gospodarjenje, za izumiteljstvo in stalno posodabljanje tehnologije in organizacije dela. Rezultat takih prizadevanj so občutno znižani stroški in krajši časi za popravila. Uspehov res ni malo. O tem zgovorno priča tudi podatek o — Izkušeni strokovnjak bo kaj kmalu ugotovil, kakšna „bolezen‘ je doletela nekaj deset ton težki oklepnik- oviro ... Navsezadnje, dobro je ...........................lilo znano, kako hudo je bil vzdrževati naše prvo orožje, ta pisani orožni ,,park“, ki so ga borci zaplenili sovražnikom. Zato so, v okviru komaj zaživele delavnice, odprli tudi šolo — prvo obrtno šolo v Ljubljani. Njeni dijaki so bili skojevci in sinovi padlih borcev iz vse Jugoslavije. In tako se je, od bogatih izkušnjah starejših, porajal kader za potrebe naše armade. Iz šole so izhajali mladi topniški in avtomehaniki, orožaiji in drugi, kolektiv pa so postopoma zapuščali tisti, ki jih je vojna tako ali drugače prizadela in so čutili njene posledice. Danes so v delavnici samo trije partizanski mojstri, trije Antoni: Bambič, Paro in Mohorčič. Ta „trojka“ iz vojne še ni utrujena. — Nasprotno — se je oglasil naš sobesednik Pečelin - v našem kolektivu stari in mladi povsem enotno in enako dihamo. Vsi enako skrbimo za orožje naše ljudske obrambe, saj je med nami šestdeset odstotkov komunistov. Vsi mladi delavci so člani zveze socialistične mla- številnih pohvaljenih, nagrajenih in odlikovanih delavcih. Lani je ta kolektiv dobil tudi plaketo JLA. Zanimalo pa nas je tudi, kako armada skrbi za svoj ,.nevidni ešalon“, ali točneje povedano, za življenjsko raven svojih delavcev. Tudi na to vprašanje nam je odgovoril časnik Pečelin. — Moram reči, da smo domala vsem našim delavcem, seveda iz vojaškega stanovanjskega sklada, zagotovili ustrezna samska ali družinska stanovanja. Redno skrbimo tudi za rekreacijo naših delavcev, za njihove kulturne potrebe. In prav v ta namen smo, na pobudo sindikalne organizacije naše delavnice pa tudi na pobudo mladine s prostovoljnim delom preuredili staro in zapuščeno karavlo in,iz nje naredili počitniški dom. Delo, ki smo ga po-; vsem prostovoljno opravili, je' vredno dobrih petdeset starih milijonov, kar zadeva možnosti letnega dopusta, je za naše ljudi dobro poskrbljeno. Tako kot starešine naše armade tudi naši l 9 delavci lahko preživljajo dopUst na morju ali v planinah, skratk3 povsod, kjer ima armada svoj® hotele, domove in druge poči*' niške objekte. In ne nazadnje, ne pozabljamo tudi na kulturne in športne potrebe kolektiv3-Imamo abonma v drami in v operi, vsi naši delavci pa 50 aktivni člani garnizijskeg3 športno rekreativnega društva- Za konec kramljanja smo pr*' jaznega sobesednika zaprosili, da pove kaj o družbenopoli' tičnem življenju kolektiva. — Začel bi z organizacij0 zveze komunistov, ki je pobud' nik in nosilec vseh naših akcij u1 uspehov. Priprave za razpravo ° zakonu o združenem delu so že nared, te dni pa končujemo z marksistično izobrazbo mladih komunistov in tistih, ki želij0 vstopiti v ZK. Naj pri ten* omenim še to, da imamo v naši (ja delavnici tudi nekaj vojakov rie različnih poklicev, ki jih med služenjem vojaškega roka usp0" sabljamo za vzdrževanje sodobnega orožja in vojaške tehnike-Želel bi poudariti še to, da s° mladi delavci in vojaki zel° aktivni, njihovi dobro pretehtani predlogi pa venomer najdejo plodna tla v kolektivu. In zdaj, ko smo krepko zakorakali v trideseto leto obstoja, ko se pripravljamo na praznovanje, s0 mladi delavci in vojaki naša desna roka. BESEDILO IN SLIKE, B. JAKOVLJEVIČ in bi Ži: sk Ul m, sk jo Pr im ku — Franc Pečelin: „Užitek je delati v enotnem kolektivu4*. NAŠI PRIJATELJI LADO ERBEŽNIK, Zmaj, Ljubljana Časnik naj živi z ljudmi Čeprav je Lado Erbežnik v besedo-vanju ,,preračunljiv44, sleherna njegova misel ,.izbruhne44 ob pravem trenutku - tedaj, ko je prepričan, da se ni zmotil v svojem spoznanju. Tako je bilo tudi v našem pogovoru, saj nas je opozarjal na marsikaj, kar bi veljalo postopoma uvrstiti v časnik. Lado Erbežnik, planer—terminer proizvodnje v tovarni baterij Zmaj, sekretar osnovne organizacije sindikata in poverjenik DE v tej delovni organizaciji sodi v vrste preizkušenih sindikalnih delavcev. Takole pripoveduje o svojem sindikalnem delu: „V sindikatu delam že 18 let. Veliko, morda pa tudi ne. Zakaj? Iz preprostega razloga, ker z novo sindikalno organiziranostjo začenjam znova... Vsaj zdi se mi, da je tako ... Če tako mislim, sem z druge strani vseeno prepričan, da mi dolgoletne izkušnje danes še kako koristijo pri delu naše osnovne organizacije. Vendar, najpomembnejše je, to vsakokrat posebej poudarjam, da se sindikat lahko uveljavlja samo z akcijo. V tem je navsezadnje tudi smisel našega dela.44 Ni dvoma, da je Lado Erbežnik že doslej z izjemno prizadevnostjo, z mladostnim poletom in z brezkompromisno zahtevo po hitrem in učinkovitem reševanju vseh problemov dokazal, da so v Zmaju dobri sindikalni aktivisti. „Ne sodim med tiste, ki vsevprek hvalijo, vendar moram priznati, da sem prijetno presenečen nad novo vsebinsko zasnovo Delavske enotnosti. Zame vsaj je neprimerno boljša kot tista pred leti. Krenili ste po dobri poti, toda zdi se mi, da čaka kolektiv DE letos, seveda pa tudi prihodnja leta, velika akcija za uveljavljanje lista med neposrednimi proizvajalci, skratka med vsemi tistimi, ki jim je časnik namenjen. Po mojem mnenju bi morala Delavska enotnost priti do slehernega delavca. Sedaj bolj kot kdajkoli prej, saj postaja DE resnično delavski časopis.44 Tudi Lado Erbežnik sodi, da bi vejja-lo v novi vsebinski zasnovi DE upoštevati prenekatero dobro idejo ali predlog tako poverjenikov kot bralcev. ,,Morda ne bi bilo napak, če bi več pisali o težavah kolektivov, zlasti zdaj, ko smo uvedli nov način plačevanja,44 pripoveduje. „Prav tako bi kazalo ,.obogatiti44 rubriko ,,Sprašujete— odgovarjamo44. Strokovnjaki bi lahko posredovali svoje dragocene izkušnje s področja medsebojnih razmerij v združenem delu; te pa, kot vemo zve- čine živo zanimajo delavce, Ravno v tem času bržčas veliko bolj kot kdajkoli prej, saj bodo morali v vseh orga- ^ * nizacijah združenega dela uskladiti interno zakonodajo z določili noveg3 zakona o združenem delu.44 Strinjali smo se z našim sobesednikom, ko nam je mimogrede omenil, da bi moral vsak časopis živeti z ljudmi. ,,Še toliko bolj to velja za sindikalni časnik, ki mora prisluhniti ne sarno velikim, pač pa tudi majhnim, na prvi pogled nepomembnim, a še kako življenjskim problemom delavcev. V tem bi po mojem mnenju morali še izpopolniti novo vsebinsko zasnovo Delavske enotnosti,44 je sklenil naše srečanje Lado Erbežnik. I. VIRNIK poverjeniki DS 13. OLGA GALVANSKI 14. BOGOTURIČNIK 15. MARJAN BEDENK 16. JERNEJ LENIČ 17. ŽELJKO VIDJAK 18. FERDO DEMŠAR 19. AVGUST DOBRIMA 20. LADO ERBEŽNIK v_____________________y I tlQ k Sl, k djj * liu do Pr Ti Pc ve Pr Uh izobraževanje, kultura, znanost S POSVETOVANJA O PROGRAMU KULTURNE VZGOJE IN IZOBRAŽEVAN JA V ROGAŠKI SLATINI S požrtvovalnostjo do uspeha |“ePi uspehi šmarskih kulturnikov pri poglabljanju ljubiteljskega in amaterskega kulturne* 99 življenja o«7en/e družbenih in maternih možnosti za razvoj kul- turne ustvarjalnosti ter pogojev ,a aktivno angažiranje širokega ,ro8a ljudi v kulturnem živ-lenlu zahteva intenzivno družino akcijo celotne samouprav-sr ^^Ustične družbe. Več in-. ki se ukvarja s to pro-ernatiko, se s svojimi pro-ami vključuje v to široko zadano kulturno akcijo. , Republiški svet Zveze sindi-*tov Slovenije je na svoji spo-‘j^danski seji obravnaval temo rjavci in kultura". Kultura postati intimna potreba, Jtujiva last vseh delovnih Jdi. zato je naloga celotne uižbe, še posebej pa vseh pridnih institucij, ustvariti take ^°je, da bq kultura postala da k3 ^e^avčeve8a življenja in njegova vloga v kultur-i®1!'.življenju vloga ustvarjalca ^ kitičnega porabnika. Da pa »u. dosegi, je potrebno zdru-, 1 vse sile, uskladiti program-o politiko vseh forumov, ki se iti z animirar9em kulture , ed najširšimi plastmi sloven-i^ega prebivalstva. Pri tem ima-J0 Pomembno vlogo kulturno-Prosvetne organizacije, delavske f^verze, šole in vse poklicne /dturne institucije. Zavedamo »daje mogoče s povezanostjo teh organizacij za pribli-^vanje in vključevanje delavca kulturno življenje marsikaj na-r®diti kljub omejenim finanč- sredstvom. Da pa bi mož-jI1?stij načine in pristope k uresničitvi gesla ,jcultura delavcem" natančneje preučili ter da i konkretneje opredelili funk-Cv6 kulturnoprosvetnih orga-nizacij, delavskih univerz in •mgih kulturnih institucij pri ^šiijanju in poglabljanju kul-urno-estetske vzgoje in izobra-®vanja našega človeka, so zve-a delavskih univerz Slovenije, Republiški svet Zveze sindikatov jovenije, Kulturna skupnost *°venije ter Zveza kulturno-P to svetnih organizacij Slovenije /Žanizirale v Rogaški Slatini Posvetovanje o programu kul-016 vzgoje in izobraževanja. »voda - steklo" v je bilo posvetovanje prav . tem delu Slovenije, ni na-Jučje. Šmarje pri Jelšah je ki ima bogato tradicijo turno-estetskega delovanja. . ato morejo bogate izkušnje, ki M imajo pri delu na tem pod- ročju, služiti kot model in spodbuda za nadaljnjo širše zastavljeno dejavnost vseh pristojnih organizacij. Šmarska občina je sorazmerno obsežna, saj šteje 31.000 prebivalcev. Od tega pa jih je zaposlenih le 5000. Tako je večina prebivalstva kmetijsko usmerjena. Temu primerna je tudi izobrazbena struktura in splošna kultumo-estetska razgledanost. V zadnjih letih pa se je veliko spremenilo prav pri vključevanju ljudi, ki zaradi nerazvitosti področja nimajo možnosti za kulturno življenje. Ker ni v občini nobene poklicne kulturne institucije, je šmarska delavska univerza začela poleg stalnega dela, to je izobraževanja odraslih in mladine, v svoje programe vključevati mentorstvo in organizacijo široko za-s novane kulturno-estetske vzgoje. Delavska univerza, ki jo vodi Marjan Ungar, je svoj program kulturno-estetskega izobraževanja poimenovala „Voda — steklo". Program vsjluje likovno vzgojo s stalrnm razstavnim salonom v Rogaški Slatini, literarne večere, predavanja, organizirali so stalni abonma v celjskem gledališču, debatne večere in še marsikaj. Ob vsej tej bogati animatorski aktivnosti in izredni odzivnosti občanov z najbolj odročnih področij šmarske občine pa se organizatorji zavedajo, da organiziranje prireditev, koncertov, predavanj še ni vse. V delovnih ljudeh želijo odkrivati - njihove individualne sposobnosti in nagnjenja do posameznih kulturnih zvrsti in jim na teh osnovah omogočiti aktivno delovanje. Pri tem pa se srečujejo s problemom financiranja amaterskih dejavnosti. V Šmarju so prepričani, da bi bilo to področje mogoče sanirati s tesnejšo povezavo vzgojnoizobraževalnih in družbenopolitičnih organizacij. V občini pa tudi republiki te organizacije premalo upoštevajo in premalo moralno ter finančno podpirajo delo in napore kulturnoprosvetnih organizacij ter delavskih univerz. Z RAZLIČNIMI AKCIJAMI K SKUPNEMU CIUU Na posvetovanju o programu kulturne vzgoje in izobraževanja je stekla beseda tudi o razdelitvi pristojnosti v organizacijskem in strokovnem pogledu med kulturno-prosvet- nimi organizacijami, delavskimi univerzami ter kulturnimi skupnostmi. Delavska univerza se kot organizator amaterske in ljubiteljske kulturne aktivnosti srečuje z delom zveze kulturnoprosvetnih organizacij. Med njima mora obstajati povezanost v smislu enotnega stališča do kulturno-estetskega izobraževanja in ustvarjanja možnosti za tovrstno aktivnost najširših plasti slovenskega prebivalstva. Izhodišča za kulturno-estetsko vzgojo so lahko različna, voditi pa morajo k skupnemu cilju, ki naj bo celotna kulturna vzgoja in stimuliranje osebnostne kulturne rasti delovnega človeka. Zato bi bila med organizacijama zaželena čimbolj kvalitetna programska povezava in strokovno sodelovanje. Seveda pa so ta razmerja odvisna od specifičnih razmer posameznih občin. Delavska univerza lahko poleg kul-turnoprosvetnih organizacij odigra v določenem okolju vlogo mentorja pa tudi organizatorja kulturnih akcij in pobud, kot je to primer zgledne in družbeno izredno pomembne estetsko-vzgojne in izobraževalne vloge delavske univerze v Šmarjah pri Jelšah. BREDA BERNETIC 25 LET SINDIKALNE GODBE NA PIHALA V IMPOLU: Letos praznuje ta godba iz Slovenske Bistrice pomemben jubilej. Godba je bila vedno prisotna v kulturnem življenju delovnega kolektiva tovarne Impol pa tudi v občini skorajda ni bilo prireditve, na kateri ne bi sodelovala. Imeli so več samostojnih kon- certov v krajih slovenjebistriške občine ter drugod po severovzhodni Sloveniji. V godbi, ki danes šteje 35 godbenikov in jo vodi Dušan Pečnik, sodelujejo neposredni proizvajalci in drugi tovarniški delavci, starejši in mlajši, ki jih glasba povezuje v njihovem prostem času. — Viktor Horvat 29. maja 1976 stran Razpis štipendij Titovega sklada Na 5. seji je skupščina Titovega sklada za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev v SR Sloveniji minuli teden odobrila razpis štipendij za šolsko leto 1976177. Število Titovih štipendij ostane enako kot prejšnje šolsko leto, torej 120. Mladim delavcem iz neposredne proizvodnje je namenjenih 60 štipendij, otrokom delavcev pa prav toliko, spremeni se le razmerje med kandidati za srednje in visoke šole. Namesto dosedanjih 15 štipendij bo študentom namenjenih letos 30 štipendij, s tem pa se bo število štipendij za dijake znižalo s 45 na 30. Delegati skupščine so se zelo zavzeli za to, da bi bili kandidati pravočasno obveščeni o rezultatih razpisa. Zato naj bi skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občinah zbrale prijave do 30. junija 1976. leta, potem pa naj bi te predloge selekcionirale že skupne komisije v občinah, ki bi predloge, opremljene s svojimi mnenji, poslale Skupščini Titovega sklada SR Slovenije do 15. julija letos. Izvršni odbor bo obravnaval samo popolne predloge. Tako bo delo lahko hitreje steklo in bodo kandidati za srednje šole obveščeni o rezultatih razpisa do 20. avgusta, kandidati za višje in visoke šole pa do 20. septembra. STANKA RITONJA Skupščina Titovega ddada za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev RAZPISUJE ZA ŠOLSKO LETO 1976/77 1. Štipendije za 60 mladih delavcev iz neposredne proizvodnje in drugih organizacij združenega dela, če imajo v njih enak položaj kot delavci v neposredni proizvodnji. 2. Štipendije za 30 učencev srednjih šol in 30 učencev visokošolskih temeljnih organizacij iz družin delavcev v neposredni proizvodnji in v drugih organizacijah združenega dela, če imajo ti delavci v njih enak družbenoekonomski položaj kot delavci v neposredni proizvodnji. Pri odločanju o štipendiranju iz 1. točke bodo upoštevane prijave kandidatov, ki: - imajo najmanj dve leti delovnih izkušenj; - aktivno delujejo v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah, dosegajo pri svojem delu nadpoprečne delovne rezultate in so aktivni na področju novatorstva in iznajdi-teljstva; - niso starejši od 30 let. Pri odločanju o štipendiranju iz 2. točke bodo upoštevane prijave kandidatov, ki: - so vključeni v redno usmerjeno izobraževanje; - so aktivni v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah; dosegajo v šoli nadpopreč-• ne rezultate; - so aktivni v gibanju „Zna-nost mladini" ali drugih interesnih dejavnostih. Štipendije iz 1. točke so namenjene za izobraževanje ob delu, za dokvalifikacijo, prekvalifikacijo ali specializacijo mladih delavcev. Štipendije iz 2. točke so namenjene za redno šolanje po zakonu in statutih vzgojnoizobraževalnih organizacij. 3. Kandidate za štipendiranje predlagajo samoupravni organi ali organi družbenopolitičnih organizacij v OZD, krajevni skupnosti ali družbenopolitični skupnosti. Ti predlogi se vlagajo izključno prek skupnih komisij podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občinah stalnega bivališča kandidatov (za učence in študente) oziroma v občinah sedeža organizacije združenega dela, v kateri dela predlagani kandidat. Skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občinah zbirajo prijave do 30. 6. 1976. leta in predloge, opremljene s svojimi mnenji, pošljejo Skupščini Titovega sklada SR Slovenije, Ljubljana, Glinška 12, do 15. julija letos. 4. Predlagatelj mora prijavam kandidatov predložiti: - prošnjo za štipendijo na predpisanem obrazcu DZS 1,65; - mnenje samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih ; - za učence in študente mnenje vzgojnoizobraževalne organizacije; - za mlade delavce mnenje kadrovsko socialne službe; - dokazila o učnem uspehu; - potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov; - dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev. 5. Kandidati za srednje šole bodo obveščeni o rezultatih do 20. avgusta letos, kandidati za višje in visoke šole pa do 20. septembra 1976. leta. kako se izobražujem MARKOVO TRDO DELO Štipendije Titovega sklada, ki so ^menjene mladim delavcem in otro-iz delavskih družin, so tudi v , UVeniji nekaterim že omogočile ‘z°braževanje ob ugodnejših štipen-^Vskih pogojih. Naša samoupravna družba skrbi za-to, da bi si vsi mladi hdje, za študij sposobni, lahko' pridobili čimveč izobrazbe; posebno Priznanje pa so mladim štipendije ‘tovega sklada. Biti Titov štipendist Pomeni biti družbenopolitično akti-Ven in pomeni tudi do segat Nnadpo-Prečne učne uspehe. To so pogoji, ki lih morajo štipendisti izpolnjevati. Marko Prpič je kot mlad delavec z neomajno voljo do študija lani postal Titov štipendist. Že v osnovni šoli sije želel, da bi študiral, toda materialna stiska je bila večja od njegove želje.' Nesreča pa je zdravega fanta spremenila v invalida. Oslepel je, sprva popolnoma, sčasoma se mu je vrnil vid na eno oko. Toda kljub temu je vedno upal, da bo nekoč lahko študiral. Šel je v Škofjo»Loko na center za rehabilitacijo in varstvo slepih in se tam izučil za telefonista. S tem pa ni zadostil svoji želji po izobrazbi, hotel je na gimnazijo. A moral je sprejeti to, kar so mu nudili, saj druge izbire ni imel. Doma mu niso mogli pomagati. Vrnil se je domov, v Ljubljano in se zaposlil kot telefonist - vratar pri Industrijsko-montažnem podjetju KIP Ljubljana. Delal je dve leti, do jeseni 1975. V podjetju je bil član delavskega sveta, samoupravne delavske kontrole, delal je v mladinski organizaciji, v sindikatu, bil je predsednik komisije za medsebojna razmerja v združenem delu, bil delegat občinske izobraževalne skupnosti. Še bi lahko naštevala, kje vse je Marko delal. Skratka, njegova aktivnost je bila in je zelo raznovrstna kljub telesnirh poškodbam. Ob vsej tej dejavnosti pa je Marko Prpič na lastne stroške obiskoval večerno gimnazijo na Šubičevi v Ljubljani. O tem svojem šolanju pravi, da z znanjem, ki ga je pridobil na tej gimnaziji, ni zadovoljen, kajti ni mu dala tiste osnove, na kateri bi lahko trdno gradil svoje nadaljnje izobraževanje. Meni, da bi bilo nujno zagotoviti dovolj visoko raven vsem tistim šolam, ki izobražujejo ljudi ob delu. Danes je Marko Prpič študent prvega letnika Fakultete za naravoslovje in tehnologijo, smer tehniška matematika. To je težak študij, pravi Marko, odločil pa se je zanj zato, ker se zaveda, da se danes skoraj vsa znanost skuša izražati prek eksaktne matematične metode in je poznavanje matematike nujno. Večerna gimnazija mu na tem področju ni nudila veliko, vseeno pa se je odločil za ta študij. Pravi, da ima pri študiju težave, saj na fakulteti veliko zahtevajo, sam pa lahko z enim očesom bere le štiri ure dnevno, kar pa je vsekakor premalo, da bi dosegel nadpoprečen študijski uspeh. Težko je seveda razumeti Marka, ko govori o nadpoprečnem uspehu, saj je že tako dosegel velike uspehe, ko je s trdno voljo prehodil pot od telefonista - vratarja do študenta matematike Poleg rednega študija na fakulteti pa izpopolnjuje Marko še svoje znanje iz filozofije in književnosti, kar kaže na to, da se želi vsestransko izobraziti. Sam pravi, da ne pričakuje nad-poprečnega uspeha in se ob tem zaveda, da ne bo mogel hpolniti pogojev štipendijskega sklada. Vendar ne obupa, vztrajno dela in mi mu moramo ob tem pomagati. KATJUŠA ROJAC PREDSEDSTVO SVETA ZSJ Seznama prioritet _______________ne smemo širiti Tretji del osnutka načrta za razvoj Jugoslavije od leta 1976 do leta 1980 so sprejeli s pripombami — Odvzete delavske počitniške domove bo treba vrniti delavcem Glavna tema razprave na sobotni seji predsedstva sveta Zveze sindikatov Jugoslavije je bil tretji del osnutka načrta za razvoj Jugoslavije od 1976 do 1980. leta. Pri ugotavljanju pripomb in predlogov k tretjemu delu tega dokumenta je sindikat izhajal iz sprejetih stališč o poprejšnjih dveh delih načrta, zakona o načrtovanju in iz posvetovanj, ki so bila o posameznih vprašanjih v zveznih odborih sindikatov. Čeprav je treba srednjeročni načrt sprejeti čimprej, sindikat meni, da moramo pred njegovim sprejetjem med republikami in pokrajinama uskladiti mnoga vprašanja in sprejeti družbene dogovore, za tista področja, za katera pa ne bi dosegli soglasja, je treba določiti roke, do katerih je treba to rešiti. Načelne in konkretne pripombe sindikata v glavnem zadevajo usklajevanje tretjega dela s poprejšnjima dvema deloma glede na razlike, ki so nastale, na preširok seznam in nezadostno selektivnost prioritet, na po- goje gospodarjenja in spodbujevalne ukrepe razvoja prioritetnih dejavnosti ter določanje posebnih obveznosti in nalog oziroma njihovo vključevanje v republiške in pokrajinske razvojne načrte. Sindikat opozarja tudi na stvarnost investicij, zadolževanje v tujini, na potrebo ustvaijanja možnosti za omejevanje zmogljivosti in proizvodnje, ki presegajo domače potrebe in ne izpolnjujejo pogojev za izvoz. Sindikat se zavzema za to, da bi v tretjem delu osnutka načrta več povedali tudi o ukrepih in pogojih za povečanje storilnosti in dohodka, o oblikah združevanja, usklajevanju razvoja, o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju. Vztrajati je treba predvsem pri tem, da ne bi odtujevali dohodka temeljnim organizacijam združenega dela, pri dohodkovnem povezovanju in združevanju dela, stabilizaciji gospodarstva in realnosti razvojnih programov. Sindikat tudi zahteva, ko gre za dejavnosti posebnega družbenega RAZPRAVE O ZAKONU O ZDRUŽENEM DELU V SRBIJI V ŠIRINO IN K BISTVU Republiški svet Zveze sindikatov Srbije je sprejel program javnih razprav o zakonu o združenem delu. Tako bodo v Srbiji v vseh TOZD ustanovili delovne skupine iz predstavnikov sindikatov, ZK, ZSM, samoupravnih organov in delegacij, ki bodo organizirale operativno delo, osnovne organizacije ZK, sindikatov, mladine in samoupravni organi pa bodo usklajevali celotno akcijo. V občinah in na ravni medobčinskih skupnosti bodo organizirali enotne politične aktive za pomoč delovnim kolektivom, KS in drugim. Tudi v republiki bo deloval politični aktiv, sestavljen pa bo iz predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, skupščine, IS, zbornice. Pomagal bo občinam in področjem, neposredno pa še 50 največjim delovnim organizacijam v republiki. Da bo razprava lahko kar najbolj široka, bodo skušali oskrbeti čimveč delavcev z osnutkom zakona, ker ga ima doslej le vsak osmi delavec. Opozorili so, da se razprava ne sme omejiti samo na predavanje, drugo pa naj bi opravile strokovne službe. Prav tako ne bi smeli dovoliti komercializacije te akcije. Pojavljajo se namreč že simpoziji in seminarji različnih znanstvenih ustanov, ki ponujajo model novih dokumentov ter pravilnikov. Poudarili so, da je treba podpreti prizadevanja tistih ustanov, katerih delo je usklajeno z družbeno akcijo, druge pa obso- di,i' v. o. pomena, da ne more biti prelivanja dohodka, ampak je treba zadeve reševati z združevanjem sredstev združenega dela. Spodbujevalne ukrepe in olajšave za investicije pa je treba uporabljati tako, kot se dogovorijo republike in pokrajini. Po mnenju predsedstva seznama prioritet ne smemo širiti. VRNITI POČITNIŠKE DOMOVE! Predsedstvo je obravnavalo tudi problematiko delavskih počitniških domov. Na seji so poudarili, da večina občinskih skupščin dobro sodeluje s počitniškimi domovi, so pa tudi takšne, kjer delavski počitniški domovi niso zaželeni in jih celo odtujujejo od delovnih organizacij, ki so jih zgradile. Prav zaradi takšnega odnosa nekaterih občin predsedstvo poudarja, da je protiustavno odtujevanje delavskih počitniških domov brez soglasja temeljnih in drugih organizacij združenega dela, ki so te domove zgradile. Vse počitniške domove, ki so jih tako ali drugače odvzeli tistim, ki so jih zgradili, je treba vrniti. Pri uresničevanju teh sklepov pa morajo zavzeto delovati ne samo vodstva sindikatov, ampak tudi družbeni pravobranilci samoupravljanja, sodišča združenega dela in drugi pristojni organi v družbenopolitičnih skupnostih. Od občinskih skupščin sindikati pričakujejo, da ne bodo povzročale težav pri delovanju delavskih počitniških domov, od temeljnih in drugih organizacij združenega dela pa pričakujejo, da bodo sprejele ukrepe za odpravo sedanjih pomanjkljivosti v obratovanju svojih počitniških domov. Predsedstvo sveta Zveze sindikatov Jugoslavije je pozvalo vse organizacije in organe sindikatov, da se aktivno zavzamejo za uresničevanje teh sklepov. Z. BOSNIC-VUJADINOVIC IZ SINDIKALNEGA TISKA Korenite spremembe lahko pričakujemo v politiki stanovanjske graditve — o tem objavlja novico najnovejša številka časnika Dol-gozok. Namen sprememb je, da bi čim več ljudi dalo svoj prispevek k reševanju stanovanjskih problemov in da ne bi čakali samo na pomoč družbe. Med mnogimi ukrepi, ki jih predlagajo, so večje obresti za vse vloge za stanovanjsko gradnjo, odprava prometnega davka, če lastnik hiše proda hišo, denar pa naloži v nakup nove hiše. Precej je majhnih krajev, ki bi zagotovili tudi po milijon starih dinarjev osebnega dohodka na mesec zdravniku, vendar natečaji za zasedbo delovnih mest niso uspešni, saj zdravniki raje ostajajo v mestu. Ta položaj želi naša družba urediti z novimi ukrepi — piše Dol-gozok. V Oromu ima vsak rad svoj kos zemlje in, kar je najbolj nenavadno, mladi ljudje še bolj kot njihovi starši in dedje. Danes namreč mladi tesno sodelujejo z zadrugo, pridelajo mnogo več, kot so prej. Kooperacijo med kmeti in zadrugo so obogatili z mnogimi skupnimi akcijami. O njihovem delu, o njihovih skupnih ciljih govori daljša reportaža. V časopisu lahko preberemo tudi članek o pomanjkljivih prometnih storitvah v Subotici, o največji mreži namakalnega sistema v Po-tisju, o posvetovanju v zvezi z delavci, ki so zaposleni na tujem, pa tudi prispevek o prihodnosti olimpijskih iger. Poleg omenjenih člankov objavlja časnik še več drugih zanimivih prispevkov in novic. Zavarovalnica SAVA Poslovna enota Trbovlje Trg revolucije 27a čestita vsem občanom Trbovelj za občinski praznik in jim želi še veliko delovnih uspehov PREDSEDSTVO ZS BiH O RAZPRAVI OB OSNUT' KU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU Razvijmo do* hodkovne ____________odnose V razgovore o »mali ustavi« naj bo vtkana tu^1 kritična analiza dosedanje organiziranosti, iz' kušenj in prakse Na zadnji seji predsedstva sveta Zveze sindikatov Bosne in Hercegovine so razpravljali predvsem o neposrednih nalogah organov in organizacij sindikata v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu. To pravzaprav ni bila razprava o osnutku zakona ali o njegovih delih, marveč konkreten dogovor sindikalnih aktivistov o obveznostih in nalogah, akcijski smeri ter vključevanju in organiziranem delovanju sindikata v javni razpravi o tem pomembnem dokumentu. OD SARAJEVSKEGA DOPISNIKA Glede na to, da sta cilj in namen javne razprave predvsem v tem, da bi delovni ljudje razumeli idejnopolitično bistvo osnutka zakona, ki izhaja iz ustave in kongresnih sklepov zveze komunistov, so poudarih, da mora sindikat zagotoviti, da se bodo delavci seznanili z bistvom in z osnovnimi opredelitvami dokumenta. Razprava mora biti zasnovana na najširši podlagi, v njej pa morajo neposredno sodelovati vsi delovni ljudje. Hkrati z razpravo o zakonu bo potekala tudi široka razprava o lastnem organiziranju, lastnih izkušnjah in praksi. Težišče dela mora biti usmerjeno k proučevanju in analiziranju konkretnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v vseh okoljih, zlasti pa je treba poudariti krepitev samoupravnega položaja temeljnih organizacij združenega dela, razvijanje dohodkovnih odnosov znotraj TOZD ter v delovni in v sestavljeni organizaciji. To z drugimi besedami pomeni, da bi že med javno razpravo morali vzporedno s kritičnimi in ustvarjalnimi prispevki spreminjati in z osnutkom zakona usklajevati vse samoupravne normativne akte, samouprav6 sporazume in družbene dog0' vore. Sindikat torej mora v jav^ ■ razpravi zagotoviti kritičen Prl' stop pri ocenjevanju rešitev 0 | ustanavljanju TOZD o družb®' neekonomskih odnosih v prl' dobivanju, razpolaganju in litvi dohodka in samoupravne01 položaju delovnih ljudi pri 0°' ločanju o dohodku. V skladu s tem se bodo morah organi i° organizacije sindikata nep°' sredno angažirati in s to svoj0 dejavnostjo zagotoviti, da bod° delovni ljudje, upoštevaje re' šitve v zakonu, poiskali ustreZ' ne oblike samoupravnega org3' niziranja, pri katerih se bod° krepili in razvijali dohodkov01 odnosi. Pri tej dejavnosti je nujen idejnopolitičen boj z vse' mi težnjami, pojavi in pojm°' vanji, ki bi težili k formalni10 spremembam ali pa bi zavira11 razvoj samoupravnih odnosoV' Razprava o osnutku zakon3 o združenem delu je, so p0] udarih na tej seji, obenem tud* priložnost, da v praksi Pre' verimo delovanje posameznih institutov našega samoupravnega sistema. V teh razpravah ne bi smeli preveč časa posvetiti organiziranju, kajb lahko bi se zgodilo, da bi se „n3 novo organizirali11, malo časa pa bi ostalo za konkretno delo* da dosežemo vse tisto, kar resnično želimo. Razprava 0 osnutku zakona ne sme biti omejena na predavanja, čeprav je tudi to metodo možno up0' rabiti. Najslabša rešitev bi bil3 tista, s katero bi se razprava 0 osnutku končala po predavanju. Predsedstvo sveta Zveze si°' dikatov Bosne in Hercegovine j® določilo tudi neposredne °a' loge organizacij in organov sindikata pri uresničevanju skl®' pov skupne seje politično-iZ' vršilnih organov, družbenop0' j litičnih organizacij in državnih organov Bosne in Herce go vin®' ESAD NJEMČEVIČ : Vidimo med ljudmi človeka? Piše: AZRA KRISTANČIČ, diplomirana psihologinja Samoupravljanje je vodilnemu in vodstvenemu kadru v delovnih kolektivih določilo dolžnosti in pravice ter jim tako pobralo oblast, ki jo imajo njihovi kolegi drugje po svetu. Direktorji, šefi in poslovodje niso več mali bogovi (čeprav bi tu in tam še koga našli), ampak organizatorji delovnih procesov in strokovni izvajalci samoupravnih sklepov in politike. Torej enaki med enakimi v družbi nasploh in v delovnem kolektivu. To je znano, tako kot je znano kljub vsemu, da so ljudje bolje razpoloženi, če je z njimi prijazen kdo od „višjih“ kot pa, denimo, vratar. To je davek na tradicionalno miselnost, ki je nekje bolj, drugje manj opazna. Toda prisotna je in dokler bo, je treba z njo računati, kajti ti „višji“ lahko še kako vplivajo na razpoloženje in odnose v kolektivu. Ponekod se tega zavedajo, ponekod ne, kajti na čim „višjem“ položaju je organizator poslovanja in proizvodnje, s toliko manj sodelavci prihaja v neposredne stike. Generalni direktor na primer komunicira v glavnem s člani kolegija in s svojo tajnico, prav gotovo pa pozna mnogo več ljudi „zunaj“ kot pa znotraj kolektiva. To pa ustvarja psihološko oddaljenost med „vodstvom“ in proizvajalci, kar je za medčloveške odnose v kolektivu slabo. „Srednji“ in „nižji“ voditelji, kot sp na primer poslovodje in delovodje (kakorkoli jim že danes pravimo), delajo s poprečno od 17 do 70 ljudmi Ti „vodje“ imajo po navadi toliko dolžnosti, da le redko kdaj vidijo delavca kot - posameznika, razen seveda, če je kaj narobe, čeprav se je že tolikokrat izkazalo, da je težav in različnih motenj pre- cej manj, če se organizator proizvodnje stalno trudi, da delavcu posveti pozornost kot posamezniku, človeku. Poznam direktoija velike delovne organizacije, ki vsaj enkrat na mesec na hitro obhodi vse delavce. Vsakemu reče „Zdravo, kako gre? “, sprejme kratke pogovore in kaj na hitro uredi. Denimo „pridi jutri opoldne" ali „to ti bo povedal socialni delavec" itd. Za to porabi zelo malo časa. Vse to je seveda malo, toda ljudje so zadovoljni, kajti prejšnjega direktorja so komaj kdaj videli, on pa njih sploh nikoli. Zapisala sem, da je to malo, za mnoge pa veliko. Preveč radi pozabljamo na naslednjo resnico: „šef“, ki je preveč zaposlen in ne opazi posameznika, dokler gredo zadeve gladko, ne ustvarja takšnih odnosov, ki bi zagotavljali, da bodo vsi močno „povlekli“ v časih, ko bo težko. Pravice zaposlene y upokojenke kupon VPRAŠANJE: Do 30. 11. 1975. leta sem bila redno zaposlena, s -tem dnem pa mi je prenehala lastnost delavca v delovni organizaciji zaradi starostne upokojitve. Od 1. 12. 1975. leta dalje sem bila zaposlena na istem delovnem mestu za določen čas, vendar mi je bilo delo že dvakrat podaljšano, da bi se lahko usposobila nova delavka na delovnem mestu, ki sem ga zasedala. Zanima me, ali imam pravico do letnega dopusta za leto 1976 in tudi do kolikšnega regresa za dopust. V podjetju namreč pravijo, da imam pravico le do dela regresa glede na to, da bom kot upokojenka dobila določen znesek kot regres od skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zanima me tudi, če gre delavcu — upokojencu, ki ima 40 let delovne dobe, v primeru bolezni do 30 dni nadomestilo za ta čas? E. B. — Postojna ODGOVOR: Pravico do rednega letnega dopusta za leto 1976 imate, saj imajo delavci, ki združujejo svoje delo za določen čas, enake pravice do dopusta kot delavci, ki združujejo svoje delo za nedoločen čas, glede na to, da ste zaradi nepretrganega dela po upokojitvi zaposleni v podjetju brez prekinitve. Delavci imajo pravico do letnega dopusta v vsakem koledarskem letu in ni potrebno, da je od zadnjega do naslednjega letnega dopusta minilo točno leto dni. Če boste v mesecu maju razrešeni, ste upravičeni v juniju izrabiti dopust, ob koncu meseca junija ali ob izteku dopusta pa vam bo prenehalo delo. Pravica do regresa je povezana s pravico do dopusta. Zato ste po našem mnenju upravičeni tudi do regresa, vendar le do razlike med regresom, ki je določen s samo- PRAVNIK SVETUJE upravnim sporazumom vašega podjetja in med regresom, ki ga boste dobili kot upokojenka. Glede pravice do nadomestila osebnega dohodka zaradi bolezni do 30 dni pa vam sporočamo, da po samoupravnem sporazumu o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja, ki velja za regionalno zdravstveno skupnost Koper, kot upokojenka nimate pravice do nadomestila. Navedeni sporazum namreč določa, da gre nadomestilo upokojencem v združenem delu za čas bolezni le, če po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju prejemajo v tem času pokojnino v zmanjšanem obsegu. Dodamo naj, da teče postopek za oceno ustavnosti navedenega določila omenjenega sporazuma. š c I z j' 1 r c s v I I c s c r It I s r EB življenje med poldnevniki 29. maja 1976, stran J 3 DELAVCEV V PAKISTANU POČASI GRE NA BOLJE ^lada je storila že marsikaj v korist delavcev, toda tudi sindikati bodo morali storiti več, da J^do napori za izboljšanje družbenega in ekonomskega položaja delavcev še bolj učinkoviti r smo mnogo na pod- „• delovnih odnosov. Na-smo ključne pa-°e industrije, bančništvo, , ^rovanje, ladjarstvo, distri-,!:Cl]o nafte, proizvodnjo je-re neSa olja, tako da je zdaj zadrt Ve^ 52gospodarstva v avnih rokah,“ je pred ne-vnim izjavil pakistanski pre-Zulfikar Ali Bhuto, ko je Pojasnjeval vladna prizadevanja, . . spremenili gospodarske I JCove in izboljšali položaj de-dru6'! ^’cer Pa ie bilo tudi iz zla • Pakistanskih virov v r dnjern času slišati, da so re-lav^ usmeijene k zaščiti de-skih interesov, povečanju POizvodnje, uvedbi novih od-: ,s?v nied delavci in deloda-Siban-*11 raz^‘tvi sindikalnega . Uradni viri navajajo, da re-l0^ na področju dela in de-7„Vni‘l razmerij zagotavljajo Poslenim večjo udeležbo pri Povijanju z industrijskimi podjetji, pravico do kolektivnih pogajanj z delodajalci in večjo varnost zaposlitve. Zlasti pa poudarjajo, da je delež delavcev v delitvi dobička povečan na pet odstotkov, izplačujejo pa ga vsako leto. Poleg tega so uvedli obvezno izplačevanje letnih in sezonskih nagrad delavcem v industrijskih in trgovinskih podjetjih, ki zaposlujejo več kot 20 ljudi. Pakistanska vlada poudarja, da se zaveda, da so bili doslej v najtežjem položaju delavci, ki najmanj zaslužijo. Prav zato so tudi sprejeli sklep o določitvi minimalne mezde. Mesečne prejemke tistim, ki zaslužijo manj kot 700 rupij, so povečali za 30 rupij. Eden od ukrepov, ki bo izboljšal položaj naj slab še plačanih delavcev, je tudi ukinitev 2 % prispevka za socialno zavarovanje. V prihodnje bodo vse prispevke plačevali delodajalci. Prejšnji zakonski predpisi so prepovedovali stavke, nova ustava pa zagotavlja svobodo sindikalnega združevanja in pogajanja z delodajalci ter pravico do stavke. Kljub ugodnim možnostim pa prizadevanja za ustanovitev enotnega sindikalnega gibanja niso obrodila sadov. V Pakistanu je zdaj kar 6.000 registriranih sindikalnih organizacij, ki so strnjene v nekaj central. Povsem razumljivo je, da zaradi takšne razdrobljenosti in različne usmeritve sindikatov boj za izboljšanje gospodarskega in družbenega položaja delavcev in razširitev njihovih demokratičnih pravic ni zmeraj učinkovit. To potrjuje tudi nedavni uvodnik pakistanskega sindikalnega časnika, v katerem je bilo povsem jasno povedano, da so v nekaterih pokrajinah kršili delavske svoboščine. Res pa je, da je bilo v omenjenem uvodniku tudi rečeno, da je vlada naročila pokrajinskim ministrstvom za delo, da morajo biti v ne- nehnem stiku z delavci, da morajo razumeti njihove probleme in jih po možnosti tudi rešiti. Minister za delo Satar Gabol je izjavil na zborovanju v Karačiju, da je blaginja delavcev temeljni kamen vladne politike, ki želi zagotoviti socialno pravičnost v deželi. Zavzel se je za medsebojno razumevanje delavcev in delodajalcev in obenem obžaloval, da takšnega sodelovanja v preteklosti ni bilo. Uradni krogi menijo, da imajo poseben pomen pri reševanju spornih vprašanj tristranska telesa, v katerih so predstavniki vlade, delodajalcev in delavcev. Praksa pa kaže, da razcepljeni sindikati ne morejo biti enakopraven partner. Prav zato bo tudi v prihodnje od stopnje enotnosti in organiziranosti delavskega razreda v Pakistanu predvsem odvisno varstvo delavcev in uresničevanje njihovih pravic. v. VUGDELlC TA TEPEN V ZARlSCU Medtem ko se na libanonskem političnem prizorišču nasprotujoče si sile še vedno niso sporazumele o usodi dežele, ki jo že leto dni pestijo zaostrene notranje tegobe in krvavi spopadi, je iz New Orleansa, kjer se je mudil francoski predsednik Giscard D’Estaing, prišla novica, da je Francija pripravljena poslati v Libanon svoje „mirovne sile“, nekaj polkov, ki bi vzdrževali mir v deželi. Libanonske desničarske sile so Giscardovo pobudo v glavnem pozdravile, medtem ko sojo levičarji odločno zavrnili. Francoski predlog je naletel na odpor in ostre reakcije tudi v naprednem svetu, saj francoske čete v Libanonu ne bi posredovale pod okriljem Združenih narodov, temveč pod francoskim poveljstvom. Alžirski predsednik Huari Bumedien je pozval državnike neuvrščenega sveta, naj se uprejo morebitni francoski vojaški intervenciji v Libanonu. Kot predsednik četrte konference neuvrščenih je Bumedien opozoril, da bi bil to skrajno resen dogodek, podoben kolonialnim ekspedicijam v preteklosti. Po besedah alžirskega predsednika Francija grozi s svojim ekspedicijskim korpusom v trenutku, ko libanonske politične sile nadaljujejo pogajanja, da bi v domačih okvirih našle rešitev krize. Uporniško gibanje v Rodeziji se širi in čedalje bolj ogroža re- žim bele manjšine pod vodstvom lana Smitha. Gverilci napadajo predvsem edini železniški progi proti Južni Afriki, ki sta gospodarsko pomembni za manjšinski režim. V tednu dni je bilo, kot so uradno sporočili, v spopadih z gverilci ubitih 26 pripadnikov režimskih oboroženih sil in pomožnih enot. Tudi drugi podatki pričajo, da postaja vojaški položaj v Rodeziji zelo resen. Oblasti so bile celo prisiljene teritorialno armado vpoklicati v aktivno službo. Združenim državam Amerike in Italiji, kjer je predvolilni boj že močno razgiban (Američani bodo na zimo volili novega predsednika, Italijani pa prihodnji mesec parlament), se je te dni pridružila še Francija, kjer se je prav tako že začela predvolilna kampanja, ki bo najdaljša v zgodovini francoskih političnih bojev. Trajala bo kar dve leti, in sicer prvi del do občinskih volitev prihodnje leto, drugi del pa nato do parlamentarnih volitev čez dve leti. Leva opozicija (komunisti, socialisti) se je že lotila osvajanja večine volilnega telesa in upa, daji bo uspelo izbojevati takšne volilne izide, ki bodo — za začetek v občinah - omogočali izvedbo nujnih sprememb, to pa naj bi bil uvod v korenitejše družbene spremembe, ki bi se jih lotili po parlamentarnih volitvah, na katerih tudi računajo na uspeh. V. BARABAS Delegacija sindikata delavcev poligrafije, tidca, nb-j ‘n televizije Romunije je na svojem isku v naši državi obiskala tudi Slovenijo. V j^S^vorih $ sindikalnimi aktivi ČGP Dela, Ljubljana in Mladinske knjige so se zani-maL Predvsem za vpliv sindikata na pripravo D ES Ljubljana TOZD Elektro Trbovlje Trbovlje, Gimnazijska 25 čestita vsem občanom Trbovelj za občinski praznik in jim želi še veliko delovnih uspehov letnih in srednjeročnih načrtov v grafični industriji, izobraževanje kadrov, vlogo sindikata pri razvijanju samoupravljanja, pogoje dela grafičnih delavcev, vlogo sindikata pri razvijanju novatorske dejavnosti delavcev ter še predvsem za organiziranost naših sindikatov. Foto: A. AGNIC MEHANIKA INDUSTRIJSKO PODJETJE TRBOVLJE čestita vsem občanom za občinski praznik Trbovelj ter jim priporoča iz svojega proizvodnega programa: elektro varovalni material, elektro vezilni material, orodje za montažo vezilnega materiala, prednapetostne odvodnike od 0,5 do 50 kV, ključavnice za aluminijska vrata. PRIPOROČAMO SVOJE IZDELKE ODLIČNE KAKOVOSTI! Telefon: 061-821-833 Telex: Mehat 35138 kdo je kdo ERICH HONECKER generalni sekretar ESPN Na pravkar končanem devetem kongresu enotne socialistične partije Nemčije v Vzhodnem Berlinu so sprejeli dva pomembna dokumenta: statut in program partije. Novi statut ukinja funkcijo prvega sekretarja in znova uvaja funkcijo generalnega sekretarja za voditelja partije, ki je tudi po kongresu ostal Erich Honecker. Z osemnajstimi leti je Honecker postal član nemške komunistične partije in se je začel uveljavljati v mladinski komunistični organizaciji. Po petih letih takšnega delovanja se je znašel v zaporu in zaradi „priprav na veleizdajo" so ga obsodili na deset let ječe, iz katere so ga ob koncu aprila 1945. leta rešile sovjetske čete. Takoj po osvoboditvi se je priključil tako imenovani „Ulbrichtovi skupini" in se posvetil socialistični mladinski organizaciji v sovjetski okupacijski' coni ter postal prvi predsednik te organizacije. Leta 1955 je za dve leti odšel na politično šolanje v Sovjetsko zvezo, po vrnitvi pa je kmalu postal član politbiroja ESPN in zatem sekretar centralnega komiteja za vprašanja varnosti. Tako se je začela njegova pot navzgor po partijski hierarhični lestvici Prevzemal je čedalje pomembnejše naloge in sčasoma postal „drugi človek" Nemške demokratične republike, takoj za Walteijem Ulbrichtom. Ko je Ulbricht odstopil kot prvi sekretar ESPN, je Honecker, rojen leta 1912, povsem razumljivo prevzel vodilni položaj. V zadnjih letih se je utrdil na čelu Nemške DR, ki je medtem postala članica Združenih narodov in se je širše vključila v med- narodne tokove. A kot je pokazal tudi zadnji partijski kongres, ki je Honeckerja znova izvolil na vodilni položaj, se Nemška demokratična republika in njena partija ravnata v skladu s sovjetsko politiko. Partijski program, ki ga je sprejel kongres, med drugim izrecno pravi, da je za vzhodnonemško partijo „odnos do KP SZ in ZSSR bil in bo preizkusni kamen zvestobe marksizmu in leninizmu, revolucionarni stvari delavskega razreda in njegovemu zgodovinskemu poslanstvu". V tem stavku pa se brez dvoma zrcali tudi vsa Honeckeijeva politična filozofija. V. BARABAŠ ^ROKOVNJAK opozarja na pravice in dolžnosti Projekti in varnost še 0 varstvu pri delu obieVrt! zak°n o investicij sk ioh' 111 P°menita novo o DrrJe, na Področju sestavljar Projekta,. Za noio obdobje ieSn°’ da bo treba v pr brni i ^adbenih objektov ter 5*4 delovnihJ priprav delu-V uPostevati varstvo j stveii tebrudno varstvo, zdrr Ve 0 varstvo, ekološke zahl Dorlr;arnOStno vzgojo in dru Pd delu3 UveljavlJanJa varst defetf1? se Je uresničilo več k strok C^e staro prizadevat dokL05k°v za varnost, ki vall> da je posebno te težicn m .z.dravstveno varst :ProrLrlea!izirati v proizvodn nično t)rrw “Uiuau v proizvodi PS«kiž">b?“W»'k" :memh 6 ln tehnične sp Sot- Zel° drage P lObprv Za*;0 ^ stežka prena « ern so strokovnjaki i kazovali, da je največja možnost uveljavljanja varnosti prav v začetkih nastajanja načrtov za urejanje tehnološkega procesa. Naša zakonodaja je to stališče sprejela in ga uveljavila v znanem 5. členu zakona o varstvu pri delu in v drugih določilih. ' Obstaja pa še druga pomembna družbenoekonomska zahteva. To je zahteva po stopnji produktivnosti. V projektih je treba točno ustvariti pogoje za povsem določeno stopnjo produktivnosti. Kot vemo, si povsod prizadevajo za tolikšno produktivnost, kot je potrebna za obvladovanje svetovnih tržišč. Poleg zahtev za varnost pri delu in zvišanje ravni produktivnosti dela pa je treba v projektih zagotoviti tudi zahteve kvalitete življenja, kot jih za- stavljajo določila mednarodne banke za financiranje dežel v razvoju. To so torej tri velike naloge, ki bodo močno vplivale na vsebine projektov. Gotovo je, da bodo sprva nastajale težave pri sestavljanju in še posebno pri uveljavljanju omenjenih zahtev. Toda s projektivno prakso se bodo uveljavile metodologije za sestavo eleborata o varstvu pri delu in o zdravstvenem varstvu, za uveljavitev optimalno potrebne stopnje produktivnosti dela in za življenjsko raven delavcev in ljudi v okolju, kjer bo obratovala tovarna ali drug podoben obrat. Načrtovanje ureditve in razporeditve proizvodnih dejavnikov v bodočem proizvodnem procesu, ki ga projektiramo, zahteva podroben študij delov- pri delu nih mest, delovnih metod, metod notranjega transporta ter drugih glavnih in pomožnih dejavnosti. Takšen študij nam omogoča stabilne delovne postopke, ki vključujejo čim večje število racionalnih rešitev. Še nekaj:( v sodobnih industrijskih procesih težimo za prihranki. Prihranke pa dosegamo na dveh ravneh. Ena je operativna, to je pri vodenju poslovanja oziroma proizvodnega procesa, druga raven pa je investicijska, to so prihranki, ki jih omogočamo s samim načrtovanjem in projektiranjem. Dolgoročna pritekanje prihrankov je možno le pri načrtovanju in projektiranju. Ta okoliščina pa je zelo pomembna za nastajanje bodočih skladov delovne organizacije, če naj bi delovala v razmerah, ki so bili načrtovani že pri projektiranju. sprašujete Odgovarjamo Prosim za odgovor m naslednji vprašanji: - kaj se razume pod -»določeno relacijo” v 19. točki sindikalne liste za leto 1976 pri povračilih stroškov za prihod na delo in odhod z dela? - Ali se lahko povrnejo prevozni stroški na delo in odhod z dela delavcu ne glede na to, s kakšnim prevoznim sredstvom prihaja na delo? R. S. - Maribor Odbor sindikatov Slovenije za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pojasnjuje: V sindikalni listi za leto 1976 je pod „določeno relacijo11 mišljena razdalja od stalnega bivališča delavca do njegovega delovnega mesta. Temeljne ali druge organizacije združenega dela vračajo delavcem stroške za prihod na delo in odhod z dela v višini stroškov prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi na določeni relaciji. Določilo v sindikalni listi ne obvezuje delavcev, da morajo prihajati na delo in odhajati z dela z javnimi prevoznimi sredstvi, ampak opredeljuje le višino povračila. IX. SREČANJE SOLIDARNOSTI CASOPISNO- založniSkih HIŠ JUGOSLAVIJE Solidni športniki »Dela« Pod pokroviteljstvom skupščine občine Beograd je organiziral Beograjski založ-niško-grafični zavod že tradicionalno srečanje novinarjev in grafičnih delavcev Jugoslavije. Srečanje je bilo od 19. do 22. maja letos v Beogradu. Na njem je sodelovalo dvanajst delovnih organizacij in sicer: BORBA, POLITIKA in BIGZ iz Beograda, RILINDIJA iz Prištine, NOVA MAKEDONIJA iz Skopja, FORUM in DNEVNIK iz Novega Sada, OSLO-BODJENJE iz Sarajeva, DELO iz Ljubljane, SLO-BODNA DALMACIJA iz Splita, POBJEDA iz Titograda in VJESNIK iz Zagreba. Srečanje je obsegalo sestanke družbenopolitičnih delavcev zveze sociahstične mladine, zveze komunistov, zveze sindikatov in organov samoupravljanja, na katerih so izmenjah izkušnje ter pripravili smernice za nadaljnje delo ter športno-rekreativno dejavnost. Posebna privlačnost teh srečanj so športna tekmovanja. Letos so se udeleženci pomerih v petih športnih disciplinah in v daktilografiji in fotografiji. Dva dni so trajala tekmovanja v malem nogometu, namiznem tenisu in šahu, medtem ko so plavalci in strelci končali tekmovanje že prvi dan. Predstavniki ljubljanskega DELA so v močni konkurenci dosegli lepe uspehe, saj so bili v streljanju in plavanju ekipno prvi, v daktilografiji drugi, v malem nogometu pa šesti. Organizacija srečanja je bila dobra, tako da je blizu 600 udeležencev s prijetnimi vtisi odšlo s Kosmaja, kjer se je končalo IX. srečanje solidarnosti. Jubilejno X. srečanje solidarnosti bo prihodnje leto v Splitu pod pokroviteljstvom SLOBODNE DALMACIJE. s. H. OB ROB POSVETU O AKTIVNEM ODDIHU IN DELOVNIH SPOSOBNOSTIH ZAPOSLENIH S KAJ DELATI, KO NE DELAMO... Danes imamo več prostega časa, kot smo ga imeli včeraj. In jutri ga bomo imeli še več, kot ga imamo danes. Delo^f organizacije imajo malo objektov za aktivno razvedrilo, prav tako naši počitniški domovi in hotelski objekti. Mnogi P^' jo, da za vse to ni denarja, ker se pač ne »splača«. Resnica je povsem drugačna... DOVOLJ DOKAZOV Pred dvajsetimi leti si pri nas še nismo upali pomisliti na prosto soboto. Delali smo šest dni na teden in veseli smo bili, da se lahko vsaj v nedeljo pošteno odpočijemo. Z leti je prišel 42-urni delovni teden in z njim vred prosta sobota. Torej, v službo hodimo le še petkrat na teden, toda strokovnjaki, ki se ukvarjajo z našo prihodnostjo, že danes zagotavljajo, da ni več daleč čas, ko bomo imeli kar tri proste dneve na teden. Kdaj? Morda jutri, morda pojutrišnjem. Natančnega odgovora ne vemo. Zagotovo vemo le to, da imajo zaposleni vse več prostega časa, ki ga izkoriščajo po svoje. Nekateri tudi takrat, ko ne bi bilo potrebno, delajo, nekateri počivajo, drugi spet si nabirajo novih moči na snegu, v gozdu ali ob vodi... Skratka, nov način življenja, manj telesnih naporov pri vsakdanjem delu, več sedenja in manj gibanja, vse to se odraža v našem načinu življenja, ki postaja po svoje bolj lagodno in, na kar zelo radi pozabljamo, tudi manj zdravo. Dokazov za to je iz leta v leto več. Ugotavljamo jih pri naših najmlajših, pri delavcih v najboljših letih in seveda tudi pri tistih, ki so dočakali zasluženi pokoj. Žal pa je vse več takih, ki jih zapušča zdravje že v letih, ko bi morali biti na vrhuncu svojih delovnih sposobnosti. DRAGO PLAČUJEMO SVOJO POZABLJIVOST „Do tega stoletja infarkta praktično nismo poznali. Danes pa je ta nadloga, ki je posledica sodobnega načina življenja, vse bolj pogosta. Udomačila se ni le v mestih, temveč celo na vasi...,“ je poudaril na nedavnem posvetu v Poreču, kije bil namenjen oddihu in rekreaciji zaposlenih, dr. Midkat Blagajac. „Pozabljamo, da naš organizem ni ustvarjen le za razmišljanje, sedenje in počitek. In to svojo pozabljivost, to nenehno zapostavljanje našega zdravja zato zelo drago plačujemo. Že zdavnaj smo, denimo, ugotovili, da fizični delavci kar šestkrat bolj poredko zbolijo za infarktom v primerjavi s tistimi, ki opravljajo svoje delo sede. Znani so tudi podatki, da ljudje, ki se vozijo v službo s kolesom, praktično ne poznajo hudih oziroma usodnih bolezni srca. Poznamo torej osnovna pravila zdravega načina življenja, vemo, da se moramo izogibati pasivnemu počitku in brezdelju, pa smo doslej tako bore malo storili za svoje zdravje ...“ Zato je še toliko bolj razveseljivo dejstvo, da “obstajajo „zdravila“ tudi za posledice sodobnega načina življenja. — Na omenjenem posvetu v Poreču so namreč poudarili, da vse več strokovnjakov zagovarja ozi- Druga skupina ljudi si je omislila nekoliko drugačen oddih. Svoje počitnice je posvetila programirani športni rekreaciji, to je aktivnemu razvedrilu. Delavci so nekaj ur dnevno kolesarili, igrali namizni tenis, plavali, balinali in se ukvarjali tudi z drugimi športnimi panogami, ki so jim jih predpisali strokovnjaki. Po desetih dneh so prišli strokovnjaki do zanimivih ugotovitev. Ugotovili so, da se delavci, ki so deset dni počivali, pravzaprav niso odpočili. Nekateri so se vrnili domov celo s slabšimi delovnimi sposobnostmi, kot so jih imeli pred odhodom na počitnice. vilo je potrebno le poznati in se ga seveda tudi — poslužiti! VEČ OD ŠPORTA, KOT OD PIJAČE! Kljub dejstvu, da so možnosti za aktivno rekreacijo pri nas po svoje še vedno skromne, športnih objektov imamo namreč še vedno precej premalo, pa se razmere na tem področju hitro spreminjajo. Poskrbeli smo, da imajo šole svoje telovadnice, žal, še ne vse, da se najmlajši že v šolah uče plavanja in smučanja, da posveča družba kot celota vse več skrbi zdravi vzgoji otrok. Precej manj skrbimo za odrasle. V večini primerov so pre- Aktivno razvedrilo vrača moč, zdravje, razpoloženje in veselje do dela .. roma priporoča tako za preventivo kot tudi za kurativo aktivno razredrilo, to je — športno rekreacijo. Zdravniki ob tem tudi zatrjujejo, da svojih rednih letnih dopustov ne bi smeli preživljati v brezdelju, če nam je kaj do zdravja, dobrega počutja in delovnih sposobnosti. To svojo trditev so strokovnjaki že večkrat dokazali. POUČEN POIZKUS Naj tokrat navedemo le en primer, s katerim je v Poreču seznanil udeležence posveta profesor dr. Mirko Relac iz Zagreba. Domači raziskovalci so se odločili, da pošljejo na desetdnevne počitnice dve skupini delavcev. Prva skupina ljudi je preživljala proste dni v brezdelju, ob kavici, kartah, v lokalih in v senci dreves. Delavci so se želeli pošteno odpočiti, zato so počivali. . . Povsem drugačni so bili rezultati pri tistih, ki so svoje proste dni posvetili aktivnemu oddihu. Njihove počitnice so nekaj zalegle, kot temu pravimo. Delavci so se vrnili domov razpoloženi in čili. Raziskave pa so pokazale, da so se v borih desetih dneh njihove delovne sposobnosti občutno povečale, saj so se na počitnicah okrepili in se kljub aktivnemu oddihu dejansko spočili in obenem tudi sprostili. Torej, s pomočjo športne rekreacije so vsaj deloma vrnili svojemu organizmu to, kar so mu vzeli v minulih mesecih z nezdravim načinom življenja. Takih in podobnih poskusov je bilo opravljenih že veliko. Vsi dokazujejo v glavnem to, da človek ni ustvarjen le za sedenje in razmišljanje, da mora tudi sam aktivno skrbeti za svoje zdravje. Dokazujejo tudi, da so zdravila za vse bolj pogoste bolezni sodobnega življenja. Zdra- puščeni sami sebi, svojim navadam, ustaljenemu načinu življenja in svojim materialnim možnostim. Delovne organizacije imajo malo objektov za aktivno razvedrilo, prav tako počitniški domovi in hotelski objekti. Mnogi pravijo, da za vse to ni denarja, ker se pač ne „splača“. Resnica je povsem drugačna. Naložbe v objekte za aktivno razvedrilo se bogato obrestujejo. Vse več je, denimo, ljudi, ki se najprej pozanimajo, kje so smučarske vlečnice, kje so plavalni bazeni in kje so možnosti za rekreacije na vodi, šele potem pa se odločijo, kje bodo spali in kje se bodo hranili. Zato tudi ni čudno, da gre počitniškim objektom, ki so bogato opremljeni s športnimi napravami, vse bolje. Mnogi hoteli, ki nudijo svojim gostom le prenočišče in tri obroke dnevno, pa so privlačni le sredi po-lelja — v kopalni sezoni, sicer pa samevajo, saj tu ni kaj P° četi, pravijo ljudje. In P imajo... Pa tudi sicer se popla^ najrazličnejše športne napraV. Poglejmo si, denimo, P1]1]1.; Plave lagune iz Poreča. Pred * v je vložilo podjetje 50 tisočak v objekte oziroma v naprave namizni tenis. V petih letini iztržilo od igralcev namizn^ tenisa več kot milijon dinai]eVjj V tem času je prinesel minig0^ Plavi laguni več kot dva ^ lijona dinarjev, tenis blizu u milijona, itd., itd. t Najdražje je vzdrževanje P1? igrišča za tenis, vendar se ^ vesticija že po petih letih r. šteno obrestuje. V Plavi lagjP nudijo svojim gostom tudi k lesa za krajše izlete po bli™ okolici. V letu dni prinese eO samo kolo toliko dobička, k likor stane pet koles! , .. Drugo z drugim: v Plavi * guni in verjetno tudi še kj drugje iztržijo letno več športnih naprav, kot od ^ svojih pivnic, bifejev, bistro]® in najrazličnejših lokalov in ' kalčkov. In ker tu nudijo dem na počitnicah to, kar P°. trebujejo, imajo goste v letnih časih. Tudi pozimi,kol morje najbolj hladno. PRILOŽNOSTI NI MALO Začeli smo s prostim časoij1 oziroma z mislijo, „kaj dela1' ko ne delamo", da bomo ko nevamostim, ki jih prinaša vilizacija. Ugotovili smo, ^ imamo prostega časa več, ko smo ga imeli včeraj in da g bomo imeli jutri še več, kot g imamo danes. Obenem sflf tudi ponovili trditve strok0 ^ njakov, da se ne smemo pasivl1 predajati tokovom sodobnef življenja, če želimo obran* svoje delovne sposobnosti ^ svoje zdravje. . Pot do novih navad seveda*) lahka, še manj kratkotrajna- ^ posebej, če vemo, v kakšru® razmerah so doraščale zadnJ generacije. V mnogih primer^ ljudje v času šolanja telovadni®' sploh niso videli! S Za začetek je veliko že to, ® problem poznamo in da sP1' šamo ukrepati vsaj tam, kier | lahko storimo. Priložnosti za * pa je verjetno več, kot si n® slimo. ANDREJ ULAG*1 JESENICE Železarji navdušeni kegljači Komisija za šport in rekreacijo v Železarni Jesenice je uspešno organizirala prvenstvo v kegljanju na asfaltu za leto 1976. Nastopilo je več kot.450 delavcev iz posameznih obratov in oddelkov, in sicer 33 moških in 11 ženskih ekip. Množična udeležba je ponovno potrdila priljubljenost te športne panoge. Omeniti velja, da skrbi komisija za šport in rekreacijo skozi vse leto tudi za rekreacijsko kegljanje. Rezultati prvenstva: Moški ekipno: 1. Valjarna Bluming Steckel 531 kegljev, 2. Strojno vzdrževanje 524, 3. Jeklovlek 511, 4. Elektrovzdr- ževanje 508, 5. Elektropeč 501; posamezno: 1. Alojz Traven 140, 2. Valentin Jekler 148, 3. Srečko Sodja 147, 4. Ciril Krivec 145, 5. Marjan Oven 143. Ženske ekipno: 1. FRS 215. RTA 212, 3. Žičarna 207, 4. Kadrovski sektor 205, 5. OTL 196; posamezno: 1. Majda Kralj 123; 2. Anica Fabijan 114, 3. Ana Čerin 111, 4. Jožica Bakovnik 106. j RABIC LJUBLJANA Kmalu grafične igre V Domu sindikatov v Ljubljani je bil sestanek iniciativnega odbora za organizacijo letnih sindikalnih iger grafrčarjev Slovenije. Sestanek je sklicala komisija za športno rekreacijo pri republiškem odbom sindikata delavcev grafične in papirne industrije. Udeleženci so se dogovorili, da bodo igre od 18. do 20. junija v Kranju, organizatorji velikega športnega srečanja pa bodo delavci Gorenjskega tiska. Predstavniki grafičnih podjetij bodo tekmovali v „velikih disciplinah", to je v malem nogometu, rokometu in odbojki ter v „malih disciplinah" — v streljanju, namiznem tenisu in v šahu. Iger se bodo udeležile tudi ženske, tekmovale pa bodo v odbojki, namiznem tenisu in streljanju. _a. KRANJ Najboljši Jeseničani V Kranju so bile tradicionalne športne sindikalne igre, imenovane PETEROBOJ 76, ki so se ga udeležili najboljši športniki Steklarne Hrastnik, Ferra-lita Žalec, Save Kranj, Železarne Jesenice in Donita Medvode. Organizatorji letošnjega športnega srečanja so bili delavci kranjskega gumarskega kolektiva S^va. Srečanja se je udeležilo več kot 300 športnikov, ki so se pomerili v malem nogometu, odbojki, rokometu, streljanju, namiznem tenisu, šahu in kegljanju. Zbrane športnike je pozdravil glavni direktor Save Filip Majcen, kije zaželel vsem nastopajočim čim boljše rezultate in uspešno nadaljnje povezovanje ter vsestransko sodelovanje. Na PETEROBOJU 76 so se najbolje odrezali predstavniki Železarne Jesenice. Osvojili so 41 točk in s tem rezultatom krepko pustili za seboj Steklarno Hrastnik (30), Savo Kranj (23), Ferralit Žalec (21) in Donit Medvode (17). VELENJE Slaba udeležba v plavanju Letošnja udeležba na občinskem sindikalnem prvenstvu v plavanju je bila zelo slaba, saj se je tekmovanja, ki je bilo v zimskem bazenu v Velenju, udeležilo le trideset tekmovalk in tekmovalcev. Med ženskimi ekipami je zmagala ekipa RŠC-TOZD EKO; med moškimi ekipami pa ekipa REK-TOZD RLV klasir-nica. Ženske 50 m prosto: 1. Zdenka Borovnik, KOC-TOZD modni salon, 2. Ida Holob^j RŠC-TOZD EKO, 3. ZdenK*1 Siter RŠC-TOZD EKO, 4. Olg3 Šega KOC-TOZD modni salo«; 5. Biserka Meh RŠC-T0A! EKO. * Moški 50 m prosto: L jan Tratnik REK-DSSS, L' Zdravko Tajnšek REK-DSSS, . Boris Kovše REK-TOZD klasirnica, 4.-5. Anton Osolil Društvo invalidov in Bogd®11 Planinc REK-TOZD RLV simica. Drsno: 1. Mif renje TGO i .^avcev- Podprli so jo avci drugih strok, pa tudi ohT!čenci> mab trgovci in u.. J*1- Stavka se je končala s ektivno pogodbo, kije pred-zvi&njc skrajno nizkih nan “t boljše plačevanje Dr.Ur-., Toda več gradbenih jetij pogodbe ni podpisalo. ^ . ato in še iz drugih razlogov stali septembra zvrstilo več hm - ?a razli^nih gradbiščih: aija je stavkalo teden dni bli-nic,«0 graditeljev proge Sev-a-Sentjanž in 200 delavcev it.iJetja Kiffman v Mariboru; zml3 80 kavkah 13 dni (in , va avgusta) brezposelni ru-7s .zaP°sleni pri gradnji ceste uSoije-Slačnik, gradbinci v otJi 0ru 'n v okolici, delavci lav • mf p°sek pri Ločah, de-b ,C1 Pri regulaciji hudournika n.ca Pri Bohinjski Bistrici ter j ™ regulaciji Savinje v Celju; /gusta so bili težak boj z delo-s h«C ^ gradbinci v Murski So-: • °r> delavci podjetij Standard ) Hpi„e^-e^ Pa Jesenicah in znova I jn XC1 Pri regulaciji Savinje; 2. j ^Ptembra so stavkali ; aP"enrčarji v Zagorju ob Savi i hi« • »lavKami so si grau-. „ c* nekoliko izboljšali svoj ) t , X1 položaj, predvsem pa se ! zacel med njimi, ki so veljali o . .J* * .temi stavkami so si grad-rci neknlit« gmotni Je zai . ^el° v očeh socialdemokratov 1 ,ope i na;13’ 80 ^ili leta 1941 med , imočnejšimi organizatorji t lia Rodilnega gibanja v Ijub-! m tud! drugod. D ,ed razrednimi sindikati ‘ s drugo svetovno vojno, ki ' _ Pomagali ustvarjati in utirati do zmage revolucije, za- i benuf Predvojna „Zveza grad-PnH* delavcev Jugosla 3 ^za za Slovenijo* delavcev Jugoslavije — i gotovi /3 Slovenij°“ Prav n.«,70 Vldno mesto. Velikega 1 tr-pa i® predvsem zaradi razv’ • er-86 °d vaega začetka v oju in v revolucionarnem veliv te^a alndikata odraža in o/ vr®dnost pravilnih analiz shn eP°v naprednih sil v vod- tovLK-tpartije’ ki i° ie vodil Dr/ š Tito. To je bila velika sk» °in!lca v tedanjem delav-K®m gibanju. i3™0« komunistov je tj Ui8 a 32 ozke ilegale v sindi- * m d^:revv prD »LADA 2A i SEKANJE VAPc^EDo-J ALEC. TDK Vd#)U 'Š££ z-DA fteriRAttAt NMANČuc&T 1WLA*J)£. STVCKDV^ arodAviLO uvopm*- PR0cn>e.iA ilKINO EAblT3 pokrajina /S2.-£lT- ŠBANSVU SUHAR SALVADORl STATUA 5CS0bM' $w.m- ievNiv. ^OCBJ)E RBUElSt M ime MAVI , M\VAUA IRANA (?er2.i:?ka HRVAKK.A REKA ,9*1- Tok lomje UlEČNI IZKlEk ST/va NMi\J za imet* tEic,my> idoaviusče N LETOVIŠČE DARILO OLE<3, VlDoV/ TAIČASTA PoLClA SESTAVIL: N.fc. ‘otuioSA ftvSTIM.UA lOUtSTVfi POŽIREK NATRI 7ČV KAR&ONAT TOrltost NAUK o S'ntOlEU)U UubkcV. REVI. IME (IVA) *t>£& KRli TRAČNICE. T*5UAIVA EllROPE. Rudaroi 6LAS5ENI INTERVAL l&RALBt MESTvJESA ČlEjAUŠiA (MILAN) TRiroK | boToK , PRIUVA- NTC SKRIVEN NAKLEP, IARCT- NIŠTVO VRSTA ACETATNE CELULOZE JAPONSKI DRofcii kardlld EDVARD Rimska £ SbHlAjANSUA SETEV SPRIHc« SNE&A . pripadnik NA)ta.vit>l. naroda m ŠKETU LUKA V lIRAtLU Tcnarna v ceilM SRbSKD Meško IME Kovačič DRTAVA *tA Mlin). VEHO* kopalna KAT) &OW0ENA NK.PDLOToUl &RSVA ?>0& VETROV OCtT tCIKEMČI IME LE&lflN COVEGA Junaka LUPIN-* HLSNO0PR! TErAPlESt NINA KARlDVAC, STRUIA lat. IME Za jAM&i oče PEAObl blAŠAlHf /* REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: LADKO KOROŠEC, JUŽNA AMERIKA, USA, STENA, SB, BTM, ALE, UE, NEIZPROSNOST, ORJEN, AHAT, LATERAN, REK, RI, AVANS, ANA, IT A. MSTA, CR, OZELOT, SLAP, RENEGATI, ACO, IRI-GATOR, LI, EJ, LATENE, PARNAS, V__________________________________ IRAN, ANIS, KRAVATA, KINOTEKA, TAT, ADORATOR, ISA. Izžrebani reševalci iz prejšnje številke: 1. nagrada, 200 din: Jože Rajtmajer, Mušiče-va 4, Celje; 2. nagrada, 150 din: Tanja Senica, Gor. Straža 36, Straža; 3. nagrada, 100 din: Janez Vidervol, Rakitnica 3, Dolenja vas. Nagrade bomo poslali po pošti. Številne prireditve in manifestacije ob letošnjem mesecu mladosti so dosegle svoj vrh 25. maja, ob rojstnem dnevu tovariša Tita. Takrat so mu v Beogradu poleg čestitk, ki so mu jih poslali naši predstavniki družbenopolitičnega življenja in voditelji skorajda vseh držav sveta, izročili štafetno palico, ki mu je prinašala pozdrave in najlepše želje tistih, na katere je polagal vse svoje upe za nadaljevanje revolucije in graditev socializma, to je vseh mladih Jugoslavije. Med tistimi, ki so zaželeli našemu predsedniku še dolgo življenje, so bili tudi brigadirji, ki ta čas delajo na Kozjanskem. Prav gotovo je bila njihova čestitka podkrepljena tudi z dejanskim uresničevanjem tistega, kar je tovariš Tito želel od mladine. S svojim delom, izobraževanjem, učenjem, skratka z usposabljanjem za delo in samoupravljanje so mladi brigadirji ponovno dokazovali, da pravilno razumejo misli in besede tovariša Tita, kijih je neštetokrat izrekel o naši mladini. S proslavo ob dnevu mladosti pa so tudi z besedo in pesmijo povedali tisto, kar so že prej dokazali z delom. V Železarni Jesenice je občinska konferenca ZSMS organizirala prvo letošnjo lokalno delovno akcijo. Več kot 150 mladincev je čistilo okolico železniških tirov in pobiralo staro železo. Po končani akciji so predstavniki železarne pohvalili udeležence za marljivo in vestno opravljeno delo, hkrati pa so se tudi zavzeli, naj bi mladina s prostovoljnim delom še priskočila na pomoč. r OK ZSMS ima letos v nai# še dve akciji v železarni, ih81 ■, čiščenje vodovoda in čišč® J obhodne steze ob' visokou^ nem vodu v Javorniški R0.^ Poleg teh akcij, na katerih b° sodelovali mladi iz vse jesen1. y občine, bodo mladi železafl1, svojih obratih izvedli tudi manjših akcij. Na sliki: m13 čistijo železniške tire. Tekst in JANKO RA^ RAVNE NA KOROŠKEM Mladim za praznik V počastitev dneva mladosti so v Ravnah na Koroškem in16*' osrednjo občinsko proslavo v Prevaljah, kjer so se srečali mladinci’ borci, pripadniki JLA, brigadiiji, veterani ter drugi. Svoj praznik s° počastili s kulturnim in športnim programom. Na proslavi so brigadiijem-udarnikom mladinske delovne brigad6 „Prežihov Voranc", ki je v lanskem letu sodelovala v akciji ,,Sulia krajina 75“, izročili udarniške značke. Prav tako so na proslavi najza' služnejši mladi družbenopolitični delavci občine prejeli posebno ph znanje, prav tako pa tudi mentorji mladih tabornikov. Ob tej priložnosti je več kot 100 mladih prostovoljcev dalo sve' čano izjavo in s tem stopilo v vrsto enote teritorialne obrambe obči' ne Ravne na Koroškem. GLAVICA I Q #. SIRK # Jt m KM m bth A Metalurški inštitut, Ljubljana i t X lionliacien- ZRMK Ljubljana j S RUDIS K ES S 1 mu Rudarski inštitut, Ljubljana REG 5EP HRRSTNIK r- RUDIS Organizacija poslovnega združenja Rudarsko-industrijske skupnosti RUDIS Trbovlje s svojimi 34 člani čestita občanom Trbovelj za njihov praznik! 9 P o n v š J o e Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČZP Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. Ust urejajo: ANDREJ AGNlC, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični ured- nik), BORIS RUGELJ, BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672. 323-554, 316-695 in 310-033; komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun P' Ljubljana, št. 50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski ba*1 št. 501-620-7-121100. Posamezna številka stane 3,00 din, letna n ročnina je 150,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštnina plača v gotovini. Tisk »Ljudska pravica«, Ljubljana.