'oštnina plačana v gotovini CENA 30 din URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Leto XIII V LJUBLJANI, dne 2. avgusta 1956 Številka 26 VSEBINA: 117. Odlok o spremembi imena občine Crna pri Prevaljah. 118. Odločba o prenosu pravic in dolžnosti republiških državnih organov nasproti Hmeljni komisiji za Slovenijo v Žalcu na okrajni ljudski odbor Celje. 119. Pravilnik za izvrševanje zakona o pokopališčih. Odloki ljudskih odborov: 113. Odlok o družbenem planu okraja Murska Sobota za leto 1956 114. Odlok o višini davka na dohodek v stalnem znesku za leto 1956 na območju OLO Ljubljana. 115. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi sklada za pospeševanje prometa in predelavo kmetijskih pridelkov v okraju Kranj. 11?. Na podlagi 5. člena zakona o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, št. 24-119/53) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije ODLOK o spremembi imena občine Crna pri Prevaljah 1. člen Ime občine Crna pri Prevaljah, okraj Maribor, se spremeni tako, da se odslej glasi »Občina Crna na Koroškem (sedež Crna)«. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu • LRS«. St. U 101/1-56 Ljubljana, dne 24. julija 1956. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Sekretar: Predsednik: Niko Šilih 1. r. Boris Kraigher 1. r. 118. Na podlagi 2. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51/53) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine LRS na predlog okrajnega ljudskega odbora Celje ODLOČBO o prenosu pravic in dolžnosti republiških državnih Organov nasproti Hmeljni komisiji za Slovenijo v Žalcu na okrajni ljudski odbor Celje 1 Vse pravice in dolžnosti, ki jih imajo republiški državni organi nasproti Hmeljni komisiji za Slovenijo v Žalcu na podlagi odločbe o razglasitvi Hmeljske komisije za Slovenijo za finančno samostojen zavod in o preimenovanju v Hmeljno komisijo za Slovenijo (Uradni list LRS, št. 7-44/55) in na podlagi drugih veljavnih predpisov, se prenesejo na okrajni ljudski odbor Celje. 2 Ta odločba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. 436/2-56 Ljubljana, dne 24. julija 1956. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Sekretar: Predsednik: Niko Šilih 1. r. Boris Kraigher 1. r. 119. Na podlagi 14. člena zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 49-160/55) izdaja Svet za zdravstvo in socialno politiko LRS v sporazumu z Državnim sekretariatom za notranje zadeve LRS PRAVILNIK za izvrševanje zakona o pokopališčih I Splošne določbe 1. člen Pokopališča kot komunalne sanitarne naprave se ustanavljajo, urejajo, upravljajo in opuščajo po določbah zakona o pokopališčih (v nadaljnjem besedilu: »zakona«) in po določbah tega pravilnika. 2. člen Pokopališča ustanavljajo občinski ljudski odbori (3. člen zakona). Predpisi, ki veljajo za ustanovitev novega pokopališča, se uporabljajo tudi pri razširitvi obstoječih pokopališč. II Ureditev in opustitev pokopališč 3. člen Za graditev novih ali za razširitev obstoječih pokopališč ter za opustitev pokopališč veljajo splošni predpisi o izdelavi in reviziji investicijskih programov in projektov, o določanju mesta graditve (lokacija), o gradbenem in uporabnem dovoljenju in posebne določbe tega pravilnika. Udeležba organov sanitarnega inšpektorata pri reviziji tehnične dokumentacije, pri določanju mesta za graditev pokopališča ter pri izdajanju gradbenih in uporabnih dovoljenj, je obvezna. 4. člen Za pokopališče se lahko določi samo zemljišče, ki ima tele lastnosti: a) da je toliko prostorno, da se lahko na njem uredijo grobovi za najmanj 50 let oziroma v industrijskih in v večjih krajih z več kakor 3.000 prebivalci pa za najmanj ?5 let. Pri določanju površine zemljišča je treba gledati na to, da prostor zadostuje tudi za potrebne stavbe, prehode, poti in zelene površine, za kar je treba predvideti najmanj 25 % do 30 % za pokopališče določenega zemljišča; b) da je suho; kot suho se šteje tako zemljišče, kjer ni podzemnih vod ali so te v večji globini ali kjer najvišja talna voda sega največ 1 meter pod dnom najnižjega groba ali kjer zemlja površinsko vodo hitro vpija oziroma propušča ali pa se more glede na obliko terena hitro, naravno ali umetno odvajati po površini; c) da nima voda niti talnega niti površinskega odvoda v studence, ribnike in podobno; č) da je svetlo, zračno in da ne leži v kotlinah; d) da je od vseh strani lahko dostopno; e) da je praviloma oddaljeno najmanj 500 m od najbližjih poslopij, pri tem je treba zlasti upoštevati oblikovitost terena (višinsko 'razliko med pokopališčem in naseljem). Izjeme od predpisov iz točk b), č), d) in e) dovoljuje okrajni sanitarni inšpektorat. 5. člen Pokopališče je treba zaradi preglednosti in lažjega dostopa h grobovom razdeliti na pokopališčna polja. Med pokopališčnimi polji morajo biti širša pota, med vrstami grobov pa pešpoti. 6. člen Na odraslo osebo se mora računati praviloma 4m2 površine za grob in za površino med grobovi; pri tem odpade na grobno jamo najmanj 2,60m v dolžini in najmanj 1 m v širini. Za otroke do 10 let zadostujejo polovične površine mere iz prejšnjega odstavka. Razdalja med grobnimi jamami mora znašati najmanj 1 meter. Izjeme od mer v prejšnjih odstavkih dovoljuje pristojni okrajni sanitarni inšpektorat. 7. člen Globina groba mora znašati v vsakem primeru najmanj 1,80 m. St, 26-2. VIII. 1956 Ako je predvidenih več zaporednih pokopov v istem grobu, mora biti globina groba tolikšna, da znaša plast zemlje nad nazadnje pokopanim mrličem najmanj 1,50 m. 8. člen Na pokopališču se lahko določi poseben prostor za pokopavanje otrok v starosti do 10 let. Pokopavanje otrok na tem prostoru ni obvezno. 9. člen Grobnice morajo biti obzidane in najmanj 2 m globoke. Grobnica mora biti na vrhu obrobljena z rezanim kamnom ter imeti kamenito ali cementno krovno ploščo, ki grobnico nepredušno zapira. Dno grobnice mora biti propustno ali vsaj drenirano, tlakovano z opeko, posuto s peskom in suho. Grobnice se gradijo lahko samo na kraju, ki je za to določen. Krste v grobnici morajo biti kovinske ali iz trdega lesa s kovinskim vložkom ter produšne. V mokrih zemljiščih in takih zemljiščih, ki se ne dajo dovolj osušiti, grobnice niso dovoljene. 10. člen Pokopavanje mrličev izven pokopališča se dovoli le izjemoma (10. čl. zakona). Praviloma se dovoli tako pokopavanje za borce NOB, žrtve fašističnega nasilja in za druge, ki so se posebno izkazali v življenju pri delu za skupnost. Ob pogojih 10. člena zakona iz prejšnjega odstavka se lahko dovolijo tudi skupni grobovi izven pokopališča. Gledp grobov in grobnic .izven pokopališč veljajo predpisi tega pravilnika (4., 5., 6., 7. in 9. člen). 11. člen Nagrobniki in spomeniki ne smejo žaliti nacionalnega čuta, pietete do umrlih ali vzbujati nevolje in zgražanja državljanov. Ce nagrobnik ali spomenik ne ustreza pogojem iz prejšnjega odstavka, se lahko odredi z odločbo pristojnega organa, da se odstrani. 12. člen Vsako pokopališče mora biti ograjeno z zidom ali z gosto živo mejo. 13. člen Pokopališče mora imeti ločene prostore za polaganje mrličev na mrtvaški oder, za obdukcijo in za shrambo pokopališkega orodja in drugih potrebščin. Prostori za obdukcijo morajo obsegati najmanj predobdukcijsko sobo, veliko vsaj 2 X 4 m in obdukcijsko sobo, veliko vsaj 4X4m in stranišče; ti prostori morajo imeti poseben vhod, obdukcijski prostor pa ima lahko vrata v prostor za polaganje mrličev. Obdukcijska soba mora imeti veliko okno, po možnosti na severno stran. V sobi mora biti po možnosti vodlovod in električna razsvetljava. Prostor za polaganje mrličev ima lahko več med seboj popolnoma ločenih prostorov za polaganje mrličev ali pa več samostojnih stavb (objektov) — mrliških vež za polaganje mrličev. 14. člen Prostori, kjer se mrliči polagajo na mrtvaški ode.-, in obdukcijski prostori morajo imeti takšna tla in stene, da jih je mogoče na najbolj preprost način razkužiti (terazzo pod, stene do 2 m višine pleskane z oljnimi barvami ali obložene s keramičnimi ploščicami itd.). Odtoki odplak iz prostorov iz prejšnjega odstavka morajo biti tako zgrajeni (nepropustni), da neprečiščene odplake ne morejo pronicati v zemljo. Pokopališče mora imeti primerno napravo za čiščenje in za dezinfekcijo odplak, ki jo določi pristojni sanitarni inšpektorat. 15. člen Prostor za obdukcijo mrličev mora imeti najmanj tole opremo: obdukcijsko mizo, desko za seciranje organov, podglavni opornik, tri vedra za vodo in vrtno kanglo, če v mrtvašnici ni vodovoda, dve petrolejki, če ni električne razsvetljave v mrtvašnici, dve leseni podnožni mreži, mizo s stolom, manjšo vzidano omaro, železno peč, lonec za segrevanje vode, umivalnik, dva stenska obešalnika, zaboj za kurivo, manjšo potrošno opremo: metlo, dve krtači za ribanje, milo, dve brisači, dva polivinilska predpasnika, gobo in 1 liter lizola. Uprava pokopališča mora v redu vzdrževati opremo. 16. člen Za več manjših pokopališč, ki niso med seboj oddaljena več kot 4km, je lahko skupen prostor za obdukcijo mrličev na enem od teh pokopališč ali v njegovi bližini ali v prosekturi bolnice, če se s tem strinja upravni odbor bolnice. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pa mora imeti vsako pokopališče prostor za polaganje mrličev in druge prostore iz 13. člena. 17. člen Na pokopališču mora biti tudi poseben higiensko urejen prostor za odlaganje smeti, odpadkov, ostankov vencev in podobno. 18. člen Pokopališča v večjih krajih morajo imeti javno stranišče, ločeno za ženske in moške. Stranišče mora biti obdano z zelenjem in mora biti lahko dostopno. Odplake morajo biti speljane skladno z 2. in 3, odstavkom 14 člena tega pravilnika. Stranišče mora biti oddaljeno najmanj 20 m od najbližjega groba. 19. člen O opustitvi pokopališča odloči občinski ljudski odbor (3. in 13. člen zakona) po poprejšnjem zaslišanju okrajnega sanitarnega inšpektorata. V odločbi o opustitvi pokopališča se morajo po poprejšnjem zaslišanju pristojnega sanitarnega inšpektorata, zavoda za varstvo spomenikov in drugih Prizadetih državnih organov določiti pogoji in roki za prenos posmrtnih ostankov mrličev in spomenikov ter za odstranitev pokopaliških objektov. 20. člen Opuščeno pokopališče se pred potekom 20 let, če gre za suho zemljo, oziroma pred potekom 30 let po pokopu zadnjega mrliča, če gre za mokro zemljo, sme uporabiti samo za ureditev parkov. Za druge namene se sme uporabljati tako zemljišče šele po poteku rokov iz prejšnjega odstavka. HI Pokop mrličev in prekop grobov 21. člen Glede pokopavanja mrličev veljajo predpisi uredbe o mrliški pregledniški službi. Glede izkopa in prevoza mrličev v drug kraj veljajo: pravilnik o prevozu mrličev (Uradni list FLRJ, št. 55-440/48) in pravilnik o prevozu mrličev iz enega kraja v drug kraj (Uradni list LRS, št. 26-162/49). Glede nagrobnih govorov in spominskih svečanosti na pokopališču veljajo določbe zakona o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list LRS, št. 16-88/49) s poznejšimi spremembami (Uradni list LRS, št. 40-184/51). 22. člen Grob odrasle osebe ali otroka se sme prekopati in ostanki mrliča prenesti v drug grob na istem pokopališču v suhi zemlji šele po preteku najmanj 10 let, v mokri zemlji 'pa po preteku najmanj 20 let od dneva pokopa. Pred tem časom se smejo grobovi odpreti le z dovoljenjem pristojnega poizvedovalnega ali preiskovalnega organa ob navzočnosti zastopnika pristojnega sanitarnega inšpektorata ali od njega pooblaščenega zdravnika sodnomedicinske ali patološko-anatomske stroke, če teh ni, pa zdravnika splošne prakse; navzoč naj bo tudi predstavnik notranje uprave in oblastva, ki je prekop dovolilo. Ob prekopu mrliča po tem členu zadostuje za prenos njegovih posmrtnih ostankov lesena krsta. Ako se prekopavajo grobovi pred roki iz prvega odstavka, se mora ravnati po predpisih o prevozu v drug kraj. IV Pokopališki redi 23. člen Za vsako pokopališče mora biti izdan v skladu z zakonom in s tem pravilnikom pokopališki red (15. člen zakona). 24. člen Pokopališče mora imeti enega ali več grobarjev, ki skrbijo za red na pokopališču in opravljajo vsa dela v zvezi s pokopom ter druga dela, ki jih določi pristojni ljudski odbor s pokopališkim redom. Po potrebi se postavi za varstvo pokopališča še eden ali več pokopaliških paznikov. N 25. člen Pristojbino za uporabo prostorov za grobove predpiše svet za komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora s posebno tarifo (12. člen zakona). Organi iz 12. člena zakona lahko sklenejo glede uporabe prostora za rodbinske grobove ali za grobo- ve, namenjene določenim osebam, z zainteresiranimi osebami tudi pogodbo. Pogodba mora biti sklenjena za najmanj 10 let. V pogodbi se določi plačilo za uporabo prostora, način uporabe groba in pogoji, ob katerih se pogodba lahko razdre. V Kazenske določbe 26. člen Zaradi prekrška se kaznuje z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev: a) kdor pokoplje ali kdor dovoli pokop mrliča na prostoru, ki še ni urejen kot pokopališče, ali kdor pokoplje mrliča izven pokopališča in nima za to dovoljenja po 10. členu zakona o pokopališčih; b) kdor da napisati na nagrobnik ali spomenik kaj, kar žali nacionalni čut, pieteto do umrlih ali vzbuja nejevoljo in zgražanje državljanov; c) kdor uporablja opuščeno pokopališče v nasprotju z 20. členom ali kdlor pokopava ali odpira grobove v nasprotju z 22. členom pravilnika; č) kdor kljub poprejšnjemu opozorilu ne oskrbi in ne vzdržuje v redu predpisane minimalne opreme v obdukcijskih prostorih (15. člen). VI Prehodne določbe 27. člen Prostore in naprave na obstoječih pokopališčih je treba prilagoditi zakonu o pokopališčih in določbam tegt. pravilnika v treh letih po uveljavitvi zakona. Če taka preureditev obstoječega pokopališča ni mogoča, je treba začeti postopek za ustanovitev in ureditev novega pokopališča. 28. člen Obstoječe pokopališke rede je treba v 3 mesecih spraviti v sklad s tem pravilnikom. 29. člen Ta pravilnik velja od dneva objave » »Uradnem listu LRS*. St. 1-5-1732/6 Ljubljana, dne 12. aprila 1956. Strinjam se! . Predsednik Državni sekretar Sveta za zdravstvo in social'”' za notranje zadeve LRS: politiko LRS: Mitja Ribičič J r. Tone Fajfar 1. r Odloki ljudskih odborov 113. Na podlagi 16. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 3. odstavka 26. člena statuta okraja, je okrajni ljudski odbor Murska Sobota na sejah okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 25. maja 1956 sprejel ODLOK o družbenem planu okraja Murska Sobota za leto 1956 1. člen Potrdi se družbeni plan okraja Murska Sobota za leto 1956, ki se glasi: Prvi del OSNOVNE NALOGE IN NAMENI GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1956 L poglavje Skupni družbeni proizvod in narodni dohodek Skupni družbeni proizvod, ki je izračunan na podlagi istih cen, se bo v letu 1956 povečal v primeri z letom 1955 za 12,7 %. Na povečanje družbenega proizvoda vpliva v okraju predvsem povečanje industrijske proizvodnje, prometa v trgovini, gostinstvu in obrtništvu. Družbeni proizvod v kmetijstvu bo ostal na isti ravni kot v letu 1955, znižal se bo le v gradbeništvu, zaradi zmanjšanih investicij in pa v gozdarstvu, predvsem zaradi predvidene manjše sečnje gozdnih sortimentov v zasebnem sektorju. Po posameznih panogah gospodarstva se bo družbeni proizvod v primeri z letom 1955 povečal v odstotkih: v indutriji za 13 % v trgovini za 52 % v kmetijstvu — v gostinstvu za 21 % v gradbeništvu — v obrti za 8 % Skupni družbeni proizvod se bo lahko še povečal, kolikor bodo uspešna prizadevanja za povečanje produktivnosti dela v letu 1956. H. poglavje Industrija 1 V industrijski proizvodnji za leto 1956 se predvideva nadaljnji vzpon, ki temelji v glavnem na obstoječih kapacitetah. Nadaljnji dvig se predvideva tudi z novimi kapacitetami, ki so začele oziroma bodo začele obratovati v tem letu, nadalje zaradi boljše izrabe proizvodnih možnosti in surovin ter pomožnega materiala. Da bo predvideni plan industrijske proizvodnje dosežen, bodo organi delavskega samoupravljanja usmerili napore predvsem: a) na redno vzdrževanje kapacitet in njih maksimalno izrabo, b) na manjše rekontrukcije in racionalizacijo s hitrim proizvodnim učinkom. c) na večjo storilnost in boljšo organizacijo dela ter boljšo porabo surovin, č) na nadaljnje izboljšanje strokovne sposobnosti delavcev in uslužbencev, d) na pravilno nagrajevanje, ki to omogočilo, da oe bodo posamezniki v podjetjih čimbolj prizadevali za razvoj proizvodnje in produktivnost dela, e) na še solidnejše komercialno ter finančno poslovanje. 2 Zaradi uspehov lanskega leta, pa tudi prejšnjih let in na podlagi analiz možnosti za proizvodnjo ter razprav z vsemi prizadetimi gospodarskimi organizacijami se pričakuje, da se bo industrijska proizvodnja za leto 1956 v splošnem povečala za 20 %, 3 Po posameznih panogah industrijske proizvodnje se pričakuje takšno povečanje fizičnega obsega proizvodnje: 1955 1954 1956 1954 1956 1955 Proizvodnja in predelava premoga 204 214 105 Proizvodnja in predelava nafte 98 139 142 Proizvodnja nekovinskih rudnin 263 269 102 Kovinska industrija 148 176 119 Industrija gradbenega materiala 106 117 111 Lesna industrija 102 91 100 Tekstilna industrija 106 123 117 Industrija usnja in obutve 132 174 132 Živilska industrija 148 152 103 Grafična industrija 211 249 118 Industrija skupaj 115 158 120 Pri proizvodnji in predelavi premoga se povečuje fizični obseg'proizvodnje za 5%, delovna sila pa za 3 %. Storilnost dela se je v zadnjem letu razmeroma izboljšala, vendar se bo še v tem letu morala povečati, ker je še vedno nizka. Pri proizvodnji nafte predvidevamo povečanje proizvodnje v letu 1956 za 42 %, proizvodnja nafte se bo predvidoma povečala za 13.200 ton. Pri drugih proizvodih tega podjetja se predvideva povečanje predvsem pri plinih, in to pri gazollnu za 3.600 ton in bu-tan-propauu za 5.200 ton. To povečanje bo omogočila nova metoda razbijanja naftnih slojev. To jo najmodernejši postopek, ki se bo pri nas prvič preizkusil v Lendavi, odvisen Pa je še od pravočasnega dospetja potrebnih agregatov oziroma deviznih sredstev. V letošnjem letu je predvideno, da bodo začeli proizvajati večje količine plinov, kakor: pentan, butan, propan in metan ter bo na povečanje vplivala nova kompresorska postaja in degazolinaža, ki bosta v prihodnjih letih omogočili še večje pridobivanje nafte. Plina butan in propan že z uspehom uporabljajo v industriji in za široko porabo, predvsem v gospodinjstvu ter je le že vprašanje, kako čim laže in ceneje spraviti ta dva plina do potrošnikov. Za prihodnja leta so izdelani načrti za razširitev plinske mreže, to je izpeljati je treba plinovod v druge kraje Pomurja in tudi v nekatere predele Slovenije. Ce se bo ta načrt uresničil, ko plin nadomestil precejšnje količine premoga in bo imel velike prednosti za industrijo in gospodinjstvo. Podjetje Nafta nadaljuje z raziskovalnim vrtanjem v sosednih krajih in so odkrili v Filovcih leži-ižče plina v dveh vrtinah. Domnevajo, da se sloj razprostira še naprej in da je v nižjih legah nafta, zato So postavili v tej smeri nove raziskovalne vrtine. Stroški geoloških raziskav so precejšnji; te raziskave dela podjetje s pomočjo zveznih subvencij, deloma pa tudi z lastnimi sredstvi. • Podjetje Proizvodnja kremenčevega peska v Puconcih zvišuje plan proizvodnje za 2 %, sorazmerno s povečanjem delovne moči. Še vedno ima težave z nerešenim vprašanjem odplačevanja anuitet za najeto investicijsko posojilo; to vprašanje se bo moralo rešiti tako, da bo podaljšan rok za odplačevanje posojila, ker bo podjetje sicer zašlo v finančne težave. V kovinski industriji povišujeta podjetji proizvodni plan za 19 %, in sicer v glavnem zaradi povečanja delovne moči, razen tega pa še zaradi preusmeritve proizvodnje v proizvodnjo predmetov za široko porabo. 'V industriji gradbenega materiala je predvidena za 11% večja proizvodnja, to gre v glavnem na račun povečanja delovne moči, vrste novih izdelkov in razširitve oziroma boljše izrabe kapacitet. Posamezne gospodarske organizacije zvišujejo proizvodnjo v tehle odstotkih: Opekarna Ljutomer 3? % Opekarna Lendava 17 % Opekarna Puconci 11 % Opekarna Gornja Radgona 9 % Opekarna Križevci 5 % V opekarni v 'Nemčavcih je planirana proizvodnja enaka lanski realizaciji, in sicer zato, ker ima ta gospodarska organizacija predvideno surovino samo še za eno leto, nato bo nehala obratovati. V prihodnjih letih bodo podjetja gradbenega materiala začela izvajati večja investicijska dela, kot so razne rekonstrukcije, postavitev sušilnic in nabava modernejših strojnih naprav in opreme. Tako se bodo kapacitete ponekod celo podvojile, izdelovali se bodo kvalitetnejši izdelki in začeli bodo izdelovati nove. sodobnejše in cenejše opekarniške izdelke, ki jih potrebuje sodobno gradbeništvo. Viden razvoj v opekarniški industriji je bil tudi do sedaj, saj so podjetja investirala za izpopolnitev svojih obratov od leta 1945 dalje 58,600.000 din. Ta sredstva so bila v glavnem uporabljena za nabavo opreme, graditev sušilnih lop, ureditev strojnic, ureditev prevoznega parka in zgraditev modernejših krožnih peči. Proizvodnja v lesni industriji bo ostala v letu 1956 ista kot v letu 1955, ker se predvidevajo manjše dobave materiala. Tekstilna industrija povečuje proizvodnjo za 17 %. Na povečanje bo vplivala nova delovna moč in pridobitev novih kapacitet v tovarni perila »Mura«, v kateri je začela letos obratovati nova' prikroje-valnica. Industrija usnja povečuje proizvodnjo za 32 %. To povečanje bo omogočila boljša preskrba s surovinami in delovna moč, ki se bo povečala za 15 %. V živilski industriji se predvideva zvišanje proizvodnje za 3 %. Na povečanje proizvodnje bodo vplivale tele okoliščine: boljša izraba kapacitet, zadostna preskrba s surovinami, zaposlili bodo nekaj več delovnih moči in povečali storilnost v nekaterih podjetjih te panoge. Grafična industrija predvideva za 18% večjo proizvodnjo. Ta se povečuje z novo kvalificirano delovno močjo, predvideva se boljša preskrba z materialom in večje povpraševanje po tiskarniškib izdelkih. 4 Razmerje med večjo proizvodnjo in večjim številom zaposlenih kaže, da se produktivnost dela v panogi industrije stalno dviga. Na povečanje storilnosti bo ugodno vplivalo tudi premiranje. Lani vpeljani sistem nagrajevanja po učinku dela je že pokazal vidne uspehe, zlasti tam, kjer so bile norme pravilno postavljene. Nagrajevanje po učinku bo sčasoma treba vpeljati v vseh podjetjih, kjer je to mogoče. III. poglavje Kmetijstvo 1 Proizvodni plan za leto 1956 predvideva isti fizični obseg proizvodnje kakor v letu 1955. Kljub upoštevanju tehničnih, ekonomskih in organizacijskih ukrepov, ki bodo bistveno vplivali na kmetijsko proizvodnjo v letu 1956, ne bo proizvodnja večja od lani, ker je le-ta računana na normalno letino, medtem ko je bila lanska letina zelo dobra. ‘V primerjavi s prejšnjimi leti pa kaže kmetijska proizvodnja tele spremembe: 1953 1954 1955 1956 indeks fizičnega obsega kmetijske proizvodnje 100 110 116 116 V letu 1953 je napravila v našem okraju ogromno škodo slana, zato je izboljšanje v letu 1954 tako veliko. Pri normalni letini bi bilo precej manjše. V primeri s prejšnjimi leti se bo vrednost kmetijske proizvodnje v letu 1956 v primeri z letom 1954 povečala za 6 %, vendar ne bo presegla dobre letine v letu 1955. Pričakujemo, da bo letina v letu 1956 normalna, razen tega pa bo v naši pokrajini po vsej verjetnosti letos dobra letina, če že ne bo presegla prejšnje letine, bo vsaj nadomestila morebitne neuspehe pri drugih kmetijskih kulturah. Predvideno je izboljšanje živinoreje, ki daje našim kmetijskim gospodarstvom polovico dohodka. V zadnjih letih smo imeli vsako leto dvig v živinorejski proizvodnji in v tem letu računamo tudi z znatnim napredkom. Zagotoviti je treba zamenjavo 210 plemenskih bikov in 220 merjascev kakor tudi zagotoviti zato potrebna finančna sredstva. V poljedelski proizvodnji so do sedaj uporab- x Ijena umetna gnojila znatno izboljšala pridelke in stanje živine, s tem pa tudi strukturo zemlje. Kvalitetna semena, ki jih je nabavil socialistični sektor, uporaba zaščitnih sredstev proti škodljivcem in drugi agrotehnični ukrepi bodo v letu 1956 vplivali na zvišanje hektarskih donosov. Izkušnje socialističnega kmetijskega sektorja bo treba prenašati tudi na zasebni sektor in tako izboljšati hektarski donos-, pri zasebnih pridelovalcih. V sadjarski proizvodnji pričakujemo, da se bo le-ta povečala letos za 10 do 15 % v primeri z lansko proizvodnjo. Škropljenje, ki ga izvajajo kmetijske zadruge, je v dobri meri zavrto nadaljnje propadanje sadnega drevja, vendar je treba posvetiti tudi pravilnemu gnojenju v sadjarstvu veliko pozornost. Vsakoletno rodnost sadnega drevja bo mogoče zagotoviti le z novimi plantažnimi nasadi, kakršnih je že več po našem okraju. V vinogradništvu je z novo takso na hibridne vinograde bilo izsekanih precej samorodnih nasadov. 'V škodo samorodnic se bo množila žlahtna trta, deloma pa tudi sadno drevje. V tem letu se predvideva nekoliko manjši pridelek žlahtne trte, vendar pa boljše kvalitete. 2 Tehnični ukrepi Z gnojilnimi poizkusi, ki jih je delala OZZ s sodelovanjem kmetijskih zadrug že več let po našem okraju, se je uporaba umetnih gnojil močno povečala. Danes že lahko ugotavljamo, da skoraj ni v okraju kmetijskega gospodarstva, ne glede na sektor lastništva, ki ne bi uporabljalo umetnega gnojila. Poraba umetnih gnojil v okraju v posameznih letih in v tonah je bila: 1939 1952 1953 1954 1955 1956 1460 2860 4150 7251 9050 9050 Odstotek letih je tale: porabe umetnih gnojil po posameznih 1939 1952 1953 1954 1955 1956 20 38 57 100 150 130 Na 1 ha obdelovalne zemlje sameznih letih umetna gnojila v smo porabili v kg: po- 1939 1952 1953 1954 1955 1956 17 53 48 95 105 105 Na 1 ha kmetijske površine sameznih letih umetna gnojila v smo porabili v kg: po- 1939 1952 1955 1954 1955 1956 16 31 45 78 98 98 Z gnojilnimi poizkusi je treba še nadaljevati in še v večjem obsegu ugotavljati najprimernejše obroke gnojil za posamezna gnojišča. S pravilno uporabo umetnih gnojil lahko izboljšamo rentabilnost posameznih kultur. Propagirati in zagotovili je treba tudi sredstva za apnjenje zemlje. Sedanja uporaba umetnih gnojil je nasproti razvitim deželam še vedno majhna. O mehanizaciji v kmetijstvu lahko rečemo, da so skoraj vsi socialistični kmetijski obrati že opremljeni s sodobno mehanizacijo. Tudi kmetijske zadruge imajo že traktorje, vendar le-ti mnogokrat prevažajo in se tako ne uporabljajo zn svoje namene. Omeniti moramo tudi to, da So še traktorji po naših kmetijskih zadrugah brez vsakršnih priključkov. Škropilnic po kmetijskih zadrugah je precej, vendar bo treba nabaviti še novih. V letu 1956 bo na razpolago sorazmerno več reprodukcijskega materiala za kmetijstvo kot lani. Posebna pažnja se bo posvečala varstvu živine in rastlin. Zagotovljen bo tudi semenski reprodukcijski material. Varstvo rastlin bo v letu 1956 precej boljše kot v prejšnjih letih, saj imajo naše kmetijske zadruge že precejšnjo prakso. Kemična sredstva in škropilnice so zagotovljene. Predvideno je, da bo v letu 1956 poškropljenih 90% vsega sadnega drevja. Treba je tudi zagotoviti sredstva za poletno škropljenje sadnega drevja. Obvezno bo uničevanje koloradskega hrošča, ki je razširjen že v vsem našem okraju. Izvršiti vse predvidene naloge bo mogoče le z načrtno uporabo sredstev, ki bodo to leto na razpolago kmetijstvu. Iz okrajnega investicijskega sklada je predvidenih za kmetijstvo 80 milijonov din. Kmetijske organizacije bodo 'razpolagale tudi z lastnimi sredstvi, in sicer 48 milijonov din amortizacije, ki jih bodo lahko uporabili za izrabljena osnovna sredstva. Kmetijske zadruge bodo razen sredstev iz amortizacije imele na razpolago še sredstva iz lastnega investicijskega sklada v višini 38,650.000 din kakor tudi del proračunskih dohodkov občin, ki ga bodo občine prepustile zadrugam v višini 38,650.000 din. Z novimi taksami in obveznimi občinskimi dokladami bo na razpolago za pospeševanje kmetijstva in za investicije 87 milijonov din. Nove takse kakor tudi obvezne občinske doklade so ukrepi, ki vplivajo na čim skladnejše razmerje med doseženimi dohodki kmečkega prebivalstva in višino dajatev. Obenem se bodo ta sredstva uporabljala za razvoj kmetijstva in gospodarski napredek vasi. Novi davčni sistem odpravlja razmeroma ostro progresivno obdavčitev posameznih kmečkih gospodarstev. Z novo davčno lestvico v razponu 10 do 44 % bodo manjša kmečka gospodarstva plačala kmečko dohodnino po nekoliko višji stopnji. Po vseh virih sredstev bo letos na razpolago za kmetijstvo 212 milijonov din. Ta sredstva so mnogo višja, kot so bila sredstva lani. Zaradi precejšnjih sredstev je nujno potrebno, da se ta sredstva čim smotrneje uporabijo. IV. poglavje Gozdarstvo V okraju Murska Sobota je po katastrskih podatkih 36.524 ha gozdov ali 27% celotne površine. Gozdov SLP je 10.545 ha ali 28 % vseh gozdov, zasebnih gozdov pa je 26.179 ha ali 72 % vseh gozdov. Lesna zaloga in izko’riš’čanje gozdov Po podatkih inventarizacije gozdov iz leta 1951 znaša (površina) povprečna lesna zaloga v zasebnih gozdovih 79 ms na ha ali komaj 40 % tiste zaloge, ki bi Jo glede na naravne faktorje lahko dosegli. Prirastek oa ha je temu primerno nizek in znaša 1,74 m8, kar Je le manjši del prirastka, ki bi ga lahko dosegli, -o bi imeli gozdovi normalno lesno zalogo. Predlog uprave za gozdarstvo- je, da se v letošnjem letu seka v zasebnih gozdovih 2,8 m8 na ha, kar znaša 161 % prirastka. To pomeni, da se poleg celotnega prirastka seka še okoli 0,6 % zaloge. Iz tega je razvidno, da se lesna zaloga stalno iz leta v leto zmanjšuje, kar je nevzdržno. Pri tem je treba še omeniti, da spadamo med okraje, ki najmočneje izkoriščajo gozdove, kljub temu da je tudi glede lesne zaloge med najšibkejšimi v LRS. Stanje v gozdovih SLP je bistveno boljše, ker tu sekamo pod prirastkom, tako da se v teh gozdovih lesna gmota ne le ohranja, ampak tudi zvišuje. Razmerje med zasebnimi gozdovi in gozdovi SLP je 70:30. Ugodno stanje gozdov SLP bistveno ne vpliva na stanje gozdov, v celoti je še kljub temu kritično. Reševanje tega vprašanja zahteva naporov celotnega gospodarstva. Takoj moramo ugotoviti, da se sečnja v sedanji višini v zasebnih gozdovih, ki znaša povprečno 4m8 neto sortimentov na gospodarstvo, ki ima gozd, več ne more bistveno zmanjšati. Za uravnovešenje porabe lesa je treba torej uvajati hitro rastoče drevesne vrste, predvsem topole na vseh za to razpoložljivih površinah, kar bi lahko v 25 do 30 letih bistveno povečalo donos gozdov in pa pospeševalo nadomeščanje predvsem lesa za kurjavo z drugimi viri, predvsem s premogom, plinom in elektriko. Izkoriščanje gozdov v letu 1956 V zasebnih gozdovih je predvidena sečnja 56.000 m* neto ali 70.000 m8 bruto mase, v gozdovih SLP pa 13.500 m8 etapne bruto mase. V naslednjih preglednih tabelah je Tazvidna sečnja v okraju Murska Sobota v primerjavi z republiškimi povprečji. • Prirastek na ha Sečnja na ha Sečnja na ha prirastek na ha Gozdovi SLP Okraj Murska Sobota 2,22 1,98 90 LRS 3,29 2,95 91 Zasebni gozdovi Okraj Murska Sobota 1,74 2,8 161 LR6 2,68 2,94 109 Skupaj Okraj Murska Sobota 1,86 2,09 112 LRS 2,79 2,88 101 Detajlni sečni plan gozdov v letu 1956 Obrasla gozdna površina 000 ha 36,52 Prirastek bto 000 m8 67,93 iglavci 000 m8 22,39 listavci 000 m8 45,54 Odstotek odpadka 13,00 Izkoriščanje gozdov skupaj 000 bto m8 80,70 iglavci 000 bto m8 25,50 listavci 000 bto m8 55,20 Izkoriščanje gozdov skupaj 000 nlom8 69,92 iglavci 000 n to m8 22,16 listavci 000 n to m8 47,76 Industrijska sečnja 000 m8 14,32 Sečnja za podeželske potrebe Glavne Vrste sortimentov: 000 m3 55,60 jamski les, iglavci 000 m3 3,70 celulozni les, iglavci 000 m3 0,10 hmelj evke — pragovska oblovina 000 m3 0,70 Skupaj 3,80 Dohodki gozdarstva Dohodki gozdarstva se stekajo iz cene lesa na panju iz gozdov SLP, prispevkov, ki jih plačujejo zasebniki od sečnje gozdov in od postranskih dohodkov. Cene lesa na panju gozdov SLP se formirajo na podlagi povprečja 2500 din za 1 m3, prispevki od zasebnih gozdov pa na podlagi predpisane tarife. Na podlagi teh cen in sečnih kvot po družbenem planu za leto 1956 ter sredstev, preostalih iiz leta 1955, so bili skupni dohodki izračunani, kot sledi: Sredstva iz leta 1955 47,576.000 Dohodki iz gozdov SLP 50,341.000 Prispevki zasebnih gozdov 32,000.000 Skupaj 129,917.000 Višina prispevkov od sečnje zasebnih gozdov se je ugotovila na podlagi uredbe o novi tarifi prispevkov za gozdne sklade. Po spremenjeni tarifi objavljeni z uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o plačevanju prispevkov za gozdne sklade (Uradni list LRS, št. 6/56) sledi, da se šteje dohodek v višini 19 milijonov kot dopolnilna dohodnina, ki se odvede v proračun okrajnega ljudskega odbora. Razdelitev dohodkov gozdarstva Dohodek gozdarstva se razdeli po določbah zveznega in republiškega družbenega plana takole: Sklad za pospeševanje gozdarstva 29,866.000 Sredstva za redno vzdrževanje gozdov 81,051.000 Odvod v proračun OLO 19,000.000 Skupaj 129,917.000 Iz sredstev sklada za pospeševanje gozdarstva se odvede 35 odstotkov v 'republiški sklad za pospeševanje gozdarstva, tako da ostane za uporabo v okraju 19,413.000 din. Iz teh sredstev so predvideni ustanovitev 3 ha novih drevesnic za vzgojo topolov in graditev ceste Dragotine!—Rožički vrh, nove stavbe za gozdarstvo in nabava dovršenih osnovnih sredstev. Prav tako bomo iz teh sredstev posadili okoli 75.000 topolov v sestojih in drevesnih pasovih. Iz sredstev za redno vzdrževanje gozdov so predvidena tale dtela: V gozdovih SLP Saditev 635.000 sadik na 63 ha Čiščenje 360 ha Rahljanje 105 ha Posek in spravilo v lastni reži ji 4560 m3 Ureditev 17,5 km gozdnih poti in cest V zasebnih gozdovih Pogozditev 815.000 sadik na 92 ha Čiščenje 392 ha Ureditev 45 km gozdnih poti Iz teh sredstev gre tudi poraba za javno gospodarsko službo. Gozdne drevesnice Uprava za gozdarstvo ima v oskrbi drevesnice v skupni površini 4,90ha, kar pj> še ne zadostuje sedanjim potrebam. Zato je predvidena v letošnjem letu še ureditev treh novih drevesnic v skupni površini 4 ha, in sicer v Murski Soboti, Ljutomeru in Gornji Radgoni. Kapaciteta vseh drevesnic bo s tem narasla na blizu 800.000 sadik letno. Urejanje gozdov V tem letu je predvidena ureditev gozdov v Apa-ški kotlini, predvsem zato, da pridemo do zanesljivih podatkov zaradi preskrbe tamkajšnjega prebivalstva z lesom. To urejanje bo izvedeno kot del kompleksnega urejevanja razmer v Apaški kotlini. Ob upoštevanju vseh zainteresiranih činiteljev, predvsem kmetijstva, bo tako predstavljalo pionirsko delo Pomurja. V. poglavje Gradbeništvo 1 Zaradi zmanjšane investicijske graditve bo v letošnjem letu znižana vrednost gradbenih storitev za 15 odstotkov. Zmanjšani obseg vrednosti gradbenih del po povzročil: da bo proizvodnja gradbenega materiala bolj ustrezala potrebam gradbeništva, kar se bo tudi pokazalo pri ustalitvi cen in materialnih stroškov. Omogočena bo tudi boljša izraba kapacitet in večja koncentracija obstoječe mehanizacije ter v zvezi s tem pospešena graditev objektov ter povečana produktivnost. S tem da se bo zmanjšala gradbena dejavnost v družbenem sektorju, se bo povečala poraba gradbenega materiala na vasi. 2 Zaradi predvidenega povečanja gradbene delavnosti pri stanovanjskih objektih bodo morala gradbena podjetja in tudi ljudski odbori širiti in razvijati svoje obrtne obrate. V gradbeništvu je treba izrabiti vse možnosti za znižanje stroškov. Znižanje stroškov v gradbeništvu se lahko doseže: s tem da bo dobil izvajalec gradbenih del pravočasno kompletno tehnično dokumentacijo, ki mora biti zanesljivo in precizno izdelana; s tem da se v čiin večjem obsegu vpelje delo po normah; s tem, da se uporablja gradbeni material; s tem, da se gradbena dela oddajajo na licitacijah na podlagi svobodne konkurence; s tem, da se izboljša kvalifikacijska struktura zaposlenih. Izrabiti je treba nadalje vse rezerve v materialnih stroških, in to predvsem pri lesu, z večkratno uporabo opažev in odrov. Izdelave stropnih, strešnih in drugih konstrukcij je treba zamenjati z raznimi vrstami montažnih konstrukcij. Zmanjšani fizični obseg gradbenih del, obenem pa povečana proizvodnja cementa in betonskega železa omogočajo ta način grajenja. Z ekonomičnimi konstrukcijami, pravilnim dimenzioniranjem lesnih konstrukcij, tipizacijo mizarskih izdelkov oziroma s prehodom na druga mogoča gradiva se da prihraniti vsaj 10 % lesa. Tak način varčevanja z lesom naj bi se pospeševal zlasti pri revizijah gradbenih projektov. Na podlagi realnih možnosti, da se bodo ocenili gradbeni stroški in izboljšala storilnost, lahko računamo v letu 1956 z znižanjem cen gradbenih storitev do 10 %. Zaradi kvalitetnejšega gradbenega materiala lahko predvidevamo tudi izboljšanje kvalitete gradbenih del. Treba je tudi poostriti kontrolo z gradbeno inšpekcijo in investitorjevo neposredno nadzorstvo nad izvajanjem del. • VI. poglavje Promet 1 Prometa v okraju ne planiramo, ker podjetij te vrste ni. Železniški in poštni promet je pa zajet v tistih okrajih, kjer je sedež direkcije. Naš okraj je udeležen le na proračunskem prispevku iz dobička, ki znaša od storitev PTT 3 milijone, od državnih železnic pa 3,900.000 din. Prispevki za družbene investicijske sklade od teh podjetij še zbirajo in tudi uporabljajo centralno. Blagovni prevoz v okraju opravljajo posamezna podjetja z lastnimi prevoznimi sredstvi, za javni avtobusni promet pa skrbi poslovalnica avtobusnega podjetja Maribor. VIL poglavje Trgovina in gostinstvo 1 Za leto 19% se predvideva, da se bo skupni blagovni promet povečal od leta 1935 za 1 milijardo din, od tega v trgovini na drobno za 950 milijonov din. Na tolikšno povečanje prometa v trgovini na drobno bo predvsem vplival odkup kmetijskih pridelkov po kmetijskih zadrugah, povečanje delovne moči za 14 % in deloma povečanje industrijske proizvodnje za široko porabo. Blagovni promet ” trgovini, računan po tekočih cenah, se giblje takole (v tisočih din): 1954 1955 1956 Trgovina na drobno 2,780.000 3,574.000 4,526.000 Trgovina na debelo 2,172.000 2,371.000 2,440.000 Razmerje prometa stot ki h je takole: med posameznimi leti v od- 55:54 56:54 56:55 Trgovina na drobno 128 163 126 Trgovina na debelo 109 112 103 Po reorganizaciji trgovske mreže leta 1954 je bilo na koncu leta 1954 v okraju 178 trgovin na drobno, v letu 1955 jih je bilo !65, za leto 1956 pa se predvideva, da se bo njih število skrčilo na 150. Število poslavalnic v posameznih letih je bilo: 1954 1955 1956 Število poslovalnic 285 287 287 Število zaposlenega osebja v trgovini je bilo: 1954 1955 1956 Število zaposlenih 772 794 901 Število zaposlenih se je v letu 1955 povečalo v primeri z letom 1954 za 3 %, v letu 1956 pa se bo povečalo za 14 %. Število trgovin na drobno od leta do leta stalno pada, in to predvsem v zadružnem sektorju, le število poslovalnic je ostalo isto. Vzrok temu. da se število trgovin stalno znižuje, je ta. da se manjše trgovine, to je trgovine z majhnim prometom, slabšim strokovnim vodilnim kadrom in z večjimi režijskimi stroški združujejo z boljšimi trgovinami. Tako se manjše trgovine izognejo finančnemu propadu, na drugi strani pa je zagotovljen temu kadri boljši stimulans. V letu 1956 bo treba izdelati podrobnejšo analizo obstoječega om'režja trgovin in sestaviti za posamezna območja s sodelovanjem trgovinske zbornice perspektivni plan za razvoj trgovine. Pri tepi je predvsem treba upoštevati potrebe potrošnikov, možnosti nabave blaga, prevoza, razvoj mest in naselij ter posvetiti mnogo pažnje za nadaljnje usposabljanje prodajnega in vodilnega kadra. S tako politiko bo dana možnost, da bodo trgovine bolje in solidne je opravljale svojo posredniško vlogo; pravilni potek blagovnega prometa je pa v veliki meri odvisen od strokovne iz-učenosti zaposlenega osebja. Pri odkupu kmetijskih pridelkov se povečuje vloga kmetijskih zadrug. Neopravičeno dviganje cen, ki so ga v prejšnjih letih zagrešili odkupovale! 'raznih odkupnih podjetij, bo odpravljeno in bodo odkupovale v glavnem zadruge. Zato je treba v tem letu organizacijsko učvrstiti kmetijske zadruge, ker bo le tako mogoče stabilizirati cene za kmetijske pridelke in bo le tako mogoče popolnoma zajeti vse tržne presežke kmetijskih pridelkov. Sredstva trgovine in gibanje plačilnega sklada: 1954 1955 1956 Osnovna sredstva (000) 190.606 208.630 112.000 Razmerje osnovnih sredstev v odstotkih: 1954 1955 1956 Osnovna sredstva 100 109 111 Osnovna sredstva, ki jih ima naša trgovska mreža, niso primerna za napredno in sodobno trgovanje. Sorazmerno velik del osnovnih sredstev je izrabljen. V trgovini na debelo primanjkuje predvsem skladišč in opreme. V trgovini na drobno je treba izboljšati notranjo ureditev prodajaln, in to predvsem v živilski stroki. Najslabša in najbolj nepopolna oprema je v kmetijskih zadrugah. Temu problemu je potrebno posvetiti precej pažnje, če upoštevamo odgovorne naloge kmetijskih zadrug. Gibanje amortizacijskega sklada: ‘ 1954 1955 1956 Amortizacija (000) 19.725 23.530 34.429 Razmerje v odstotkih 100 119 174 Povprečna stopnja amortizacije je sorazmerno visoka in znaša 16 % od vrednosti osnovnih sredstev, to pomeni, da se osnovna sredstva trgovine sestojijo v glavnem iz opreme, ki imajo kratko amortizacijsko dobo. Obratna sredstva se bodo v letošnjem letu povečala za 37 milijonov dinarjev, in sicer od 730 milijonov na 767 milijonov din ali za 5 %, Razmerje med prometom na eni strani ter krediti na drugi strani kaže, da ima trgovska mreža večkrat premalo obratnih sredstev; to sili trgovino, da kupuje samo tisto blago, ki najbolj gre, in tako v mnogih primerih ni založena z različnimi asortianenti. Zaradi tega je treba kratkoročno kreditiranje prilagoditi sistemu trgovanja ob objektivnih pogojih. Plače v trgovini: 1954 . 1955 1956 Plače (000) 95.898 100.028 136.277 R .zmerje plač v odstotkih 100 104 142 Plačilni sklad, ki se oblikuje v odstotkih od prometa, se bo letos delil še svobodneje kot lani in bo tako bolj stimulativen za delavce in uslužbence, zaposlene v trgovini. Analiza prometa v trgovini na drobno v dinarjih: 1954 1955 1956 Promet na 1 trgovino 15,600.000 21,680.000 30,190.000 Promet na 1 prodajalno 9,750.000 12,470.000 15,780.000 Promet na 1 zaposlenega 3,600.000 4,500.000 5,020.000 Mesečni promet na 1 prodajalno 813.000 1,040.000 1,317.000 Mesečni promet na 1 zaposlenega 300.000 375.000 420.000 Promet na 1 prebivalca 20.900 26.700 34.000 Analiza prometa v trgovini v odstotkih: 55:54 56:54 56:55 Promet na 1 trgovino 139 193 139 Promet na 1 prodajalno 144 162 127 Promet na 1 zaposlenega 141 139 112 Mesečni promet na 1 prodajalno 128 162 126 Mesečni promet na 1 zaposlenega 125 140 112 Promet na 1 prebivalca 128 163 127 V letu 1936 bo imela trgovina 10 milijonov sklada za samostojno razpolaganje. Razen tega imajo trgovine kmetijskih zadrug 38,630.000 din sredstev za samostojno razpolaganje. Uporabi teh sredstev bo treba posvetiti mnogo več pažnje kot v prejšnjih letih. Skladi se bodo morali pravilno usmerjati in tako bomo trgovino lahko izboljšali. čuje za 93 %. Ta močni dvig prometa je planiran zaradi tega, ker je slatinsko podjetje Slatina Radenci v celoti prešlo iz panoge industrije v panogo gostinstva. V prejšnjih letih se je gostinstvo vodilo kot ločena delavnost. Lani je bil viden že precejšnji napredek v gostinstvu in turizmu, vendar je bilo opaziti več pomanjkljivosti, ki jih je treba v prihodnjih letih odpraviti. Gostinska zbornica bo morala skupaj z gostinskimi obrati pripraviti večjo propagando, da se bo povečal dotok gostov iz drugih krajev, katerih število se je lani zmanjšalo. Na drugi strani pa bodo morala gostinska podjetja in obrati skrbeti in usposabljati gostinske objekte za domači turizem, kjer so pogoji, pa tudi za inozemski turizem. Treba je gostinske in turistične storitve kvalitetno izboljšati in nuditi po zmernih cenah gostinske storitve ter povečati več pažnje družbeni prehrani. Kader v gostinstvu se vsak čas zboljšuje, vendar še primanjkuje kvalificiranih delavcev gostinske stroke, ki bodo lahko kulturno postrežbo še izboljšali. VIII. poglavje Obrt , 1 Število obrtnih delavnic se je v tem letu nekoliko povečalo, prav tako število kvalificiranih delavcev. Opaziti je predvsem zmanjšanje nekvalifirane delovne moči. V glavnem zasledimo to povečanje v storitveni obrti zasebnega sektor.ja, medtem ko je v socialističnem sektorju čimdalje več strokovne delovne moči, čeprav se ni število obratov povečalo. V okraju je 171 socialističnih obrtnih obratov s 399 zaposlenimi pomočniki, 292 vajenci, 173 priučenimi, 112 nekvalificiranimi in 82 administrativnimi uslužbenci. V zasebnem sektorju je 1.629 zasebnih obrtnikov, 204 zaposlenih pomočnikov in 398 vajencev. 'V zasebnem sektorju je na število pomočnikov sorazmerno mnogo vajencev, medtem ko je v socialističnem sektorju slika ravno obratna. Vsega zaposlenega osebja v obrti je v okraju 3.482, od tega 3.153 moških in 329 žensk. Vrednost osnovnih sredstev v socialističnem sektorju obrti znaša: v1934 1953 1956 Osnovna sredstva (000) 190.702 281.835 287.471 Razmerje osnovnih sredstev v odstotkih 100 147 102 Osnovna sredstva so v socialističnem sektorju obrti zelo izrabljena in jih je nujno treba v najkrajšem času obnoviti. Občine in gospodarske organizacije same bodo morale vložiti precej sredstev, če hočemo, da bo obrt tudi v nekaterih primerih, kar se tiče izdelkov za široko porabo, zamenjala industrijo in da bo mogla izvrševati večja popravila na osnovnih sredstvih industrijskih podjetij. Amortizacijski sklad po letih se je gibal takole: 1954 1955 1956 Gostinstvo Promet v gostinstvu in turizmu se bo v letu 1956 še nadalje večal in se v primeri z letom 1955 pove- Amortizacija (000) 21.535 21.950 23.610 Amortizacijski sklad v odstotkih 100 102 110 V letošnjem letu bodo obrtne organizacije lahko uporabile celotno amortizacijo za nadomestiteT in vzdrževanje osnovnih sredstev. Obratna sredstva pri obrtnih organizacijah so se povečala v primeri z lanskim letom za 5 milijonov din ali za 6 %. Plačilni skladi so se v zadnjih treh letih povečali takole : 1954 1955 1956 Plačilni sklad (000) 100.851 108.100 132.096 Iz tega vidimo, da se je plačilni sklad v letu 1955 povečal v primeri z letom 1954 za 7 %, v letu 1956 pa se bo v primeri z letom 1954 povečal za 31 %. Narodni dohodek v zadnjih treh letih se je gibal takole: 195i 1955 1956 Narodni dohodek v 000 din 356.730 423.198 491.496 V odstotnem razmerju se je zvišal narodni dohodek v letu 1955 v primeri z letom 1954 za 21 %, v letu 1956 pa se bo povečal v primeri z letom 1954 za 37 %. Ce primerjamo plačilni sklad z narodnim dohodkom, vidimo, da se je narodni dohodek sorazmerno bolj povečal kot plačilni skladi, kar daje slutiti, da se je produktivnost dela nekoliko zvišala. IX. poglavje Investicije Celotni obseg investicij v našem okraju se bo v letu 1956 kljub povprečno znižanemu obsegu celotnih investicij P'LRJ znatno povečal. Glavni viri sredstev za financiranje investicij pri nas namreč ne dotekajo iz splošnega investicijskega in republiškega investicijskega sklada, temveč iz amortizacijskih skladov, investicijskih skladov podjetij ter lokalnega investicijskega sklada, ki se pa bodo v tekočem letu, zlasti amortižacijski skladi, znatno zvišali. Iz splošnega sklada bomo še nadalje prejemali za leto 1956 določene in že dovoljene transe, nadejamo pa se tudi, da bo tudi kako podjetje pri namenskem natečaju iz splošnega investicijskega sklada dobilo kakšno posojilo. Delitev oziroma uporaba okrajnega investicijskega sklada, ki se je v primeri z lanskim letom povečal trikratno, je deloma že namensko določena z zveznim družbenim planom. To je, del 15% kmečke dohodnine ter zemljarine gospodarskih organizacij se sme uporabiti izključno le za investicije v kmetijstvu. Preostali del okrajnega investicijskega sklada se bo z natečajem ter po potrebi dodeljeval za elektrificira-nje podeželja, in sicer v višini 20 milijonov dinarjev, ostanek pa za investicije industriji, obrti in trgovini. Posojila iz okrajnega investicijskega sklada lahko prejmejo tudi kmetijska posestva, kolikor jim ne zadostujejo posojila iz splošnega investicijskega sklada. Negospodarske investicije se bodo v primeri z letom 1955 znatno povečale, in to skoraj izključno iz stanovanjskega sklada občin v obliki kreditov za zi- danje stanovanjskih hiš, zlasti družbenega, zadružnega, deloma pa tudi zasebnega sektorja. Negospodarske investicije iz proračuna bodo zaradi nizke kvote proračuna pičle. Ravno tako je odvisen (pri vseh) ohseg negospodarskih investicij pri posameznih občinah od razdelitve oziroma kvote njihovih proračunskih sredstev. Kot smo že omenili v začetku, bodo pa precej več lahko investirala podjetja sama za vzdrževanje njihovih osnovnih sredstev, in to zaradi znatnega povečanja amortizacijskih in investicijskega sklada podjetij.^ To ho zlasti opazno pri podjetju Proizvodnja n^f-te Lendava, ki je po obsegu in po kapaciteti ter lastnih sredstvih najmočnejše podjetje v okraju. V glavnem je pa poraba inveticijskih sredstev že tako nakazana s smernicami zveznega družbenega plana ter se bo uporabljala tako, kakor to v danem primeru najbolj ustreza naši današnji ekonomski politiku Drugi del EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OKRAJA MURSKA SOBOTA X. poglavje Amortizacija Gospodarske' organizacije bodo obračunavale amortizacijo za leto. 1956 po stopnjah, ki so določene z odlokom o stopnjah amortizacije osnovnih sredstev gospodarskih organizacij (Uradni list LRS, št. 57/54). Polni znesek amortizacije bodo plačevala tudi podjetja za izdelovanje zidne in strešne opeke, apnenice in kamnolomi. Ne glede na določbo 1. odstavka bodo plačevala v letu 1956: a) kmetijske organizacije in splošne, kmetijske zadruge za gradbene objekte, ki jih ne morejo uporabljati, amortizacijo po zveznem odloku, do višine dela za vzdrževanje; b) amortizacijo do višine dela za vzdrževanje na novoustanovljene kmetijske organizacije, ki so bile po določbah zveznega družbenega plana za leto 1954 oziroma za leto 1955 'razglašene za poskusne obrate. Amortizacijske stopnje za obrtna, gostinska in komunalna podjetja ter za obrtne delavnice, gostišča in turistična podjetja predpišejo občinski ljudski odbori. XI. poglavje Prometni davek Gospodarske organizacije bodo plačevale poleg zveznega prometnega davka tudi lokalni prometni davek po stopnjah, ki jih predpiše okrajni oziroma občinski ljudski odbor. Občinski prometni davek od prometa na drobno in od storitev zasebnikov v občini bodo predpisali občinski ljudski odbori s posebnim odlokom v okviru pooblastil, ki jih daje zvezni družbeni plan. XII. poglavje Zemljarina 1 Kmetijske organizacije v okraju Murska Sobota plačujejo zemljarino po stopnji 13% od katastrskega dohodka zemljišča. 2 Ne glede na prejšnji odstavek tega poglavja plačujejo zemljarino po stopnjah: Poskusni .kontrolni zavod Beltinci 18 % Vinogrdaniško gospodarstvo Gornja Radgona 30 % Vinogradniško gospodarstvo Kapela 28 % Vinogradniško gospodarstvo Jeruzalem 25 % Kmetijsko gospodarstvo Rakičan 18 % Kmetijsko gospodarstvo Ljutomer 18 % 3 Vsa zemljarina, ki jo plačajo gospodarske organizacije kmetijski panogi po stopnji 13 % se prepušča v celoti gospodarskim organizacijam v kmetijstvu za njihove investicijske sklade, razen pri gospodarskih organizacijah iz 2. točke tega poglavja, katerim se prepušča 10 % od celotnega vplačanega katastrskega dohodka. XIII. poglavje Sredstva za samostojno razpolaganje gospodarskih organizacij 1 Gospodarskim organizacijam, ki delijo svoj dohodek po 51. točki XVII. poglavja zveznega družbenega plana in po I.—V. razdelku uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij, pripada 35 % od sredstev družbenega investicijskega sklada v sklad za samostojno razpolaganje. 2 Trgovska podjetja in trgovine z industrijskim blagom oblikujejo svoj sklad za samostojno razpolaganje tako, da izločijo 0,25 % od prometa. Trgovska podjetja in trgovine s kmetijskimi pridelki izločijo 0,5 % od prometa. Trgovska podjetja z nafto in naftnimi derivati 1,5 % od prometa. Trgovska podjetja za promet in odkup z odpadki 2 % od prometa. Gostinska podjetja in gostišča oblikujejo sredstva za samostojno razpolaganje tako, da izločijo 3 % od prometa. XIV, poglavje Plače iz dobička 1 Gospodarske organizacije oblikujejo v letu 1956 plače nad plačami po tarifnem pravilniku po enotnih kriterijih na podlagi zveznih predpisov. Ne glede na prejšnji odstavek bodo oblikovale plače iz dobička po tem družbenem planu: a) kmetijske zadruge, b) gospodarske organizacije, ki so v letu 1955 poslovale kot poskusni obrati ali pa so v letu 1955 poslovale manj kot 9 mesecev, in pa gospodarske organizacije, ki bodo ustanovljene v letu 1956. 2 Kmetijske zadruge izločijo iz dela dobička, ki jim pripada po odbitku zveznega davka in občinskega proračunskega prispevka, delež pri dobičku osebam ki so pri njih v delovnem razmerju do višine 50 % od preostalega dobička, z omejitvijo, da delež iz dobička ne sme znašati več kot eno mesečno plačo po tarifnem pravilniku. V gornjem odstavku je vračunan tudi prispevek za socialno zavarovanje in prispevek za stanovanjski sklad. 3 Svet za gospodarstvo OLO se pooblašča, da določi gospodarskim organizacijam pod točko b) tega poglavja delež za plače iz dobička. Svet mora pti tem upoštevati uspehe, ki jih je dosegla gospodarska organizacija med poskusnim obratovanjem. Delež za plače iz dobička iz prejšnjega odstavka sme znašati največ 13 % od plač po tarifnem pravilniku. ‘V plačah po prejšnji točki mora bili vračunan tudi prispevek za socialno zavarovanje in prispevek za stanovanjski sklad. XV. poglavje Sredstva za proračun okraja 1 Razdelitev prometnega davka 1 Po XIV. poglavju republiškega družbenega plana za leto 1956 Ljudska republika Slovenija odstopa okraju Murska Sobota: a) prometni davek od vina in žganja, razen v trgovini in gostinstvu, v višini 70%; b) 2 % od prometnega davka splošno družbenega in zadružnega sektorja, ki pripada zvezi; c) 70% prometnega davka od zasebnih poklicev, ki se vplača v okraj. 2 Za kritje proračunskih izdatkov občin odstopa okraj: 100 % prometnega davka, določenega v l/a, vsem občinam. 3 Od prometnega davka zasebnih poklicev, vplačanega v območju občin, pripada: občini Beltinci 45 % občini Grad 100 % drugim občinam 0 % II Razdelitev sredstev, ki se izločijo iz dobička gospodarskih organizacij za proračune okraja in občin 1 Sredstva, ki se izločijo iz dobička gospodarskih organizacij za proračune po odbitku dela, ki pripada zvezi in republiki, se razdelijo tako, da dobi: občina Gornja občina Ljutomer 25 % Radgona 55,2 % občina Murska občina Grad 100 % Soboin 25 % občina Lendava 25 % druge občine 0 % III Razdelitev dohodnine 1 Vplačana dohodnina od kmetijstva se razdeli tako, da .e najprej izloči 6 % prispevek za republiški sklad za pospeševanje kmetijstva, 15 % prispevek za okrajni investicijski sklad in 2 % za okrajni gasilski sklad. Preostala dohodnina se razdeli tako, da pripada proračunu občinskih ljudskih odborov: Beltinci 100 % Cankova 74,5% Gornja Radgona 100 % Grad 100 % Lendava 76,8% Ljutomer 77 % Martjanci 23,6% Murska Sobota 39,8% Petrovci-Šalovci 69 % Videm ob Ščavnici 56,6% 2 Dohodnina drugih poklicev in premoženja, ki ostane po izločitvi 2 % gasilskega sklada, pripada v celoti občini. 3 Občinski ljudski odbori predpišejo višino obvez- nih doklad na katastrski sme biti manjši od: dohodek v odstotku, ki ne Beltinci 5 % Ljutomer 5,5% Cankova 6 % Martjanci 6 % Gornja Radgona 5,5% Murska Sobota 5,6% Grad 4,5% Petrovci-šalovci 6 % Lendava 5,4% Videm ob Ščavnici 5,5% XVI. poglavje Okrajni investicijski sklad 1 c) zemljarina, ki jo plačujejo kmetijske organizacije po XII. poglavju tega družbenega plana; č) 15 % dohodnine od kmetijstva, ki jo plačajo kmečka gospodarstva; d) anuitete iz odpravljenega okrajnega kreditnega sklada. 4 Dohodki okrajnega inveticijskega sklada, ki izvirajo od 15 % dohodnine kmečkih gospodarstev in zemljarine, se smejo uporabiti samo za investicije v kmetijstvu. 5 Preostali del investicijskega sklada se uporabi tako, da se da za elektrifikacijo podeželja 20 % od celotnih dohodkov skladla, ostalo pa praviloma za investicije v industriji in veletrgovini. Sicer pa se bodo sredstva tega sklada uporabljala v skladu s predpisi zveznega izvršnega sveta. XVII. poglavje Cestni sklad 1 Ustanovi se okrajni cestni sklad. 2 Dohodki okrajnega cestnega sklada so: a) 70 % od taks od vprežnih cestnih vozil, po predpisih o taksah; b) dohodki od prodane trave, sadja in drevja z zemljišč, ki spadajo k cestam III. reda; c) denarne kazni, vplačane zaradi kršitve prometnih predpisov, predpisov o varstvu javnih cest in zaradi poškodovanja cest. Po 5. razdelku XXV. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1956 se odpravi: a) kreditni sklad za kreditiranje gospodarskih investicij okraja Murska Sobota, ki je bil ustanovljen z družbenim planom za leto 1954; b) okrajni sklad za kreditiranje zidanja stanovanjskih hiš, ki je bil ustanovljen s 4. razdelkom XVIII. poglavja okrajnega družbenega plana za leto 1955. 2 Vse pravice, obveznosti in sredstva odpravljenega sklada pod točko a) 1. razdelka tega poglavja se prenesejo na okrajni investicijski sklad, ki je bil ustanovljen s 5. razdelkom XXV. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1956. Sredstva odpravljenega sklada pod točko b) 1. razdelka tega poglavja se prenesejo na občinske sklade za zidanje stanovanjskih hiš. 3 V okrajni investicijski sklad se stekajo: a) del dobička gospodarskih organizacij po predpisih o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij in zveznega družbenega plana, po izločitvi 60 % deleža Ljudske republike Slovenije; b) del dobička trgovskih podjetij na drobno oziroma trgovin in gostinskih podjetij ter gostišč in prodajaln proizvajalnih podjetij, ki ustreza zveznemu davku od dobička; 3 Sredstva okrajnega cestnega sklada se uporabijo :.a investicijsko in tekoče vzdrževanje cest in cestnih objektov. XVIII. poglavje Vodni sklad 1 Okrajni vodna sklad se bo formiral po zveznih predpisih. XIX. poglavje Okrajni gasilski sklad 1 Ustanovi se okrajni gasilski sklad. Sklad upravlja odbor, ki ga imenuje okrajni ljudski odbor. 2 Dohodki okrajnega gasilskega sklada so: a) 2 % od kmečke dohodnine, b) 2 % od dohodnine drugih poklicev in premoženja, c) 4 % požarnovarnostne zavarovalnine, vplačane pri Državnem zavarovalnem zavodu, č) darila. I XX. poglavje Sredstva proračuna okrajnega odbora Gozdni sklad 1 Sredstva, s katerimi bodo razpolagali okrajni «gani v letu 1956 se bodo natekala iz tekle virov: 000 din 65 % od dohodkov: a) 40 % od cene stoječega lesa b) takse, ki jih plačajo zasebni lastniki in zadruge za sekanje lesa Skupaj gozdni sklad 14.870 11.130 26.000 1. del prometnega davka splošno družbenega in zadružnega gospodarstva 4.000 2. del prometnega davka od vina in žganja — 3. del davka od dohodka iz kmetijstva 101.141 4. del davka od dohodkov od samostojnih poklicev — 5. del prispevka za proračune iz dobička gospodarskih organizacij 32.472 6. del posebnega prispevka za proračune iz plač 9.943 7. razlika med 40 % in 100 % cene lesa na panju iz gozdov splošnega ljudskega premo- žen j a 8. del prometnega davka od za- 19.000 sebnikov (brez prometnega davka od prevoznih storitev) 44.091 9. del prometnega davka od vrednotnic 4.000 3 Cestni s k 1 a d 70 % od taks vprežnih cestnih vozil 40.790 Denarne kazni plačane zaradi prometnih predpisov 1.000 Skupaj cestni sklad 41.790 4 Okrajni investicijski sklad a) 40 % od družbenega investicij- skega sklada 21.559 b) 50 % dobička od trgovine na drobno 6.043 c) 50 % dobička od gostinstva 46.818 č) zemljarina kmetijskih gospo- darskih organizacij 17.883 d) 15 % od dohodnine kmečkih * gospodarstev 62.903 e) anuitete 31.000 Skupaj investicijski sklad 1S6.206 5 10. del državnih taks (brez taks na orodje za proizvodnjo, ve-terinarsko-saruitamih taks in taks za živinske potne liste) 11. skupaj proračunska sredstva 12. dotacija občini Grad Proračunska sredstva po odbitku 1? točke 40.157 254.804 4.958 249.846 Gasilski sklad 2 %. od dohodnine od kmetijstva 2 % od dohodnine drugih poklicev in premoženja 4 % od plačanih premij za požarno zavarovanje pri Državam zavarovalnem zavodu Skupaj gasilski sklad 8:383 1.131 1.600 11.116 XXI. poglavje Sredstva okrajnih skladov 1 Sklad za pospeševanje kmetijstva* 55 % dohodkov od taks na orodje za proizvodnjo 37.840 a) takse na kmečke stroje 3.630 b) na hibridne vinograde 15.400 c) na meljavo žita 14.0S0 č) taksa na živinske potne liste 4.730 Dohodki od veterinarsko-sani- tarnih taks 7.700 Prenesena sredstva iz leta 1955 5.029 Skupaj sklad za pospeševanje kmetijstva 50.569 6 Stalni rezervni sklad 6 % obvezne rezerve iz leta 1955 Ostanek presežka proračunskih dohodkov iz leta 1955 Skupaj stalni rezervni sklad 2. člen Ta odlok velja od 1. januarja 1956. St. 01/1-5390/56 Murska Sobota, dne 25, maja 1956. 39.429 4.542 43.971 Predsednik OtLO: Franc Rogi I. r. 114. Na podlagi drugega odstavka 15. člena in 15. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) ter točke II. odloka o načinu in postopku za določitev dohodnine v stalnem zn.‘i.ku Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS (Uradni list LRS, št. 13/56) izdaja okrajni ljudski odbor Ljubljana po sklepu skupne seje okrajnega zbora in zbora proizvajalcev z dne 29. junija 1956 ODLOK o višini davka na dohodek v stalnem znesku za leto 1956 na območju OLO Ljubljana 1. člen Dohodnino v stalnem znesku za leto 1956 plačujejo: 1. Obrtniki, ki imajo po 75. členu uredbe o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih (Uradni list FLRJ, št. 5/54) in odredbe o obrtih brez stalnega poslovnega mesta (Uradni list LRS, št. 24/54) dovoljenje za opravljanje obrti brez stalnega poslovnega mesta 2. Osebe, ki so socialno zavarovane na podlagi sedanjega ali prejšnjega delovnega razmerja, kadar delajo obrtne usluge za zasebnike, če nimajo stalnega poslovnega mesta: a) krojači, šivilje, čevljarji, urarji, frizerji in brivci b) vsi drugi 3. Učitelji jezikov in glasbe ter učitelji, ki poučujejo po zasebnih stanovanjih, stenografi, stenodaktilografi in daktilografi, kadar delajo za zasebnike, če nimajo stalnega poslovnega mesta: 4. Godci, ki godejo po sejmih, ulicah, svatbah, ob praznikih in podobno 5. Snažilci obutve 6. Postreščki 7. Žagarji (ročni), ulični prodajalci Časopisov, srečk in drugih proizvodov, perice, likarice ter druge osebe, ki opravljajo delo samo s svojo telesno silo 8. Osebe, ki oddajajo opremljene sobe v najem ali podnajem samo za prehodne goste od ene sobe 2. člen Ti davčni zavezanci plačajo dohodnino v stalnem znesku le tedaj, če ne delajo s tujo delovno silo, oziroma če niso združeni za opravljanje posameznega dela. 3. člen Davčni zavezanci, ki plačajo dohodnino v stalnem znesku na podlagi tega odloka, ne plačajo prometnega davka. 4. člen Odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uporablja pa se od 1, januarja 1956, Št. 21-3/111-56 Ljubljana, dne 29. junija 1956. Nadomestuje predsednika OLO podpredsednik: Ing. Ivo Klemenčič 1. r. 115. Na podlagi 2. odstavka 64. člena zakona ookrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter 9. in 91, člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št, 13-126/56) v zvezi z 8. točko odločbe o prodajnih cenah za žita, mlevske izdelke (Uradni list FLR], št. 31-339/55) je okrajni ljudski odbor Kranj na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 6. julija 1956 sprejel odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi sklada za pospeševanje prometa in predelavo kmetijskih pridelkov Odlok o ustanovitvi sklada za pospeševanje prometa in predelavo kmetijskih pridelkov št. 01/1-1425/1 z dne 15. februarja 1956 (Uradni vestnik okraja Kranj, št. 2-52/56) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo besedilo glasi ODLOK o ustanovitvi sklada za pospeševanje prometa in predelavo kmetijskih pridelkov 1. člen Fri okrajnem ljudskem odboru Kranj se ustanovi sklad za pospeševanje prometa in predelavo kmetijskih pridelkov (v nadaljnjem besedilu: sklad). Sklad je pravna oseba. 2. člen Sredstva sklada so: 1. sredstva, ki se morajo po veljavnih predpisih stekati v ta sklad; 2. sredstva, ki jih v ta namen določi okrajni ljudski odbor Kranj ali drugi državni organi; 3. sredstva, ki jih v ta namen prispevajo gospodarske, zadružne ter družbene organizacije in zavodi; 4. posojila, ki jih za namene sklada najame upravni odbor sklada, 3. člen Sredstva sklada se uporabljajo za financiranje ukrepov in naprav za pospeševanje prometa in predelavo kmetijskih pridelkov. Z njimi gospodari po veljavnih predpisih Upravni odbor sklada, ki je za svoje delo odgovoren okrajilemu ljudskemu odboru Kranj. 1 3.000 din 6.000 din 10.000 din 2.400 din 3.000 din 8.000 din 3.600 din 2.400 din 2.500 din Sredstva se nalagajo na poseben račun pri Komunalni banki v Kranju. Ce se da doseči uspeh določenih pospeševalnih ukrepov s krediti, se sme dati del sredstev v obliki dotacije okrajnemu investicijskemu skladu in določiti njen namen. 4. člen Upravni odbor sklada, ki šteje 5—7 članov, imenuje okrajni ljudski odbor Kranj. Upravni odbor posluje po tem odloku in po pravilih sklada, ki jih sprejme sam najkasneje v enem mesecu po imenovanju, potrdi pa okrajni ljudski odbor Kranj. Upravni odbor zlasti: 1. sestavi predračun dohodkov in izdatkov sklada in sklepni račun sklada in ju predloži okrajnemu ljudskemu odboru v potrditev; 2. rešuje vse druge zadeve v zvezi z upravljanjem sklada. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Kranj. Odlok se objavi v »Uradnem listu LRiSc, St. 01/1-1425/5 Kranj, dne 6. julija 1956. Podpredsednik OLO: Horjak Dušan 1, r. PREGLED »URADNEGA USTA FLRJ« Št. 19 z dne 3. maja 1956 161. Uredba o pobiranju dohodkov proračunov in skladov od gospodarskih organizacij. 182. Uredba o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka. 183. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih podjetij, ki proizvajajo za določene potrebe Jugoslovanske ljudske armade. 184. Uredba o podaljšanju roka za prilagoditev tarifnih pravilnikov po 85. členu uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij. 185. Uredba o dopolnitvi uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš. 186. Uredba o cestnih skladih. 187. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov. 188. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o Pravnem svetu. 189. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o nazivih in plačah uslužbencev v prosvetno-znan-stveni službi. 199. Odlok o otvoritvi poslaništva Federativne ljudske republike Jugoslavije v Sudanu. 191. Odlok o dodelitvi enkratne podpore uživalcem pokojnim in invalidnin. 192. Odlok o podaljšanju veljavnosti začasnega odloka o rednih in zamudnih obrestih. 193. Odlok o oprostitvi trgovsikih podjetij nekaterih strok plačevanja dela sredstev za samostojno razpolaganje v občinski investicijski sklad. 194. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o stopnjah dohodnine za leto 1956. 195. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o uporabi sredstev gospodarskih organizacij za samostojno razpolaganje. 196. Odlok o delitvi celotnega dohodka časopisno-za-ložniških podjetij. 197. Odlok o delitvi celotnega dohodka podjetij v Sestavu skupnosti jugoslovanskih železnic. 198. Odlok o delitvi celotnega dohodka podjetij, ki so v sestavu skupnosti gospodarskih podjetij jugoslovanskih pošt, telegrafov in telefonov. 199. Odlok o delitvi celotnega dohodka skupnosti elektrogospodarskih podjetij. 200. Odlok o Obračunavanju in delitvi celotnega dohodka turističnih podjetij, ki imajo svoja prometna sredstva za prevoz turistov. 201. Odlok o dajanju kreditov določenim kmetijskim organizacijam za kritje izgub. 202. Odloik o dajanju kreditov določenim kmetijskim organizacijam in trgovskim podjetjem za kritje izgub. 203. Odlotk o dajanju kreditov ribiškim podjetjem in ribiškim zadružnim organizacijam za morski ribolov za kritje izgub. 204. Odlok o načinu in pogojih, ob katerih lahko določene gospodarske organizacije uporabljajo sredstva investicijskih skladov, ki izvirajo od odstopljenega jim davka od dobička. 205. Odloik o obveznem priglašanju s tujino sklenjenih poslov. 206. Odlok o določitvi odstotka, do katerega lahko ' nekatere gospodarske organizacije porabijo sredstva amortizacijskega sklada za nakup tuje opreme in investicijskega materiala in za plačevanje zunanjih storitev v zvezi z investicijami. 207. Odlok o spremembi odloka o uporabi dela dinar-slkih sredstev, doseženih z izvozom blaga, in dela prihrankov, doseženih pri obračunu uvoznih in izvoznih razlik pri cenah. 208. Odlok o določitvi ravni tarifnih postavk v tarifnih pravilnikih na novo ustanovljenih gospodarskih organizacij. 209. Odlok o prepovedi nočnega dela žensk, zaposlenih v industriji in gradbeništvu. 210. Odlok o obračunavanju posebnega proračunskega prispevka iz plač, ki izvirajo iz premij od zunanjetrgovinskega poslovanja. 211. Odlok o obrazložitvi, ki jo morajo sestaviti gospodarske organizacije o višini tarifnih postavk na nova delovna mesta. 212. Odlok o prenosu izdajanja dovoljenj za sečnjo in uporabo posameznih vrst lesa iz pristojnosti Zveznega državnega sekretariata za narodno gospodarstvo v pristojnost republiških organov za gozdarstvo. 213. Odlok o pooblastitvi sekretarja Zveznega izvršnega sveta za industrijo za izdajanje tehničnih predpisov na področju industrije. 214. Odlok o pooblastitvi Generalne direkcije jugoslovanskih železnic za da jan je prednosti pri prevozu blaga v določenih primerih. 215. Odlok o določitvi roka za volitve delavskih svetov v podjetjih za proizvodnjo filmov. Izdajp Časopisno založniško podjetje »Uradni Ust LRS« — Direktor In odgovorni urednik: Ivo Lapajne — Tiska tiskarna »Toneta TomälCa«, vsi v Ljubljani — Naroffnlna: letno OOO din — Posamezna Številka do 8 strani 10 din, vsake nadaljnje 4 strani 5 din vefi — Uredništvo In uprava: LJubllana, Erjavčeva Ha. poStnl predal 336 - Telefon' direktor tn knjigovodstvo: 20-701. uredništvo In uprava- 23-578 - Čekovni račun: tn-KP-5 Z-309 URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Letnik XIII Priloga k 26. kosu z dne 2. avgusta 1956 Št. 26 Razglasi in objave St. lila-1452/3-56 _ _ 43r0 Sprememba rodbinskega imenr Z odločbo Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS, štev. Illa-1452/5 z dne 7. VII. 1956 je bila na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih dovoljena sprememba priimka Andreju Mandelcu roj. 25. X. 1930 v Rečici, kmetu, bivajočemu ua Rečici 3, Bled, v priimek sš v e -gel j«. Državni sekretariat za notranje zadeve LRS St. IIIa-2715/1-56 _ 4368 Sprememba imena Z odločbo Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS, štev. Illa-2713/1- z dne 7. 'Vil. 1956 je bila na Podlagi 21 člena zakona o osebnih imenih dovoljena sprememba imena Ognjenoviču Gojku, roj. 24.. XII. 1927 v Donjem Miholjcu, bivajočemu v Novi Gorici, Ulica IX. korpusa 70, v ime »Gr oz da n«. Državni sekretariat za notranje zadeve LRS Register gospodarskih organizacij Vpisi Okrožna gospodarska sodišča razglašajo! 1036. Besedilo: Delavsko uslužbenska festavracija Zveze sindikatov Slo-venije, Ljubljana (Miklošičeva 22). Poslovni predmet: Priprava in od-“aja hrane ter pijače stalnim in občasnim gostom. Samostojno gostišče je bilo usta-aovljeno na podlagi ugotovitvene odločbe MLO Ljubljana, številka G 1833/1-55 z dne 17. III. 1955; go-sli^če se je konstituiralo 14. VI. 1956, . Direktor: Žabjek Saša. sopodpisu-Je Vavpotič Milena, računovodja. Ljubljana. 15. junija 1956. Rg V 705/1 2588 1037. . Besedilo: Goslišče »Pod Taborom«, Ihan (št. 75). , Poslovni predmet: Točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, po-strežba s toplimi in mrzlimi jedili. Ustanovitelj: Obč. LO Domžale, odločba št. 2287/1-54 z dne 15. X. j?45. Gostišče se je konstituiralo 15. X. 1954. j, Poslovodja: Hribar Ignac. Mežnar slovna. podPisl,ie v odsotnosti po- Ljubljana, 16. junija 1936 Rg II 298/1 2599 Sp rem embe Okrožna gospodarska sodišča razglašajo! lOlfö. Besedilo: Tovarna usnja »Konus«, Slovenske Konjice. Iz poslovnega predmeta se izbriše delavnost: Proizvodnja in popravilo strojev ter nadomestnih delov, za potrebe usnjarske in čevljarske industrije. Celje. 6. julija 1956. Rg H 46/7 2585 1039. Besedilo: Mehanična delavnica, Most na Soči. Vpiše se pripojitev delavnice k Podjetju za proizvodnjo avtoelek-tro materiala »Avtoelektro« v izgradnji. Tolmin. Koper, 10. maja 1956, Reg a H 24/2 2047 1040. Besedilo: Obrtna delavnica »Antena«, Koper. Delavnica se je konstituirala dne 22. V. 1956. Koper, 12. junija 1956. Reg b I 163/2 2286 1041. Besedilo: Veleblagovnica »Trgovski dom«, Koper. V sklopu podjetja je poslovalnica: Prodajalna Koper. Karlijeva ulica, ki prodaja tekstilne in trikotažne izdelke. Samostojnih pravic nima. Izbrišeta se Čeh Jožica, računovodja, in Reisman Draga, admini- stratorka ter vpišeta Rupelj Tonč- ka, računovodja, in Semič Jože, poslovodja. Koper, 13. junija 1956. Reg b I 12/2 • 2279 1042. Besedilo: Mizarsko podjetje, Vipava. Izbrišeta se Bukovič Stanko, upravnik in Naglost Ivan, mizarski mojster, ter vpiše novi direktor Žorž Edvard. Koper, 19. junija 1956. Reg a I 71/2 2495 1043. Besedilo: Gostinsko podjetje »Hotel Helios«, Portorož. Izbriše se Jurkovič Ruža in vpiše novi računovodja Pavlin Aleksander. Izbriše se kavarna JLA in vpišeta novi poslovni enoti: Kavarna Istra in Restavracija Portorož. Koper, 20. junija 1956. Reg b I 45/3 2493 1044. Besedilo: Trgovsko podjetje »Jest-vina«, Koper. Sedež poslovalnice št. 3 se prenese iz Benatijevega trga 13 v Novo tržnico v Kopru. Izbrišejo se prejšnji in vpišejo novi poslovodje pri tehle posloval-n icah: št. 2, Cuk Lucijan in vpiše Hrvatin Avgust; št. 5, Živec Janko in vpiše Faust Silvano; št. 6, Apollonio Nicolo in vpiše Živec Janko; št. 7, Hrvatin Avgust in vpiše Frank Jože. Koper. 30. junija 1956. Reg b l 37/2 2492 izšel/e ZBORNIK ZNANSTVENIH RAZPRAV PRAVNO-EKONOMSKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI XXVI. letnik Redna publikacija s področja pravne vede je tudi to pot zbrala aktualne razprave znanstvenikov-pravnikov ter prinaša tole vsebino: Dr. Alojzij Finžgar: Pravica do stanovanja — Dr. Jože Goričar: Teorija razredov v sodobni meščanski in marksistični teoriji — Dr. Viktor Korošec: Prometna pota na starem vzhodu v pravni luči — Dr. Gorazd K u š e j : Temeljna načela družbeno-politične ureditve, izražena v povojnih ustavah Francije, Italije in Zahodne Nemčije — Dr. Avgust Munda: Dokazne prepovedi v jugoslovanski kazenski zakonodaji — Dr. Stojan Pretnar: Pravna problematika konkurence v naši državi — Dr. Jurij Štempihar: Koliziiska pravila zakona o dedovanju — Dr. Dolfe Vogelnik: Razvoj rodnosti jugoslovan- skega prebivalstva v zadnjih šestdesetih letih — ‘Vladimit Murko: In memoriam Fran Eller. Zbornik obsega 224 strani, cena 300 din. Dobi se pri »Uradnem listu LRS«, Ljubljana, Erjavčeva Ha in po knjigaTnah. 1045. Besedilo: Prevoz I, Ljubljana. Besedilo odslej: Prevozniško podjetje »Prevoz I«, Ljubljana. Poslovni predmet odslej: Prevoz blaga s cestnimi prometnimi sredstvi. Ljubljana, 25. maja 1956 Rg II 326/15 ' 2185 1046. Besedilo: Gostinsko podjetje, Dolsko. Besedilo odslej: Gostilna »Pri Žerjavici«, Dolsko. Izbriše se Zupančič Rudi in vpiše novi poslovodja Kašča Jožefa. Ljubljana. 31. maja 1956. Rg I 66/5 2300 1047. Besedilo: »Remont Črnuče«, Črnuče. Besedilo odslej: Obrtno gradbeno podjetje, Črnuče. Poslovni predmet odslej: Visoke in nizke gradnje, tesarstvo in vodovodne instalacije. Ljubljana. 7. junija 1956 Rg II 216/3 ' 2306 1048. Besedilo: Močna krmila, Ljublja-na-Moste. ■ Podjetje se je konstituiralo dne 9. IV. 1956. Direktor: ing. Mežan France, vpiše pa se še Cimerman Marija, ki podpisuje v računovodjevi odsotnosti. Besedilo odslej: »Močna krmila«. Ljubljana-Moste, zadružno podjetje za proizvodnjo močnih krmil. Ljubljana. 16. junija 1956. Rg I 169/4, 5 2398 1049. Besedilo: Gostinsko podjetje »Hotel Pugled«, Kočevje. Vpišeta se Štimec Anton, direktor, in Kranjc Marica, računovodja, ki podpisuje poleg direktorja. Vpišeta se poslovni enoti: gostišče »Pugled«, Kočevje, Reška št. 2. poslovodja Kržek Otmar; gostišče^ »Restavracija pri kolodvoru«, Kočevje, poslovodja Štimec Anton. Poslovalnici, ki ju je ustanovil DS podjetja, dovoljenje za njuno poslovanje pa izdal LO MO oziroma Obč. LO Kočevje, nimata samostojnih pravic ter poslujeta po predpisih pravil. Rg I 91/6 2408 Besedilo: Gostilna »Ferlinc«, Ljubljana. Izbriše se računovodja Lombar Marjan in vpiše dr. Žakelj Ciril, honorarni knjigovodja. Rg IV 528/2 2410 Ljubljana, 19. junija 1956. 1050. Besedilo: Gozdno gospodarstvo. Novo mesto. Vpiše se pripojitev Kmetijskega gospodarstva, Zalog, Kmetijskega gospodarstva, Poljane-Soteska, Kmetijskega posestva Črmošujice pri Semiču in Kmetijske zadruge z o. j., Birčna vas ter Kmetijskega posestva Birčna vas k temu podjetju. Besedilo odslej: Kmetijsko gozdarsko posestvo, Novo mesto. Poislovni predmet odslej: Nega, vzgoja, .varstvo in izkoriščanje gozdov ter kmetijskih površin, predelava lastnih kmetijskih in vseh gozdnih proizvodov, prodaja teh v predelanem in nepredelanem stanju, gostinstvo v Crmošnjicah m druge obrtne delavnosti, ki služijo kmetijstvu in gozdarstvu, nakup in prodaja gozdnih sadežev iz državnega in zasebnega sektorja, gozdno in kmetijsko gradbeništvo s projektiranjem za lastne potrebe. Ljubljana, 5. julija 1956. Rg I 16/5 2427 1051. Besedilo: »Zarja«, trgovina z manufakturnim blagom, Murska Sobota. Izbriše se Zadravec Šarika. knjigovodja, in vpiše pooblaščenka za podpisovanje Šiftar 'Vera, uslužbenka knjigovodskega revizijskega zavoda v Murski Soboti. Maribor. 15. maja 1956. Reg 101/1 17% 1052. Besedilo: »Odpad«, podjetje za promet z odpadki. Ljubljana. Vpišejo se v novi register tele poslovalnice: Odkupna postaja in prodajalna uporabnega materiala. Dravograd, poslovodja Grašič Emil (dovoljenje OLO Slovenj Gradec, odločba z dne 12. IV. 1952; Reg 182/III-2144); Odkupna postaja in prodajalna uporabnega materiala. Gornja Radgona; poslovodja Šošter Mihael (dovoljenje OLO Ljutomer, odločba štev. 228/1 z dne 23. V. 1952; Reg 92/11-2145); Odkupna postaja in prodajalna uporabnega materiala. Lendava; poslovodja Borovič Ivan (dovoljenje OLO Murska Sobota, odločba štev. 2797/140 z dne 10. IV. 1952; Reg 154/1-2146); Glavna odkupna postaja in prodajalna uporabnega materiala, Mj-ribor-Center, Koroška 19; poslovodja Pšeničnik Jože (dovoljenje MLO •Maribor, odločba številka 22/1 pov. 5/60-1952 z dne 15. IV. 1952; Reg 269/1-2147); Odkupna postaja in delavnica za izdelovanje čistilne bombaževine. Bohova, sedež Maribor, Tezno; poslovodja Pšeničnik Jože (dovoljenje OLO Maribor okolica, odločba štev 177/4 z dne 10. IV.1952; Reg 270/1V- 2148) : Odkupna postaja in nrodaialna uporabnega materiala, Ptuj. Aškerčeva 11; poslovod ja Košir Adela (dovoljenje OLO Ptuj, odločba štev. 140/52 z dne 4. IV. 1952; Reg 153/1- 2149) , Poslovalnice nimajo samostojnih pravic. Zbirajo iü odkupujejo odpadke, ki so navedeni v poslovnem predmetu podjetja, ua drobno in na debelo ter prodajajo uporabne odpadke na drobno. Ustanovil jih je »Odpad«, podjetje za promet z odpadki v Ljubljani. Maribor, 14. junija 1956. 1055. Besedilo: Zadružno kmetijsko gospodarstvo »Muropolje«, Mota pri Ljutomeru. Vpiše se sprememba imena Babič Zvonke, ki se odslej glasi Sovič Zvonka, računovodja. Maribor, 5. julija 1956. Reg 46/Ii 2436 1054. Besedilo: Trgovsko podjetje »Zvezda«, Lovrenc na Pohorju. Vpiše se razširitev poslovnega predmeta še na trgovanje z železnino. radijskimi aparati in glasbili, na drobno, odkup gozdnih sadežev na drobno. Vse te predmete odkupuje in prodaja v poslovalnicah, prodajalnah: »Center«, Lovrenc na Pohorju 6, »Izbira«, Lovrenc na Pohorju 45 in »Skala«. Kumen 2. Puščava. Reg 145/11 2445 Besedilo: »Papir«, veletrgovino f papirjem, šolskimi in pisarniškimi potrebščinami ter foto-materialom in aparati, Maribor. Pri poslovalnici, prodajalni »Na-rodne umetnine in foto papirnica«. Maribor se izbriše Novak Roza in vpiše Vernik Janko, novi poslovodja. Reg 73/1 2440 Besedilo: Splošno krojaštvo, Mežica. Vpiše se podjetje v novi register- Poslovni predmet: Krojaštvo m«' ških oblek in plaščev, ženskih pla* ščev in kostumov in uniform. Ustanovitelj: KLO Mežica, odloč' ba št. %3/l-5i z dne 15. XII. 1951. ^ Za delavnico podpisujejo: Artič Franc, poslovodja. lamnikar Rafa' ela. knjigovodja. Hudopisk Joč®’ pomočnik, ki podpisuje v poslovod' jevi ali knjigovodjev) odsotnosti. Reg 183/111 241* Besedilo: Sedlarska in tapetnišk8 delavnica, Preval je.* Vpiše se podjetje v novi regisier’ Poslovni predmet: Sedlarstvo ’B tapetništvo. Ustanovitelj: Obč. LO Prevali®' odločba št. Pov 44/52 z dne 1?. r11’ 1952. j Za delavnico podoisujeio; Har Ivan, poslovodja, Krištof Drag ’ bon. kniigovodia Potočnik Anto ' pomočnik, v npslovodievi odsotn^^-- Reg 184/III 24J‘ Besedilo: Elektroinštalacija, Slovenska Bistrica. Izbriše se Bock Ignac in vpiše novj upravnik Školč Franc. Izbriše se Tomšič Božena in vpiše novi računovodja Štancer Olga. Reg 27/IJ 2442 Besedilo: Gostišče sindikalne podružnice rudnika Mežica »Delavski dom«, Žerjav. Besedilo odslej: Gostišče »Dom«, Žerjav v Žerjavu. Izbriše se Miklavžina Ivan in vpise Govejšek Anton, honorarni knjigovodja, odslej pooblaščenec za podpisovanje Reg 19/111 2429 Maribor, 9. julija 19'36. 1055. Besedilo: »Panonija«, industrija kovinske galanterije. Mur. Sobota. ^piše se poslovodja podjetja Ko-^sčič Stanko, za direktorja. Maribor. 14. julija 1956. Reg 75/1 2469 1056. . Besedilo: Splošno gradbeno podolje »Gradnje«, Maribor. »piše se razširitev poslovnega Predmeta na stransko delavnost. Prevozi s tovornimi avtomobili dru-gospodarskim organizacijam in Ustanovam. Maribor, t". julija 1956. Reg 40/1 2479 Register finančno samostojnih zavodov litiko OLO Celje. Zavod upravlja sedemčlanski upravni odbor, katerega član je tudi upravnik. Zavod zastopa in zanj podpisuje: Rojšek Ivan, upravnik, samostojno, listine finančnega pomena so-podpisuje Mulej Ida, knjigovodja, Celje, 15. julija 1956. Št. 6/1956 2467 (059. Besedilo: Dom šole zn voznike motornih vozil. Ježica 29, Ljubljana. Zavod nudi gojencem primerno in zadostno prehrano, kulturne, higienske in dobre življenjske pogoje, jih vzgaja v kulturne in poštene ljudi, zavedne člane delavskega razreda in odločne borce za socializem itd. ter jih- navaja na pravilen odnos do skupnega premoženja. Ustanovitelj: MLO Ljubljana, od-odločba št. 1674/2-30 z dne 12. VI. 1954. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen svet za prosveto OLO Ljubljana. Organ upravljanja je upravni odbor z upravnikom zavoda. Zavod zastopa in zanj podpisuje: Hočevar Ivan, upravnik. Ljubljana, 6 julija 1956. Št. 01/1-660/2-56 2561 1060. Besedilo: Zdravstvena postaja, Pivka. Zavod nudi prebivalstvu zdravstveno varstvo s področja zdravljenja in preprečevanja bolezni na področju Obč. LO Pivka. Ima splošno ambulanto na Pivki, pomožno zdravstveno postajo v Dolenji Košani in babiško službo za okoliša Pivke in Dolan. Ustanovitelj: OLO Postojna, odločba št. 1-18/54-55 z dne 7. VII. 1955. Vpisi ^ajnistva ljudskih odborov razglašajo: 105?, O^esedilo: Internat vajenske šole II, sprejema učence iz vse vn^mje ju deluje po 6. členu pra- , Janovi tel j: LO MO Celje, od-št. 766/1-55 z dne 3. III. 1955. . o m poslovanje zavoda nadzoru-Lq ,za Prosveto in kulturo Obč. ski ’e- Organ zavoda je petčlan-Zavoda*aVn' z upraviteljem \?'0^ zastopa in zanj podpisuje: he [Caro' Budolf, upravitelj, listi-VuZvlna-.n/n-£Sa pomena sopodpisuje ^ ^ I S r I g» t d v» e» O n r» T n 1058. isrjeta, računovodja. Celje, 8. julija 1956 št. 3/1956 2406 ■.Besedilo: Reševalna postaja, Ce- nu(B PrT<> pomoč, prevaža Usi. na območju OLO Celje. Št. T/f^teli: OLO Celie. odločba Deu • 16/,-54 z dne 25. VII. 1954. 'e svet* zavoda nadzoru- *a zdravstvo in socialno po- Za zadeve zavoda je pristojen svet za zdravstvo in socialno politiko OLO Koper. Organi zavoda so upravni odbor z upravnikom zavoda. Zavod zastopajo in zanj podpisu- jeio: Dr. Kinkela Adolf, upravnik, vse listine pravnega pomena samostojno. listine finančnega pomena sopodpisuje Alojzija Požar, računovodja. Pivka, 25. junija 1956. Št. 93/1-19541/1 2365 1061. Besedilp: Metalurška industrijska šola, Ravne na Koroškem. Naloge zavoda so. da vzgaja učence za kvalificirane delavce kovinske in metalurške stroke. Ustanovitelj: Železarna Ravne na Koroškem, odločba št. 81 z dne 28. X. 1954 (privoljenje OLO Slovenj Gradec, št. 1/3-5259/13 z dne 26. H. 1955). Za zadeve in naloge zavoda je pristojen svet za prosveto in kulturo OLO Maribor. Zavod zastopajo in zanj podpisujejo: Ladislav Kukec, ravnatelj, Mirko Erjavec, delovodja učnih delavnic. v ravnateljevi odsotnosti in Ivica Blatnik, knjigovodja, sopodpisuje listine finančnega pomena. št. 02/1-688/3-56 2566 ■ Besedilo: Dom učencev metalurške industrijske šole v Ravnah na Koroškem. Naloge zavoda so, da oskrbuje gojence s stanovanjem in hrano, jim nudi pomoč pri učenju in jih politično vzgaja. Ustanovitelj: Upravni odbor železarne Ravne na Koroškem, odločba št. 5/56 z dne 12. IV. 1956. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen u. o. Železarne, Ravne na Koroškem. Strokovno nadzorstvo nad delom zavoda opravlja svet za prosveto in kulturo OLÖ Maribor. Zavod zasiopajorin zanj podpisujejo: Ladislav Kukec, upravnik, Mirko Erjavec, delovodja učnih delavnic. v upravnikovi odsotnosti in Ivica Žnidar, knjigovodja, sopodpisuje listine finančnega pomena. št. 02/1-748/2-56 2367 Besedilo: Reševalna postaja. Ravne na Koroškem. Zavod prevaža bolnike z reševalnimi avtomobili. Ustanovitelj: Obč. LO Ravne na Koroškem, odločba št, 01/1-1051/4 z dne 29. ITT. 1956. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen svet za zdravstvo Obč. LÖ Ravne na Koroškem. Zavod zastopajo in zanj podpisujejo: Vlodyga Ervin, upravnik, Harnold Pavel, predsednik u. o., skupaj z upravnikom, Resnik Anica, računovodja, sopodpisuje v odsotnosti enega prvih dveh. in Pačnik Franc, odbornik, sopodpisuje v odsotnosti enega od prvo imenovanih. Št. 02/1-1324/2-56 2363 Ravne na Koroškem, 6. julija 1936. Zadružni register Spremembe Okrožna gospodarska sodila razglaS&joi 439. Besedilo: Kmetijska zadruga * omejenim jamstvom, Sv. Anton. Zadiruga posluje po 3. členu pravil. Članski delež znaša 1000 din. Jamstvo je desetkratno na vpisane deleže. Upravni odbor sestavlja 5 do 7 članov in dva namestnika. Predsednik upravnega odbora zastopa zadrugo in zanjo podpisuje v imenu upravnega odbora. Člani upravnega odbora so: škrgat Kamel od Josipa, Bužari, predsednik. Kodarin Radko od Josipa, Kavaliči, Štokovič Marij pok. Antona, Gregoriči, tajnik, Bordon Alojz od Antona. Turki, Metlika Vladimir od Ivana, Kavaliči. Jako- min Boris pok. Ivana, Turki, Kavre-čič Nikazij, nameščenec, Pečki 93, člani, Jakomin Ivan, namestnik. Koper, 10. februarja 1956 Zadr b I 45/1 ' 672 440. Besedilo: Okrajna zadružna zveza, zadruga z omejenim jamstvom, Koiper. Zveza posluje po 3. členu pravil. Zadružni delež znaša 1500 diu. Vsak član zveze mora plačati za vsakih začetih 100 članov po en delež. Jamstvo je 10-kratno na vplačane deleže. Upravni odbor sestavljajo predsednik, podpredsednik in 9 do 13 odbornikov. Za zvezo podpisujeta dva člana upravnega odbora ali za to pooblaščeni uslužbenec. Izbrišejo se Čok Stanko, Petrič Vladimir, Horvatič Stanko. Apolonio Jakob, Stipanoič Bruno, Benčič Valerij, Vatovec Silvester, Kovačič dr. Stanko in vpišejo novi člani upravnega odbora: Knez Ivan, Koper, predsednik; Simčič Albin. Sežana, podpredsednik; Merljak Sava, Koper; Pribac Pavel, Šmarje; Biloslav Narcis, Škocjan; Požar Ivan. Sv. Lucija, Herkov Danilo, Koper; ing. Vouk Herman. Sežana; Vouk Darko. Kov-čice 5, Materija; Cerkvenik Franc, Škofije 27; Zakrajšek Milan, Postojna; Čehovin Anton, Postojna. Urbančič Jože, Ilirska Bistrica in Tomšič Lovrenc, Postojna. Deli okrajnih zadružnih zvez Postojna in Sežana se pripojijo tej zadružni zvezi. Koper. 16. junija 1956. Zadr b I 72/1 2464 441. Besedilo: Okrajna zadružna zvezi Gorica, Šempeter pri Gorici. Izbriše se Žvanut Anton in vpiše Magajne Franc, novi tajnik. Koper, 18 junija 1956. Zadr a I 114/2 2345 442. • Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom, Bukovica. Vpišeta se nadaljnji poslovalnici v neposredni delavnosti zadruge: ■»Trgovina z živili in mešanim blagom, poslovalnica KZ Bukovica«, Volčja draga 67 in mesnica. Volčja draga 67. Koper. 21. junija 1956. Zadr a I 19/2 2518 443. Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom. Črni vrh. Izbrišejo se Likar Alojz. Kavčič Simon, Kavčič Franc in Rupnik Ivan iz Idrijskega loga 15 ter Kavčič Simon, upravičenec za podpisovanje in vpišejo novi člani upravnega odbora: Mikuž Franc, Črni vrh 30. predsednik, Lampe Ivan. Črni vrh 98, Rupnik Ivan, Idrijski log 13. Čuk Karel, Predgriže 14 ter Mikuž Franc, Črni vrh 30, predsednik, ki podpisuje poleg drugih upravičencev. Koper, 23 junija 1956. Zadr a I 64/3 2508 444. Besedilo: Kmetijsika zadruga z omejenim jamstvom, Šempas. Izbriše se Batič Danijel in vpiše novi član upravnega odbora Dovžak Miljo (Emil), Šempas 52, ter novi upravičenec za^ podpisovanje Gruden Bogoljub, Šempas 26, upravnik. Koper, 26. junija 1956. Zadr a I 23/3 2506 445. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j. v Komendi. Vpišejo se novi člani upravnega odbora: Kern Alojz, Kosirnik Ivan, Barle Slavko. Pogačar Peter, Grkman Rudolf in upravičenec za podpisovanje Kern Franc, upravnik KZ. Pogodbe podpisujeta po dve osebi. od teh mora biti ena član u. o. Ljubljana, 14. maja 1956. Zadr III 291/10 2125 446. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Trebelno. Izbriše se Dragan Janez in vpiše novi član upravnega odbora Klemenčič Alojz. Izbriše se Rugelj Milan in vpiše novi pooblaščenec za podpisovanje Kotar Ivan. poslovodja zadruge. Ljubljana, 26. maja 1956. Zadr II 206/8 2200 447. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Iga vas. Izbrišejo sc Mlakar Jože, Šuma-dra Andrej, Strle Alojz, Špeh Jakob. Mlakar Ivana. Šp.eh Jože. Strle Janko, Okoliš Alojzija. Ponnda Anton in vpišejo novi člani upravnega odbora: Plos Ivan. Mlakar Jože, Mlakar Jakob, Kraševec Jože. Škrbec Franc. Vpišejo se pooblaščenci za podpisovanje: Mlakar Jože. Iga vas, Mlakar Jože, Viševek. Krašovec Jože in Mlakar Terezija, računovodja. Ljubljana, 4. junija 1956, Zadr ITT 283/3 2310 448. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j.. Karlovica. Izbrišejo se Zakrajšek Jože, Indi-har Jože, Brodnik Franc in Lužar Franc in vpišejo novi: Marolt Jože, Škulj Alojz. Dolšak Frane. Ljubljana. 5. junija 1956. Zadr I 56/7 2313 S 449. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j.. Struge. Izbrišela se Pugelj Leon, Kajfež Drago in vpišejo novi člani upravnega odbora: Pugelj Ivan, Hočevar Davorin, Pečnik Stane, Nqse Anton. Ljubljana, 8. juni ja 1956. Zadr II 138/9 2315 450. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j. v Semiču. Izbrišejo se Sever Alojz, Malna-rič Anton. Štrukelj Lado in vpišejo novi Slani upravnega odbora: Sepaher Žan, Simonič Alojz. Mal-narič Franc, Izbriše se Malnarič Anton, ter vpiše novi pooblaščenec za podpisovanje: Ancelj Anton. Ljubljana. 14. junija 1956. Zadr III 279/13 2380 451. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Grosuplje. Izbrišeta se Zajc Janez in Križman Jož.e ter vpiše novi član upravnega odbora Baraga Viktor. Zadr I 29/13 2403 Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Predoslje. Vpišeta se nova člana upravnega odbora: Ribnikar Janez in Kovač Jože ter pooblaščenca za podpisovanje Umnik Vera, knjigovodja, in Luskovec Ciril, upravnik. Zadr III 299/5 2404 Ljubljana. 16. junija 1956. 452. Besedilo: Kmetijsika zadruga * o. j., Kostanjevica n" Krki. Izbrišejo se Kuhar Franc, Stopar Janez. Zevnik Anton, .Kerin Martin in vpišejo novi člani upravnega odbora : Kerin Martin ml.. Majcen Pavel, Colarič Pepca in Sintič Alojz ml-Zadr III 286/19 2411 Besedilo: Kmetijska zadruga * o. j.. Novo mesto. Izbrišeta se Dular Franc in Mrvar Anton ter vpišeta nova člana upravnega odbora: Avsec Vinko in šali Rudolf. Zadr II 204/7 2425 Besedilo: Kmetijska zadruga 1 o. j. v Radomljah. Izbrišejo se Škerjanc Franc. Cerar Ciril. Svetlin Franc, Rode Lojze in vpišejo novi člani upravneg3 odbora: Bode Karel. Breceljnik Viktor. Šarc Jernej, Novak Anton. Izbriše se Škerjanc Franc 1.n vpišejo novi pooblaščenci za podp1' oh* sovanje: Pavlin Janez. Mrčun Jakob. .._ člana u. o., in Bergant Marija, knjigovodja. .2 Zadr I 42/5 Ljubljana, 19. junija 1956. 453. . Besedilo: Kmetijska zadruga o. j., Ožhalt-Kapla. Izbrišejo se Vraber Anton, Posti Alojz, Kojzek Jakob, Kogal Franc, Strablek Franc, Žumer Franc, 2av-cer Ivan in vpišejo odslej novi izvoljeni člani upravnega odbora: Vraber Rajko. Fajs Maks, Namestnik Rudolf, Raub Andrej, Vraber Ludvik, Rihter Miha, Žavcer Alojz. Izbriše se Krecenbaher Ivan in vpišeta odslej pooblaščenca za podpisovanje Volmajer Martin, predsednik ter Fajs Maks, član u. o. Maribor, 11. junija 19%. Zadr 52/1' 2449 «4. Besedilo: Kmetijska zadruga z °' j., Majšperk. ' p: eta se nova izvoljena člana upravnega odbora: Korošce Jernej in Topolovec Silvo. Izbrišejo se Korže Jožef, blagaj-uik, Sagadin Maks, član u. o., Lor-Ser Lojzka, knjigovodja, in vpišejo oaslej pooblaščeni za podpisovanje: Koro-ec Jernej, predsednik. Pi-slak Viktor, upravnik, in Golenko Anton, knjigovodja. Maribor. 26. junija 1956. Zadr 103/1' 2327 Vdovi Levec Frančiški, 1013 Adison Rd, Cleveland 3, Ohio in hčerki Brodnik Mariji, Ćhordon Rd. Wie-kliffe, Ohio je bil kot začasni skrbnik postavljen Detela Ivo, kmet iz Doba 120. Zap. premoženje obstoji iz pare. št. 76/2, travnik je pripisan vi. št. 157, k. o. Selo. Dediči naj se priglasijo v enem letu od te objave temu sodišču. Po tem roku bo sodišče opravilo zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika in podatkov, s katerimi bo razpolagalo. Okrajno sodišče v Kamniku, dne 7. julija 1956. O 73/5 6 3355 Juroševič Ivan pok. Andreja, kmet. Koper, je umrl 28. II. 1956 in zapustil oporoko. Juriševič Silvan, Padova, via Savanarola 84, Italija, Genzo Ivan, Trst, via Della Tesa 56, in nedl. Juriševič Karmina. Trst. Villaggio Istriano Padriciano 60, naj se priglasijo sodišču v enem letu od te objave. Fo tem roku bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika Karla Mahniča, upokojenca iz Kopra in na podlagi podatkov. s katerimi razpolaga. Okrajno sodišče v Kopru, dne 4. junija 1956. 455. Besedilo: Kmetijska zadruga z 0' j.. Zg. Ložnica. Izbrišejo se Martineli Marija, Dov-Franc, Ozimič Janez in vpišeta odslej nova izvoljena člana uprav-ncffa odbora: Lovrenčič Fric in Leskovar Jožef. Maribor. 5. julija 1956. Reg 26/1 2418 O 232/5614 4338 Žalik Katarina, hči Matije, polje-delka, Žižki 17, je umrla dne 23, II. 1956 in zapustila pismeno oporoko z dne 1. VIII. 1939. Brat Žalik Matija. ki živj nekje v Ameriki, naj se v enem letu od te objave priglasi temu sodišču. Po tem roku se bo zapuščinski postopek opravil z drugimi dediči in s skrbnikom Tibautom Francem, poljedelcem iz Razglasi sodišč J 135/56-22 4543 Dražbeni oklici Dne 20. IX. 1956 ob 9. uri bo pri em sodišču, soba št. 1, javna dražba 0.®Preniičn'in. vi, št. 295. k. o. Str-" jnei. Cenilna vrednost 754.210, aJmanjši ponudek 397.000, varščina Pa ^-500 din. j1J>r?v'cc, ki bi ne pripuščale draž-’ le treba priglasiti sodišču naj-za?DM.1e pr' dražbenem naroku pred zl» i m dražbe, sicer bi se ne mo-n; Vcč uveljavljati glede nepremična! V- !>,krKL> zdražitelja. ki je rav-';a_ v dobri veri Sicer pa opozar-doo? na dražbeni oklic na uradni Öeski sodišča, Dkrajno sodišče v Ptuju, dne 20. junija 1956. Žižkov 24. Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 24. aprila 1956 Razne objave Poziv upnikom in dolžnikom naj v danem roku priglasijo terjatve oziroma poravnajo svoje obveznosti do podjetij v likvidaciji, sicer se bodo dolgovi sodno Izterjali. St. 05/5-2068/2-56 2271 Na podlagi določb 17. člena uredbe o prenehanju podjetij in obrtov, razglaša likvidacijska komisija Občinskega ljudskega odbora Žalec, da je Kmetijska zadruga Šentandrnž nad Polzelo, prešla v redno likvi/ :-cijo. Priglasitveni rok: 30 dni od te objave. Likvidacijska komisija Javne licitacije O iz v Oklici dedičem 329/55-9 4,98 P,vec Karel star 57 let. zasebnik P nvclanda. Ohio je 29. XI. 1949 ‘Svelandu umrl brez oporoke. za izvrševanje gradbenih in grodbeno-obrtniških dol St. 05/1-3501/6 4631 Okrajni ljudski odbor Kočevje razpisuje na podlagi 1. člena zako- na o oddajanju in izvajanju gradbenih del (Uradni list LRS, št. 17-77/55) in 5. člena pravilnika o postopku pri javni licitaciji za oddajo gradbenih del (U'radni list LRS, št. 17-81/55) prvo javno pismeno licitacijo za gradnjo nove osnovne šole na Travi, občina Draga-Loški potok. Licitacijski znesek za gradbena dela, da se objekt spravi pod streho znaša 7,000.000 din. Rok do-vršitve je 31. XII. 1956. Varščino v višini 0.5 % proračunske vsote je treba predložiti v obliki■ garancijskega pisma, do pričetka licitacijske obravnave. Pogodbena kazen za prekoračenje postavljenega roka znaša 5 % dnevno od vrednosti nedovršenih del. Licitacijska obravnava bo ob 10. uri na sedežu Okrajnega ljudskega odbora Kočevje, sejna dvorana, inkluzive 15, dan od datuma objave v »Uradnem listu LRS in naknadnega obvestila v dnevnem časopisju. Ponudbe se bodo sprejemale le do 10. ure na dan licitacijske obravnave in morajo biti opremljene v skladu s predpisi pravilnika o postopku pri javni licitaciji za oddajo gradbenih del (Uradni list LRS, št. 17/55), Projektni elaborat je interesentom dnevno na razpolago od 8. do 12. ure na tajništvu za prosveto in kulturo pri ÖLO Kočevje. Investitor: Okrajni ljudski odbor Kočevje Št. 4-1369 4621 Na podlagi zakona o oddaji in izvajanju gradbenih del (Uradni list LRS, št. 17/55) razpisuje Elektrarna Vuhred v gradnji, Vuhred, prvo javno licitacijo za oddajo gradbenih in montažnih del na gradnji in montaži daljnovoda 35 kV Gerečja vas-Ožbalt. Licitacija bo 1. IX. 1956 ob 8. uri v prostorih Elektrarne Vuhred v gradnji. Vuhred. Proračunska vrednost objekta je 21,914.167 din, od tega gradbeno 12,007.643, montažno 9,906.324 din. Rok dovršit-ve daljnovoda je 31. XII. 1956. Projektni elaborati in splošna gradbeni in montažni pogoji so na razpolago od 28. VIT. 1956 dalje na sedežu podjetja v Vuhredu, Višina varščine je 0,25% od proračunske vsote in se mo'ra predložiti pri ponudbi. Ponudbe morajo biti opremljene v skladu s predpisi pravilnika o postopku pri javni pismeni licitaciji za oddajo gradbenih del. Ponudbi je iireba priložiti cenik osnovnih materialov. Elektrarna Vuhred v gradnji, Vuhred št. 52 TIK 4620 »Iskra«, tovarna za _ elektrotehniko in fino mehaniko, Kranj razpisuje prvo javno pismeno licitacijo za en stanovanjski blok v Kranju, Zlato polje. Proračunska vsota grad- bemh in obrtniških del znaša 16,700,000 din. Rok dovršitv« III. faze ze 31. XII. 1996, rok zar dokončno dovršitev objekta pa 1. IX. 1957, Po-loff v višini 0,5 % proračunske vsote je treba predložiti v obliki (faran-oijske(fa pisma najkasneje do pričetka licitacijske obravnave. Pri vsaki začasni situaciji se bo odtegovala varščina za izvršitev gradbenih obveznosti v višni 3 %. ki se bo obračunavala oziroma vrnila izvajalcu del po ivršeni finančni kolavdaciji. Pogodbena kazen za prekoračenje postavljenih rokov znaša 3%o dnevno od vrednosti nedovršenih del. Licitacijska obravnava bo dne 17. VIII. 1936 ob 10, uri v upravnih prostorih tovarne. Ponudbe se bodo sprejemale do 10. ure na dan licitacijske obravnave in morajo biti opremljene v skladu s predpisi pravilnika o postopku pri javni licitaciji za oddajo gradbenih del (Uradni list LRS, št. 17/55). Projektni elaborat je interesentom dnevno na razpolago od 6. do H. ure v prostoru tovarniškega oddelka za investicije »Iskre«, Kranj. Investitor: »Iskra«, tovarna za elektrotehniko in fino mehaniko. Kranj St. Co 2*7 *m Na podlagi 1. člena zakona o oddajanju gradbenih del ter 3. člena pravilnika o postopku pri javni pismeni licitaciji za oddajo gradbenih del (Uradni list LRS. št, 17/55) razpisuje Železarna, Jesenice, prvo javno licitacijo za oddajo gradbenih in obrtniških del za dograditev do kletne plošče zgrajenega stanovanjskega bloka št. XI na Plavžu. Predračunska vsota za gradbena in obrtniška dela znaša 53,272.000 din (zaokroženo) in to gradbena dela 29.365,000 din. obrtniška pa 25,907.000 din. Rok za dovršitev gradbenih del do vključno III. gradbene faze je 15. XII, 1956, rok za dokončno dovršitev vseh del pa je 1. VIII, 1957. Penale znašajo 10.000 din za vsak dan zamude, premije m. Varščino v znesku 0.2 % predračunske vsote je treba predložiti z garancijskim pismom do začetka licitacijske obravnave. Pismene ponudbe morajo biti opremljene v skladu s predpisi pravilnika o postopku pri javni pismeni licitaciji za oddajo gradbenih del (Uradni list LRS. št. 17/55). Ponudbe se bodo sprejemale na dan licitaci rske obravnave, to ie 17. VIII. 1956 ob 8 uri v tovarniški kazini. I. nadstropje. Ponudbi je treba pred-ložiti cenik osnovnih materialov. Projektni elaborat in splošni pogoji bodo interesentom na razpolago od 30. VII 1956 dalje vsak dan od 6. do 8. ure na kapitalni graditvi Železarne Jesenice. Investitor: Železarna, Jesenice 4706 Na podlagi 1. člena zakona o oddajanju in izvajanju gradbenih del (Uradni list LRS, št. 17/55) in 3. Člena pravilnika o postopku pri javni licitaciji za oddajo gradbenih del razpisuje Tekstilna tovarna »In-teks« v Kranju prvo javno pismeno licitacijo za oddajo gradbenih in obrtniških del za graditev dveh de-vetstanovanjskih blokov. Proračunska vsota za vsak blok je 17 milijonov din. Rok dovršitve je do tretje faze 31. XII 1956. dokončanje do 30. IX. 1957. Višina varščine znaša pol odstotka predračunske vsote in se mora predložiti ponudbi. Ponudbe morajo biti sestavljene v skladu s predpisi pravilnika o postopku pri javni pismeni licitaciji za oddajo gradbenih del i,n dostavljene investitorju do pričetka javne licitacije. Javna licitacija bo 20. VIII. 1956 z začetkom,ob 9. uri v prostorih Tekstilne tovarne »lateks« v Kranju. Glavni projekt, predračun in druga dokumentacija je na razpolago ponudnikom od razpisa dalje v prostorih tovarne. Tekstilna tovarna »lateks«. Kranj 1778/2-56 4730 Na podlagi 1. člena zakona o oddajanju jn izvajanju gradbenih del (Uradni Ust LRS. št. 17/55) in 3. člena pravilnika o postopku pri javni licitaciji za oddajo gradbenih de! razpisuje Mladinska knjiga. Ljubljana, Čopova 30, prvo javno licitacijo za oddajo gradbenih del za graditev skladišča na Sma'rtinski cesti. Proračunska vsota znaša 40 milijonov 877.320 din, Od tega je gradbenih del za 30.365.539 din in obrtniških del za 10,511.781 din. Ponudbe morajo biti sestavljene v skladu s predpisi pravilnika o postopku pri javni pismeni licitaciji za oddajo gradbenih del (Uradni list LRS, 17/55) in dostavljene investitorju do pričetka javne licitacije. Javna licitacija bo 3, IX. 1956 v prostorih založbe Mladinske knjige v Čopovi ulici 50/III z začetkom ob 10. uri. Popis gradbenih del in predizmere ter drugi pogoji so na razpolago interesentom v uradnih prostorih Mladinske knjige od dneva razpisa da-Ije. Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, Čopova 50 4690 »Elektrokovina«, Maribor, Tezno, Vodovodna 28, razpisuje na podlagi zakona o oddajanju in izvajanju gradbenih del prvo pismeno ofertal-no licitacijo za oddajo v izvršitev gradbenih im obrtniških (brez instalacijskih) del za gradnjo trinadstropnega stanovanjskega bloka v Mariboru ob Krekovi ulici. Predračunska vsota znaša za gradbena dela 20.033.614 din, za obrtniška dela 16,293.986. skupaj 36,327.600 din. Rok za dovršiiev JU. faze je 15. XII. 1956. za druga dela 'pa 31. VII, 1957. Penale in premi ja znašata dnevno 0,4%o od predračunske vrednosti del, potrebnih za izvršitev objekta do III. faze, za nadaljnja dela pa 0,2%o od celotne vrednosti. Garancijska doba je 2 leti po prevzemu. Licitacija bo v prostorih investitorja v Mariboru v ponedeljek, dne 20. avgusta 1956 ob 12. uri. Varščina ponudnikov znaša 180.000 din. Varščina za izvršitev gradbenih obveznosti znaša 5% od vrednosti predloženih situacij. Projektni elaborat dobe interesenti pri investitorju proti plačilu 5.000 din; ta znesek «e povrne ob vrnitvi elaborata. » » Elek t roko vin a <. Maribor St. 5369 4733 Tovarna celuloze in papirja, Vi-dem-Krško, razpisuje ob uporabi zakona o oddajanju in izvajanju gradbenih del (Uradni list LRS, št. 17 z dne 12. V, 1955 prvo javno pismeno licitacijo za gradnjo »mehaničnega seddmentacijskega bazena«. Objekt je armirana betonska vodo-nepropustna posoda, komplicirane izvedbe ter znaša predračunska vsota gradbenih del 19,727,184 din. Rok za dovršitev gradbenih det je tri mesece po podpisu pogodbe. Licitacija bo 16. dan po objavi v »Uradnem listu LRS« v upravi tovarne. Pričetek dela licitacijske komisije je določen na 11. uro. Do tega dne in ure je treba predložiti s podpisi opremljene ponudbe. Varščina za objekt znaša 0.3%, varščina za dovršitev gradbenih del pa 3 % od predračunske vsote, Projektni elaborat in splošni pogoji bodo interesentom na razpolago od 8. Vil. 1956 dalje vsak dan n« sedežu podjetja od 8. ure dalje proti plačilu kavcij® 7000 din. Tovarna celuloze in papirja, Vi dem-Krško St. 247 4734 Na podlagi zakona o oddajanju gradbenih del (Uradni list LRS. št. 17/55) razpisuje podjetje Kmetijsko gospodarstvo. Zg. Ščavnica, prvo javno licitacijo za oddajo gradbenih del za zgraditev enega hleva za 50 glav živine, silosa in gnojišča z gnojnično jamo. Licitacija bo prvo nedeljo po 15. dneh po objavi v »Uradnem listu LRS« ob 8,30 uri T pisarn,! Kmetijskega gospodarstva. Zg. Ščavnica. Proračunska vredno*' objekta znaša 10,750.000 din za vS® gradbena in obrtniška dela. Rok dovršitve je 30. XI. 1956. Višina var' ščine je 0,3 % od proračunske vsot® ter se mora položiti nonudbi z g8' rancijskim pismom. Ponudbe morajo biti opremljene v skladu s predpisi pravilnika o postonku pri javni pismeni licitaciji za oddajo gradb®' nih del (Uradni list LRS, št. 17/53}' Ponudbi j.e tteba priložiti cen1» osnovnega in pomožnega materisl*' Projektni elaborati bodo interesentom na razpolago od 3. VIII. Id dalje v podjetju proti kavciji hd01 dinarjev, Investitor: Kmeti iško gospodarstvo. Zg. Ščavnica Izgubljene listine preklicujejo Ajdovec Franc, Seniur pri Kranju, številka 140, zdravstveno izkaznico, »t. 513884 (okrajni zavod za socialno zavarovanje, Kranj). 4458 Albreht Josip, Ljubljana, Lepo-dvorska 3. osebno izkaznico, reg. št. 17350 (kijeka). 4595 Arapović Husein, Ljubljana, Ambrožev trg 7, zdravstveno knjižico, štev. 82853 in sindikalno izkaznico (Ljubljana). 4683 Bajt Angela, Ljubljana, osebno iz. kaznico. reg. Jtev. 10437/51, ser. štev, F-003274? (Ljubljana). 4615 Bašić Feriz, Litija, osebno izkaz-“jco, reg. št 887, ser. št. 0917303 (banski most LRBiH). 4459 Bedjanič dr. ing. Vratislav, Ljub-iana. potni list štev. 128982, izdan IV, 1953 v Ljubljani. 4596 Berlan Antonija, Ljubljana, osebno izkaznico, reg št 36399/5J (Ljub-tjaua). 4460 Bezjak Branko, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 17365/51 (Ljublana). 4451 Blažič Irma roj, Kristl, Maribor, btudenci, Miklavževa 11, osebno iz-kaznico, reg. št. 36720, ser. št. 0032232 (Maribor). 4663 ~ Burja Vinko, Krajno brdo, pošta jkrašnja, osebno izkaznico, reg. št. 1-633l/3ii ser. št. F-0463544 (Ljublja-“a ok.), 5604 Cek Franc, Hrušica 93. p. Pod-^.ad, osebno izkaznico, št. 19969 'Koper). ^ 4633 Cerar Vinko, Dalnja vas 7, oseb-P^JfLaznico. reg. št. 13615, ser. št. 'p 33612 (Ljubljana). 4684 Cerkvenik Andrej, »Predlog za 5 v naz'vu‘. št. 682 z dne • 1a. 195J jzdau 0d posebne komi-V'e za prevedbo delavcev pri tovarni 'yK,Knjenega pohištva, Duplica pri Kamniku. 4199 L-onfidenti Mirko, Mežica 122, »ebno izkaznico, reg. št. 16394/50. p št, 0038704 (Ljubljanai. 4597 oh Franc, Maribor. Akacijeva 25, Zt izkaznico, reg. št. 17921, ser. ■WC3838 (Maribor). 4666 št Frane, Maribor, Ptujska iq'iit ’ oseBno izkaznico, registr št. n i: ser- št. 0016802 (Maribor). 4679 sk 0,ršeL Ljudmila, Maribor, Ptuj-56tius osebno izkaznico, reg. št. f?8-«er. št. 0193659 (Maribor). 4678 role Jolanda. Kneža 70, p. Pod-2(«,ec- osebno izkaznico, registr. št. P 1 «er. št. 0254762 (Tolmin). 4579 ^ erfolja Albert. Volčji grad. pošta SiuJl6“- osebno izkaznico, reg št. (Gorica) 4575 oseKn^0• 9abri'el- Koper, Careri 5, št m-°,'zkazr>ico- reg. št. 19449. ser. Vi! c9' 4583 va ““er Mirko. Maribor, Turnerje-Sp- • osebno izkaznico, reg. št. 9301. p.; ■ W10511 (Maribor). 4669 Frajhajm 51. p. Slov. 53677 a’ Osebno izkaznico, reg. št. ser- št. 0861110 (Maribor). 4584 Gale Albina, Bruhanja vas št. 8, Dobrepolje, osebno izkaznico, reg. št. 15153, ser. št. F-0015463 (Grosuplje). 4024 Galič Stane, Ljubljana, spričevalo o zaključnem teoretičnem izpitu, izdano za šolsko leto 1949/50 od Sole za učence v gospodarstvu kovinske stroke v Ljubljani. 4598 Godec Franc, Jevnica 12, osebno izkaznico, reg. št. 16399/52, ser. št. 0136141 (Ljubljana ok). 4685 Gognjavec Franc, Pod smreko 33, p. Brezovica, amatersko vozniško’ dovoljenje, izdano v Ljubljani. 4461 Gole Martin, Pernica 28, osebno izkaznico, registr. št. 10541, ser. št. 0583326 (Maribor ok.). 4681 Gornik Franc, Zg. Hlapje, p. Jakobski dol, osebno izkaznico, reg. št. 3865? (Maribor ok.). 4675 Granda Jože. Jarše 1, Ljubljana, osebno izkaznico, registr. št. 16511 (Ljubljana). 4462 Grešovnik Alojzija, Selovec 60, p, Dravograd, osebno izkaznico, reg. št. 34810, ser. št. 0376520. 4585 Gričar Vinko. Javorje 9, p. Gabrovka pri Litiji, osebno izkaznico, reg. št. 85147/52, ser. št. F-0107457 (Ljubljana). 4599 Gruden Igor, Ljubljana, osebno izkaznico, registr. štev. 318269 (Beograd). 4463 Guzelj Alojzij, Kočna 47, p. Blejska Dobrava, spričevalo 4. razreda osnovne šole Blejska Dobrava. 4375 Haralovič Mariza, Pristava 17, osebno izkaznico, reg. št. 9149. ser. št. 2444/255 ( JastrebarskoLRH). 4486 Hladnik Nataša, Izola, Matteotti-jeva 22/b, osebno izkaznico, reg. št, 12005, ser. št. G-0250616 (Koper). 4452 Hočevar Alojz, Hudo Brezje 26, p. Studenec, osebno izkaznico, reg. št 22594. ser. št. 0723904 (Trbovlje). * 4609 Holv Jurij, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 6C966/51, serij. št. F-0083276 (Ljubljana). 4453 Horvat Antonija, Raša pri Pulju, okr. Labin, osebno izkaznico, reg. št. 5629, serij. št. G-0011340 (Maribor). 4670 Horvat Elizabeta, Gančani št. 63, p, Beltinci, osebno izkaznico, reg. št. 12516, ser. št. 0094026 (Murska Sobota). 2624 Horvat Franc, Trnovska vas, osebno izkaznico, registrska štev. 33071 (Ptuj). 4616 Hotko Ivan, Zupelevec 39, osebno izkaznico, registr. št. 4423, ser. št. 369733 (Krško). 4545 Hribar Franc, Srednja vas 14, osebno izkaznico, reg. št. 14874/50, ser. št. F-0460784 (Kamnik). 4617 Hribar Marija, Kranj Zlato polje, blok 32. osebno izkaznico, reg. št. 10541. ser. št. 0186851 (Kranj). 4379 Hrovat Frančiška, Krajno brdo 18, p. Krašnja, osebno izkaznico, reg. št 17380 serij. št. F-0-163290 (Kamnik). 4454 Ivič Ivan, Maribor. Bolgarska 3, osebno izkaznico, reg. žt. 14Q35, ser. št. 0072227 (Sarajevo). 4649 Jamnik Anton, Vižmarje 86, osebno izkaznico, reg. št. 8459, ser. št. F-0030769 (Ljubljana). 5600 Janžek Anton, Stojno selo, p. Rogatec. osebno izkaznico, registr. št. 10454, ser, št. 0795416. 4375 a Janžek Marija, Stojno selo, p. Rogatec, osebno izkaznico, registr. št. 10455. 4376 Jelenič Nada, Maribor, Pobrežje, Zrkovska 50, osebno izkaznico, reg. št. 58150. serijska št. 0160023 (Maribor). 4657 Jeza Vera, Ogljenšak, p. Zg. Polj-skava, osebno izkaznico, reg. št. 7975, ser. št. 0586060 (Maribor ok.). 4661 Jug Amalija roj. Strgar, Ovšje, p. Levpa, osebno izkaznico, številka 28039. 4292 Juvan Ana, Maribor, Studenci, Ci-ril-Metodova 7, osebno izkaznico, reg. št. 4374)6, ser. št. 0045932 (Maribor). 4648 Kajzer Vinko, Cirkovce 38, osebno izkaznico, reg. št. 17829, ser. štev. F-0274761 in knjižico ža kolo, štev. 323328. 4625 Kalinič Milan, Maribor, Eimspi-lerjeva 31a, preklic o izgubljeni osebni izkaznico, reg. št. 49016, ser. št. 0049538 (Maribor). 4644 Keršič Matija, Hotinja vas, pošta Slivnica, prometno tablico za motor-noa kolo, S-6179.(Maribor). 4662 Klinc Marija, Kicar 16, p. Ptuj, osebno izkaznico, reg. št. 8489, ser. št. 0250782 (Ptuj). 4344 Kmetijska zadruga z o. j„ Izola, evkt. tablico za priklopnik, številka S-8662. 5601 Knafelc Milena, Maribor, Radvanjska 123, osebno izkaznico, reg. štev. 55681, ser. št. 0056553, knjižico za redni letni doprst. ser. št. 0056553 in železniško izkaznico, izdano v Mariboru ter izkaznico za znižano vožnjo na železnici, izdano v Mariboru. 4662 Kogovšek Justina, Neža 13, pošta Trbovlje, osebno izkaznico, reg. št. 3334, ser. št. 0716644 (Trbovlje). 4587 Kop Rozalija, Slivniško Pohorje št. 36, osebno izkaznico, registr št. 55031. ser. št. F-0862172 (Maribor okolica). 4660 Kopše Elizabeta, Ptuj, Ob studenčnici 3, osebno izkaznico, reg. št. 53911, ser. št. 0247704 (Ptuj). 4276 Koren Elizabeta, Hotinja vas 4, p. Slivnica, osebno izkaznico, reg. št. 110918. ser. št. F-0138228 (Ljubljana). 4646 Kores Marija, Maribor, Ulica XIV. divizije 105, osebno izkaznico, reg. št. 21615, serij. št. 0019033 (Maribor). 4645 Kos Marija, Maribor, Pobrezka 38, osebno izkaznico, reg. št. 12123, ser. št. 0011905 (Maribor). 4659 Kovač Jože, Češnjice 11, osebno izkaznico, registr. št, 27626, ser. št. 0405936 (Krško). 4589 Kristan Marija. Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 9487/50 (Ljubljana). 4455 Kurnik Ivana, Maribor, Kejžarje- ya 9, osebno izkaznico, reg. št. 14564, ser. št. 0071574 (Radgona), 4676 Leban Dušan. Ljubljana, delovno knjižico, štev. 364099/87348 (Ljubljana). r 5602 Lekše Alojz, Ravni 14, p. Krško 1, osebno izkaznico, ser. št. F-038O778 (Krško). 4345 Ljubej Ivan, Ogljenšak, p. Zgornja Polskava, osebno izkaznico, reg. št. 34796. ser. št. 0569489 (Maribor) . 4654 Magajne Ciril, Ajševica 15, pošta Nova Gorica, osebno izkaznico, reg. št. 17785, serijska št. 0396863 (Tolmin). 4590 Majerič Ivan. Maribor, Komenskega 9a. osebno izkaznico, registr. št. 63431, ser. št. 0181615 (Maribor). 4658 Makoter Malika, Cven 69, p. Ljutomer, osebno izkaznico, registr. št, 15765. serijska št. F-0240073 (Ljutomer). 4548 Maksimovič Ljubo, Maribor. Bet-navska 122, osebno izkaznico, reg. št. 56649, serijska štev. M-0547S91 (Zagreb). 4643 Mihelič Marijan, Rakitnik 4, pošta Postojna, osebno izkaznico, registr. št. 1259/54. serij. št. 1323673 (Sarajevo). 4638 Mijovdč Slobodan, Ljubljana, Jesenkova 6. osebno izkaznico, reg. št. 13330 (Radovljica) in invalidsko knjižico za 75 % popust na vožnji, št. 68494-129/11, izdano 25. I. 1956 v Ljubljani. 4464 Mirtič Franc, Ljubljana, Cesta na Brdo 33, izkaznico rezervnega oficirja, serija PU 0001-Š, št. 2428, izdana od vojaškega okrožja Ljubljana, dne 2. III. 1949. 4400 Oberstar Ana, Ribnica na Dol. št. 157. osebno izkaznico, reg. št. 10871 (Kočevje). 4639 Obran Breda, Maribor, Trg revolucije 9, osebno izkaznico, registr. št. 57849, serijska št. 0165722 (Maribor). 4655 O grič Alojzija. Idrija. Triglavska št. 4, osebno izkaznico, reg. št. 6858, ser. ii. 053976$ (Idhrija). 4688 Pahulje Štefanija roj. Klun, Dolenja vas 53, osebno izkaznico, reg. št. 5869, serijska št. 0552179 (Kočevje). 4547 Pavlič Ivan, Zaboršt 2, Domžale, osebno izkaznico, reg, št. 24183. ser. št. F-0470003 (Kamnik). 4465 Peternel Franc, Zg. Besnica 63, osebno izkaznico, reg. št. 10329, ser. št. F-0821032 (Radovljica). 5605 Podgoršek Stefan, Bukovica pri Vodicah, p. Vodice nad Ljubljano, osebno izkaznico, registr. št. 73103 (Ljubljana ok.). ^ 4618 Prapertnik Friderik, Kumen 65, p. Lovrenc na Pohorju, osebno izkaznico. reg. št. 22365. ser. št. 057122* (Maribor ok.). 4402 Prapertnik Stanislava. Kumen 65, p. Lovrenc na Pohorju, osebno izkaznico, reg. štev. 22259, ser. štev. 0571097 (Maribor ok.). 4403 Prezelj Ivana roj, Peterlin, Ortnek 6, osebno izkaznico, reg. Štev. 18397, ser. številka 0018707 (Grosuplje). 4466 Pruspik Ivana, Britof 94, Kranj, osebno izkaznico, reg. št. 17040, ser. št. 0829350 (Kranj). 5606 Purgaj Vilma, Maribor, Tabor 22, osebno izkaznico, reg. št. 17320, ser. št. 0018356 (Maribor). 4667 Rajbard Filip, Selca nad Škofjo Loko osebno Izkaznico, reg. številka 12784. ser. št. 0842794. 4549 Rakuša Ivan, Maribor, Mladinska 9, osebno izkaznico, reg. št. 60497, ser št. 0166374 (Maribor). 4650 Renko Jaromira, Ljubljana, Koroška 16, osebno izkaznico, reg. št. 70449 (Ljubljana). 4456 Rep Maks, Maribor, Tezno, Dogoška 75. osebno izkaznico, reg. štev. 55971, ser. številka G-0192843 (Maribor). 4671 Resnik Angela, Količevo, osebno izkaznico, reg. št 13705/51, ser. št. F-0460013 (Kamnik). 4467 Ribič Marija, Maribor, Murkova 5, osebno izkaznico, reg. št. 36167, ser. št. 0026679 (Maribor). 4653 Ritonja Kristina, Limbuš, osebno izkaznico, reg. štev. 4082, ser. štev. 0228392 (Kog pri Središču). 4665 Robin Jože, Dravograd, osebno izkaznico, reg, štev. 17160, ser. štev. 0278470. 4627 (Savič Bina, Ljubljana, Miklošičeva 17, osebno izkaznico, reg. štev. 35677-51 (Ljubljana). 4468 Schweighofer Pavel, Maribor, Heroja Bračiča 8, osebno izkaznico, reg. štev. 28683, ser, štev. 0040376 (Maribor). 4647 Sedej Drago, Koper, Ivan Cankar 3, propuštnico za Trst, štev. 15157 (Koper). 4469 Sedmak dr. Josip, Piran, osebno izkaznico, reg. št. 23326, ser. štev. G-0417930 (Koper). 4458 Sekol Mihael, Gačnik 4, p. Pesnica pri Mariboru, osebno izkaznico, reg. št. 34115. 4282 Somrak Franc, Ljubljana, Celovška. novi blok 8/II, potni list, štev. 042893 z dne 10. I. 1952, izdan od Drž. sekretariata za notranje zadeve LRS, Ljubljana. 4457 Stanjko Franc, Kranj. Jezerska 20, osebno izkaznico, reg. št. 3485, ser. št. 0179795 (Kranj). 4462 Stare Mirko, Kranj, delovno knjižico, reg. št. 13090, ser. št. 0840400 (Kranj). 4686 Stubičar Jožef, Maribor, Ruška 8, osebno izkaznico, reg. št. 21862, ser. številka 22417Ö2 (Tvanjci pri Varaždinu). 4680 Šinko Alojzija, Plitvički vrb 41, p. Gor. Radgona, osebno izkaznico. Ter. št. 19622, ser. št. 0081684. 4410 Šinko Anton, Plitvički vrh 41. p. Gor. Radgona, vsebno izkaznico, reg. št. 419216, ser. št. 0060891. 4409 Škapin Dominik. Obč. LO Piran, invalidska vozno knjižico, številka 073406. 4353 školnik Jože. Lom 18. p. Mežica, knjižico za kolo, številka okvirja 861165. 4491 Šmid Leopoldina, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. številka 17416 (Ljubljana). 4687 Špes Marija, Zg. Polskava 3, osebno izkaznico, reg. št. 6667, ser. št. 056645 (Maribor ok.) 4652 Špura,j Alojzija roj. Herzog, Zg. Radvanje, Pirnatova 2, osebno izkaznico, reg. št 27517. ser. številka 0034219 (Moribor). 4672 Stefanie Anica, Brod 13, p. Podbočje ob Krki, osebno izkaznico, reg. št. 17734, ser. št. 0395944. 4293 Štrucl Angela, Vinarje 8, p. Maribor, osebno izkaznico, 'reg. štev. 45192, ser. številka 0047378' (Maribor). 4668 Štrucl Milka. Maribor, Kerenčičeva 4. osebno izkaznico, Teg. števil-pa 6901 ser. številka 0021712 (Maribor). 45656 Topolovec Anton, Maribor, Brezje, Grčarjeva 12, osebno izkaznico, reg. številka 14476. ser. štev. 0003185 (Maribor). 4664 Trtnik Rozalija, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 16045/50 (Ljubljana). 5607 Ul Marija, Ložane 11..p. Pernica, osebno izkaznico, reg. številka 10767, ser, št. 0585477 (Maribor ok.). 4677 Vadnjal Janez, Prevalje 21, pošta Preserje, osebno izkaznico, reg. številka 35770/51, ser. štev. F-0124780 (Ljubljana ok.). 4470 Vaš Viljem. Ljubljana. Celjska 13a. osebno izkaznica, reg. št. 52432. ser. št. 0134141 (M. Sobota). 4550 Vauda Marija, Maribor. Dravka 5, osebno izkaznico, reg. št. 51326, ser. št. 0052443 (Maribor). 4651 Vidic Boža, Maribor. Tabor '0. osebno izkaznico, reg. št. 42969, ser-št. 0040787 (Maribor), 4641 Vogrin Marica. Obrat 10, p. Benedikt, osebno izkaznico, reg. štej'' 62441, ser. številka. 0180625 (Maribor). „ ft* Vojska Jakob, Ljubljana, Rudndt 48, osebno izkaznico, reg. številka 90356/51. ser. številka 0112666 (Ljub' liana). , Vuga Franc, Solkan, šolska ’ ' osebno izkaznico, reg. št. 40934 rica). 44,2 Zarnik Vinko, Voklo 66, p. Senčil^' osebno izkaznico, reg. št. 8897. seit. 0198107 (Kranj). 44,‘. Zelenik Murija, Maribor, ^&T zauska 25. osebno izkaznico, rer’ štev. 34419, ser. štev. 0844191 ribor). Zalig Murija roj. Casar. Lendn ' Stari grad. osebno izkaznico, Te"'Jqi 5882 4 _ Židanik Marija, Novo mesto, ličarjeva 12, osebno izkaznico, j'A št. '25255, ser. Št. 0538055. „ V’ Ziiž.ek dr. -Ciril. Nova _^’or!er. osebno izkaznico, reg. št. 15310. ‘v^ Št. 0330457 (Gorica). _ . , _ ja- Izdaja »Uradni list LRS« — Direktor In odgovorni urednik: Ivo Lapajne — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Žmavc Oiiliia por. Štandeker. blance, p. Zg. Korona, osebno nico. reg. št. 3452. ser št. 058 (Maribor ok.). Ljubil®1’1