itijerc" izhaja vsaki petek, daliran z dnevom raslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in čelrl leta razmerno; za Ogrske 4 K 50 vin, za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rorn na visokost poštnine. Naročnino je plačat naprej. Posamezne 5lev. seprodajajopo6v. Uredništvo in uprav-nišivo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne. vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za '/, strani K 16, za ',■'• strani K 8, za Vu slrani K 4, za '/»» strani K 2, za V« strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Stev. 14. V Ptuju v nedeljo dne 2. aprila 1911. XII. letnik. rmil O. Z ištanju. vino, mešan' J. Beli? raci se li ter prti lov: Jf lelju. učene . VprJ Sunil ZrltH jurskem?] lažje oročamo i pitanje, vsakemu K*- Današnja številka ima zopet 2 strane priloge in šteje torej skupaj 10 strani ter več slik. Jasna beseda. V prvaškem časopisja šumi, na prvaških shodih gromijo strastni govorniki, državnega pravdnika se kliče z milimi besedami na pomoč in celo v naši ponižni državni zbornici so slo-vensko-klerikalni poslanci zagnali obrjpani krik. In eno besedo je skozi vse te bolj ali manj smešne melodije slišati: »S t a j e r c" in „Š t a-jercijanci" bojkotirajo . . . Nas divjanje naših obupanih nasprotnikov ne vznemirja. Niti zavijanja in neresnice od vseh strani nas ne vznemirjajo. Popolnoma hladno in na podlagi golih dejstev pa hočemo danes jasno besedo izpregovoriti. Kajti javnost naj izve resnico! Vprašanje je torej : Ali je res, da ,Štajerc" koga bojkotira? In toga fprašanja se drži še cela vrsta ednakih vpra-fcanj-. Kdo je vpeljal bojkot v naše javno živ-ljeDje? Kdo sploh še danes in vedno brez odmora bojkotira? Kdo je kriv teh napetih razmer in kdo razglaša geslo „svoji k svojim" ? Kdo je torej boja kriv ? . . . In tako je še cela vrsta vprašanj važna. Odgovorimo torej, odgovorimo! Najprve bodi pribito, da „Štajerc" nikdar ni bojkotiral in tega tudi danes ne stori. Mi dobro vemo, da je bojkot najhujši izrastek političnega življenja in da je dvorezni noš. Bojkotirati se pravi, politični boj na gospodarsko polje prenesti. Bojkotirati se pravi, vse veljavne družbene forme občevanja in življenja zanikati. Mi nismo prijatelji bejkota in koder imamo naprednjaki gospo-moč, tam jo ne zlorabljamo v namene a bojkota. Kdor nam bojkot očita, ta Se pozna našega programa, našega stremljenja, Sašega delovanja in hotenja. Kje in kedaj jjno mi v »Štajercu" ali na drugi način bojkotirali ? Sem z dokazi! Oblast pazi na nas z jAigusovimi očmi in vendar nas ni nikdar zaplenila, ker ni imela postavne podlage za tak korak. Mi nismo nikdar vpili, da naj ljudje js»j denar iz slovenskih posojilnic jemljejo. Mi ljtdem nismo nikdar branili, hoditi in kupovati pri slovenskih trgovcih in obrtnikih. Mi smo vedno z vso vnemo nasprotovali tesnosrčnemu geslu .svoji k svojim"! In iz vseh desetih letnikov .Štajerca", iz vseh poročil naših naprednih shodov ninajdeti niti ene besedice, ki bi je bilo mogoče za bojkot tolmačiti. To trdimo z mirno vestjo, pa naj naši nakrat teko globoko užaljeni, seveda skozinskoz miroljubni nasprotniki še tako komične kozelce delajo in še tako o našem delu deklamirajo. Seveda, kdor je prizadet, ta čuti tudi vnajpohlevnejši notici bojkot. V hiši obešenca se M Bme o vrvi govoriti. In kadar govorimo o sleparskih načelnikih in brezvestnih revizorjih, tokrat že vpijejo prvaki, da jih bojkotiramo. Da, da, nekaj »Staj erc" res bojkotira: to je nepoštenost, brezvestnost, lahkomiselnost, politično izrabljanje v gospodarskih in denarnih zavodih. Vse to bojkotiramo res, — ali vsa poštena javnost in tudi postava stoji pri temu potrebnemu „bojkotu" na naši strani. Ali nimamo prav ? Mi ^mo vendar kmetski, ljudski list! In kot ljudski list imamo sveto dolžnost, da priporočamo vse, kar ljudstvu resnično koristi in da grajamo vse. kar ljudstvu škoduje. Tega načela smo se tudi pri denarnih zavodih držali. Glavna stvar namreč ni, da so v slovenskem posojilništvu nastopali Hudniki, Jošti, Geršaki in Vošnjaki. Nepošteni ljudje, brezvestni in lahkomiselni ljudje se končno lahko v vsakem društvu in zavodu v ospredje zrinijo. Glavna stvar je, daje bilo tako zločinsko gospodarjenje v slovenskem posojilništvu sploh mogoče. Osebe ne dokažejo nič, ali z i stem je odgovoren. Mi smo s svojimi resničnimi članki hoteli povedati, da je pri resnemu denarnemu zavodu potrebna resna, oblastvena revizija, da je treba vsak zločin že z a n a-prej izključiti. V zadevah, ki ae tičejo tujega denarja, se tudi največjemu poštenjaku ne sme zaupati in se mu ne s tri e pustiti proste roke. Mislimo, da to naše stališče gotovo ni napačno. »Stajerc" je imel dolžnost, da je svaril in svaril. Tako je svaril svoj čas proti klerikalnim „konkurzom" in njegova prorokovanja so se žalibog na grozni način uresničila. In tako je »Štajerc" tudi zdaj svaril. Slovenski denarni zavodi naj se podvržejo oblastveni kontroli in mi — bodemo morali o njih molčati! Slovenski denarni zavodi naj svoja pravila v toliko predrugačijo, da ne bode nobene nevarnosti za vloženi denar, in mi — ne bodemo niti besedice črhnili! Tu se ravno ne gre za nobeno „narodno" in „politično" stvar. In mi smo vedno le rekli: pri nemških in naprednih denarnih zavodih so taki splošni polomi nemogoči. Zakaj ? Ker imajo prvič oblastveno nadzorstvo, ker načelnik sam ne more s tujim denarjem špekulirati, ker imajo za VBak slučaj izdatni rezervni sklad, ker garantira zanje občina ali mesto ali okraj ali dežela, ker pravila ne dovolijo nobenega političnega izrabljanja. Na to ali podobno podlago naj se postavijo tudi vsi slovenski denarni zavodi in doživeli ne bodejo nobenih polomov. In zdaj vprašamo: ali je »bojkot", ako te resnice javno pripovedujemo ? Potem je sploh vee bojkot in potem naj se vso časopisje prepove, ljudem pa naj se da nagobčnik . . . Sicer pa nekaj ne smemo pozabiti, kar razjasni prav značilno vso to gonjo proti »Štajercu", ki je le izraz slabe vesti gotovih oseb. Kaj pa hočejo pravzaprav od nas ? V v s e m času tega groznega prvaškega poloma nismo niti besedice več pisali, nego — slovensko-prvaško časopisje samo. Skoraj izključno vsaka stvar, ki jo je »Stajerc" glede slovenskih posojilnic napisal, čitali smo preje vtem ali onem slovenskem časopisu. V svojem stran-karsko-političnem boju si mečejo prvaki drug drugemu vse mogoče resnice na glavo, — v trenutku pa, ko mi iz gole ljubeznjivosti te resnice ponatisnemo, tulijo prvaki združeno, da »Štajerc" bojkotira! To je malo hudo! Pravzaprav zahtevajo torej prvaki, da se iz njih listov posnete članke konfiscira, pravzaprav kličejo državnega pravdnika sami proti sebi na pomoč ... V vsej uljudnosti torej pravimo : »Slov. narod", „Slovenec", »Straža", »Slov. Gospodar", »Narodni list" in vsi njih pritljikavi bratci naj se blagovolijo za lastni nos prijeti. Kajti iz njih smo vse gradivoglede slovenskega posojilništvaposneli. Na podlagi slovenskih časopisov je lahko to resnico dokazati . . . Ali — resnici prosto pot! Slovenski prvaki obeh strank v resnici že leta sem javno in očitno, brez ozira na poštenost in postavo, vse bojkotirajo. Geslo »svoji k svojim" je stalna rubrika v slovenskih časopisih. Imenoma se napredne trgovce in obrtnike bojkotira. S poleni se izvršuje bojkot. Agente se plačuje za bojkot. Proti nemškim in naprednim denarnim zavodom se z največjimi lažmi agitira. Slovensko-prvaški bojkot ne preneha nikdar! Ali ni naravnost škandal, da ravno ti ljudje jamrajo proti bojkotu ? Kdo je vpeljal bojkot v našejavno življenje? Prosimo odgovor in dokaze! Odkar eksistira novo-klerikalna stranka in narodna stranka, se izraža vso njuno delovanje edino v. najgršem, najočitnejšem bojkotu. In javnost varati se pravi, ako se zdaj pobožno oči k nebu vzdigne in z golobičinim pogledom kot »pre-ganjena nedolžnost" pomoči prosi. Kolikokrat so se morali slovenski listi že zaradi bojkota kon-fiscirati ? In posledica ? Kakšni Hribar je zaplenjene članke zbral in jih v državni zbornici prečital; potem so se v knjižicah objavljali in med nezavedno ljudstvo metali ... Ej, pisali bi lahko cele knjige o bojkotu prvakov ! . . . Zatorej pa naj bi se prvaki držali starega nemškega reka: »Was du nicht vvillst, class dir man tu', das fug' auch keinem ander'n zu" . . . Mislimo, da so naše besede jasne! In tudi nam je prav, ako se prične državni pravdnik za vso bojkotno gibanje zanimati. Nam je prav, ako se uresniči enkrat najstrožje odredbe glede bojkota in mi se jim bodemo radevoljno podvrgli. Ali — državni pravdnik mora vse videti in te odredbe morajo za vse veljati ... Ponavljamo in izjavljamo torej : 1. Mi pri ..Štajercu'nikogar ne bojkotiramo! 2. Mi zahtevamo tudi od slovenskih listov, da nikogar ne bojkotirajo! 3. Mi pri »Štajercu" smo za pošteni boj in za vsestransko pravičnost . . . »Staj ere" je govoril . . . Politični pregled. Državni zbor razpušČen. Prva na podlagi splošne in ednake volilne pravice izvoljena državna zbornica je dospela k _ 2 — nenaravnemu svojemu konca. Državni zbor je odgoden in temu sledil bode kmalu razpust. Tako bodemo imeli bržkone še letos nove državnozborske volitve ... S kakim veseljem se je demokratično državno zbornico pozdravljalo! Vse ljudstvo ima zdaj politične pravice. — so vpili govorniki in obetali ljudskega dela. Pa so se vse sanje večidel izjalovile! Kajti cela vrsta otroških bolezni se je pojavila v tej zbornici. Ljudje, ki z najglasnejšim kričanjem in hujskanjem sleherno resno delo preprečijo, so prišli na površje. In narodnjaška gonja v njenih najbrutalnejših oblikah je zapovedala vsej politiki ... V „Slovanski uniji" združeni poslanci so nad bankerotom državne zbornice najbolj krivi. In med te spadajo tudi slovenski poslanci, ki so na eni strani pod vodstvom Hribarja s srbofilstvom in rasofilstvom umazali ime slovenskega ljudstva, na drugi strani pod vodstvom hofrata Ploja izdali vsaki vladi resnične interese slovenskega ljudstva, — in na tretji strani pod vodstvom ožlindranega dr. Šu-steršiča zasledovali politiko poloma in anarhije. Brezvestnost in fanatizem slovenskih poslancev se šopiri v tej žalostni „zmagi" nad poštenim delom za ljudstvo. Med češkimi kričači i'resl, Kloufač, Choc, in slovenskimi poslanci Šusteršič, Korošec in Grafenauer ni nobene razlike več! Kakor so iz prenapetih političnih vzrokov prodali ljudske interese na Štajerskem in vstavili gospodarsko delo v deželnem zboru, — tako so slovenski poslanci iz pan-slavističnih vzrokov razbili državni zbor. Posledice so seveda tu kakor tam ednake. Vsled ob-strukcije v deželnem zboru je bila vsa dežela potisnjena v gospodarsko bedo, vse je vstavljeno, kar bi ljudstvu koristilo. Razpust državne zbornice pa bode imel bržkone za posledico, da vzame minister zloglasni § 14 v roke in „vlada" z njim čez glavo ljudstva in njegovih zastopnikov . . . Sredi v velikanskem političnem razburjenju torej stojimo. In ljudstvo samo je izgubilo že vse veselje in ne pričakuje od svojih poslancev ničesar več. Kar se „Štajerca" in njegove stranke tiče, moramo pač reči, da se je naše prorokovanje uresničilo. V volilnem boju smo jasno povedali, da od političnih farjev, od prvaških advokatov in njih podrepnikov nimamo ničesar pričakovati. Rekli smo, da bodejo ti ljudje v slučaju izvolitve vedno svoje in politične cilje zasledovali, nikdar pa ne ljudskih interesov zastopali. In — tako se je zgodilo! Priprav-Ijajmo se torej zopet na volilni boj in držimo se starega gesla: kmet za kmeta! * * * Ljudsko štetje. Dosedanji nspch ljudskega štetja je že gotov. Prebivalstvo v Avstriji znaša 28,567.898 oseb, to je za 2.417.190 ali pa za 9-2°/o več kakor leta 1900. Število hiš znaša 3,879.958 in je to število naraslo za 8 2%. Število stanovanj znaša 6.1 milijonov in je naraslo za 9 9%. Najbolj je prebivalstvo naraslo Kuga. :^ l ; wMmki HI PesUeichen m e»ner Gruha zum.yerfarenr^" ayf8e_scjiictirerr _;_, - A.i.-J^TSS***tf«: Spomlad pnhaja polagoma in velikanska nevarnost z njo Mrzli dnevi zime so kugo v Aziji vsaj deloma omejili in hujše ± razširjenje preprečili. •.. Ali s prihodom tople spomladi se bode brž-, kone tudi grozna šiba «. božja zopet razširila. ^ Zlasti velika je nevarnost zaradi tega, ker leži še povsod na sto-ti80Če na kugi konča-^^ nih mrtvih Kitajcev. Nikdo ni hotel in mogel te mrliče pokopati. y^.T~ - '/*?*•'--Zmetali so jih k več- ^T^SKfcfeSsE jem na led ali pustili ^n^S-<^^ na cestah ležati. Zdaj C * pa bodejo ti mrliči kali grozovite bolezni zopet širili. Pri nevednosti in nesnažuosti širokih slojev kitajskega ljudstva je torej ta nevarnost velikanska. Pomisliti se mora, da nasprotujejo fanatični Kitajci tudi evropejskim zdravnikom, ki se trudijo, da bi bolezen omejili in ji zlasti vstop v evro-pejske pokrajine zabranili. Z neverjetnim samozatajenjem in z krasno požrtvovalnostjo delajo evropejski zdravniki in vodijo boj proti tej najhujši bolezni človeškega rodu. Tisoči zdravnikov je prihitelo v okužene pokrajine. In marsikateri si nalezi sam bolezni in pade v grob, hitro ga vržejo v živo apno in vse je končano. Pravi junaki človečanstva so ti pogumni zdravniki in njih strežniki. Prvo delo teh junakov je, da odstranijo čimhitreje mrliče. Dobro vedo, da se bode bolezen ne-vzdržljivo razširila, ako bi mrliče do gorke spomladi ne odstranili. Nemogoče je seveda, da bi se velikansko število teh mrličov zamoglo pokopati. Zato jih le zbirajo in na gromadah sežigajo. Naše slike so narejene po fotografijah, ki so ravnokar iz Azije došle. Kažejo nam to delo vzornih zdravnikov in strežajev natanko. Na prvi sliki vidimo po kugi pokončane mrliče, ki se jih je v naglici v veliki jami zbralo in se jih bode potem sežgalo. Druga slika pa nam kaže zgoraj sežiganje mrličov na prostor sežiganja. Upati je, da bodejo požrtvovalni zdravniki vsta- PKoto^rdpnis^cAufni'hrneft venderPcshi.Oii vili grozno bolezen in ji zlasti pot v evropejske države onemogočili. v Trstu (28 5%), v Istriji (16-9%). vi Avstriji (zaradi Dunaja 13 9%), Voral (12 8%), Gorica-Gradiska 12 4%), Sai (11-5%), Šlezija (11-2%), Tirolska (11%)J cija in Bukovina (9 VI"). Manj naraslo je» valstvo v Dalmaciji (8 8°/o), na Moravski! Koroškem (7-50/0), na Češkem (7 2"j Štajerskem (6 3°/«), na zgornjem Al skem (5 2%) in na Kranjskem (31 Število prebivalstva v Bozniji in Herce« znaša 1,895.673, naraslo je za skoraj 21'4J Nemški cesar in cesarica sta obiska dni našega vladarja. Potem sta se odpelja Italijansko. Obisk baje nima nobenega polita pomena. Ruski anarhisti. V Petersburgu sol 18 ruskih anarhistov iz Varšave, ki so i carja umoriti. Našli so pri njih celo zalogo! in revolverjev. Presenetljivo ednostavn napravi se danes iz jevih žnidai Radovedi Til.-ika i: Vseka ko gospica vem vse Sam sen Vaši ose »Bog ne rla smo govor bi ne 1 podla la Tilčika v da kleri ki si jo kakor n rabijo, t ljudje s; naj sam [dobro p in prihi a w h gotovo govejo juho za napravo juh zvlogo za izboljšanje napačnihji za polivanje prikuhe „ „ pomake „ „ pečenke itd. Kocka daje — le z >/< litrom vrele polita — takoj 1 krožnik izvrstne za rabo goveje juhe. Edino pristna z imenom Maggi in varstveno znamfco križeva .A. zvezda! Dopisi. 14.00( Stopei belo s torb Dobje pri Planini. Kjer imajo klerikalci: 80 laž prste zraven, tam se kmeta gotovo oslq in bin Dokazi: V Celovcu na Koroškem, v Ljij na Kranjskem itd. Tako se godi v Dol Planini. Dokler bo župnik Vurkelc imel k< v občinskem odboru in krajnem šolskem bo kmet osleparjen in vedno bolj sirom ampak Nekdaj se je v občini gospodarilo z 3 nekaj vsi do-od teh pa od etje že o ljad-seem t nedeljo' .rovžka )pnicah eva, in farovža Jrla, je dilo se bčinski )ovsod, o pod uro so čepela ala, si seveda farovž. kateri r,o, kar kaj? prire-ilahko •ni kov. a, kar da nas bodo jo za nokrat i dali, :erkev Iristns To za ;ev. dalje je le Pod-DO K. i lednje 'i pač Reš. itnika ropal. 3a je el in dot i to i Breje prašiče. V veliki meri je uspeh naše svinjereje odvisen od Hromega krmljenja in gojenja brej h prasic. Veliko lo neuspehov, pritožbe o zvržrnju in poginjanju rwt in njih težavni vzreji izhajajo v veliki meri od tr rismo breje prašiče primerno krmili in gojili. resnica je, da se začne vzreja praset že od tistega to siro prasico pripustili. Prve tedne, odkar je pras;ca bla pripuščena, se h reče, ali je že breja. Če se več ne goni, kar bi se ona zopet po treh tednih, še to ni zanesljivo zname-ker se fine, plemenite pasme svinj, posebno one, ki ■jsnjajo debele in stoje mnogo v hlevu, večkrat po iojo tednov, celo po 2 do 3 mesece ne gonijo. Navadno se pri breji prašiči obnašanje popolnoma ptneni; prašiča postane bolj mirna in bolj žirovna. apci, ki opazujejo svojo živad dobro in jo dobro ■njo, sposnajo že črez nekoliko tednov iz teh zna-popolnoma zanesljivo, da je prašiča obrejena. Na-|dn pa se črez 2 meseca prašiči život že tako razširi, hhlco tudi nevajeno oko spozna brejost. Nekako 3 porodom prašičkov prašiči seski tako močno pmknejo in se napnejo, da ni več nobenega dvoma o HL Najlaže in najbolj varno se obrejijo one prašiče, ki pišejo in sploh one, ki se naravno krmijo in ki se gibljejo na prostem. Suha in surova piča je skoro vedno zanesljivo jamstvo, da bo svinja ijena Za breje prašiče pa je najboljše, če se še dalje p> ali če se lahko vsaj dovolj prosto gibljejo pod h nebom. V takem slučaju se zaplodek lepo razvija in mlečne te nič neugodno ne izpremene; zavrže taka prašiča • nikdar in sploh se pri takih prašičkih še tedaj, ko podstavljeni, pozna ugodni vpliv naravne reje prašiče. no pa ljudje menijo, da za brejo prasico ni Kdo, če se mnogo giblje na prostem in jo zato drž<; Ido uprto v hlevu To mnenje in ravnanje pa je ponoma napačno. Vsled tega prašiča odebeli, seski Kpravilno razvijejo, mleka jo manj, praseta pa so ivno velika, tako da prašiča težko povrže. Ker se ^h ni mogla gibati, ima ohlapne mizice, tako da ne \j\iYo povreči. Vsled tega ima velike bolečine in pogosto vzrok, da prašiča praseta raztrga. Breja prašiča pa ne potrebuje gibanja samo v po-impak tudi po zimi; opoldne se lahko, če je vreme lino in lepo, na vsak način giblje nekaj ur na prose ni treba, da bi se prehladila, to se bo tem ij če jo izpuščamo vsak dan, tako da je na to že fiifm. Ce so prašiče navajene ena na drugo in jih je več eni staji, potem jih lahko pustimo do kakih 14 dni lom skupaj. Staja pa mora biti dovolj velika beti suho ležišče, da živali nimajo stiske. Za povr-Kje se izbere najboljša, najbolj svetla, mirna in topla ji V temni staji piasica lahko praseta stisne. Po noči ira staja razsvetliti. Kakor pravilna reja in gojenje, tako je velike pooiti pri prašiči tudi pravilna piča. Ko zaplodek v prašiči raste, jemlje za to potrebno od matere, to pa mu je mogoče le tedaj, če se no hrani. Pred vsem moramo paziti, da prašiče ne luno enostransko na debelost, ker se sicer prašiča iSički pa zaostanejo v razvoju. Ravno tako Bpaiuo je tudi nezadostno krmljenje ob tem času. piia, ki jo dajemo prašiči ob tem času, mora biti d vsem popolnoma zdrava, nepokvarjena in sploh za prikladna. Pred vsem ne smemo dajati krme, ki Jtana, plesniva ali kakor koli izkvarjena, ker sicer §Ha rada in lahko zvrže. Tudi je škodljivo krmiti amo s krompirjem in belo repo, ker ima ta piča fci vode in premalo redilnih soli in apna. Pač pa je |jn vsaka vrsta zelene piče, posebno če ji dodamo li ječmena. Po zimi dajemo namesto zelene krme idrob (pa ne steri I) ali fino zrezano deteljo, malo ipljeno z vodo in pomešano z otrobi, zdrobljeno Ho, potem rono, peso in sploh korenje vsake vrste. Ino po sebi se razume, da morajo svinje imeti dovolj tde za pitje. V okolu pa naj ima priliko, da dobi oglje, pd in razpadlo zidovje. S tem si prihranimo drago ijio apno aii kredo. Kri, meseni odpadki ali kaj ena- gi pa se ne sme krmiti, ker bi potem prašiča trgala Na vse to pa moramo, če hočemo dobiti dobre e in imeti uspehe pri svinjereji, pazili, še predno so ■aSčki povrženi; kdor začne šele takrat, ta pride pre-pl. Naredi. »Gosp. Glasnike. li m Listnica uredništva. N. 100, Ptuj: Da, dotična dva »gospoda« sta i redno v Ptuju in nosita svoja nosova precej visoko. [eno prav dobro, kdo ju drži. Sicer pa mi nismo potoni, braniti posledicam takega postopanja. Ako cer-wna oblast sama ne mara ali pa ne more pomagati, 0 potem je tudi sama odgovorna, da >vera peša« . . . - 5 - Cujemo, da je mnogo nemških družin v Ptuju že pripravljenih, da si bodejo sami pomagal i Je že tako; politični duhovniki so veri vedno škodovali in na sto-tisoče katoličanov je zapustilo to cerkev zaradi političnih duhovnikov. Pa ne bojte se. svaka sila do vremena I V interesu vere same smo doslej še marsikaj glede teh dveh gospodov zamolčali. Zdaj pa bodemo pričeli govoriti, pa čeprav neradi. Javnost naj izve, kako izgledajo taki apo-steljni čistosti in morale na solncu Ponoči na poti v Hajdino jih ne opazi vsakdo in kadar vtikajo stoje prste v žepe dekliških predpasnikov tudi ne. Obiske nežnih devojk pri zaklenjenih vratih ne kontrolira vsakdo in obljuba celibata je prav zanimiva. Usmiljenih src je mnogo in vsak Alojzij ne pusti suknje pri zapeljivki ... Zakaj ne bi vse to enkrat popisali ? Zakaj ne bi razkrili tajnosti zaljubljenih src in prepovedanega sadu ? Zakaj ne ? Mi nimamo več vzroka potrpežljiva jagnjeta igrati. Torej le poslušajte in videli bodete, da imamo tudi med slovenskimi duhovniki Casanove in Bocaccie . . . Več dopiaov in sploh mnogo gradiva smo morali zaradi pomanjkanja prostora odložiti. Oprostitel Skof dr. Marschall t. Naša slika kaže škofa dr. Gottfrieda Marschall, ki je te dni po daljši bolezni umrl. Dr. Marschall je bil jako priljubljen pri dunajskemu prebivalstvu. Dalje časa je bil tudi vzgojitelj otrok pokojnega nadvojvode Karla Ludovik, brata našega cesarja. Med njegove učence spada .VVtmbischoF Orfi.MaWchall tudi naš prestolonaslednik. Baje je padel dr. Marschall v nemilost, ker se je izjavil proti poroki prestolonaslednika z grofico Chotek. Občutno se je ta nemilost izkazala, ker ni bil za koadjutorja imenovan. Takrat je šel v pokoj in se odpeljal v Jeruzalem. Komaj je prišel zopet nazaj, ga je zadela srčna kap. Loterijske številke. Gradec, dne 18. marca Trst, dne 24 marca : 55, 6, 31, 54, 22. 70, 41, 33, 2, 1. Mnogokrat pride priložnost, da se pri ranah dobro obvezno edstvo išče in priporoča. V ta namen priznano sredstvo, ki tudi hladi i pesi, ji apoteki mazilo vpliva 3 kile tem si V. !"' bolečine odstrani ter vnetje prepreči in zaceljenje pos-v celi monarhiji najbolje znano Prasko domače mazilo iz B. Fragner, c. k. dvornega liferanta v Pragi. Ker se to celo tekom dolgih let ne pokvari in ne izgubi svojega naj bi bila za nepričakovane slučaje v vsaki hiši. Riba (Sckellfisch) na angleški način. Traja 1 uro. 6 oseb. ribe se pripravi soli, kuha in izlušči od koze in koalij. Po- deči! lapravi iz 6 dek putra in 6 dek moke belo prižganjc, doda kisle smetane ter nekaj soli, popra, sok pol citrone, 10—12 ica Maggijevc prikuhe in žličico ženofa. V to zoso se da kose se pusti še nekaj časa na ognju, brez da bi se kuhalo in slani krompir ali riz. W pri gilltll M lf sTu&jVint^ jk Mpr mazanje z 'jI £ lCutiomentolon J f mi M Grazer Kasse (r. G. m. b. H.), Grai. Saek-utrasse Nr. 14, verleiht Geld — aacdi in griisseren Posten — rase«, oh ne Vermittler provision, ohne cherungszwang u *u Gehaltsvorn masaiger Verzi UUrgschaft oder abzug mit Leber oder gegen gri oder sonstige Sicherheit r potom ces svetn. in apotekarja Edelmann, Sambor Ringplatz (t. 39. 854 Krčmar na račun, katerega žena je dobra kuharica, se sprejme pod dobrimi pogoji; ev. da se gostilno tudi t najem alt se jo proda. Naslov : Otto Schwarscnnig, Mons-berg pri Ptuju. 283 Pekovski učenec se takoj spre me. Vpraša se pri g. Heinrieh Simonit-ieh, pekovski mojster, Zeltneg na zgornjem štajerskem. 269 Učenec 288 od dežele, močan, za mizarstvo, se takoj sprejme pri Mat. llrepenik v Celjn, Schulgasse. Lebei d ohneZwang irkungen bei isung gegen egen Gchaits-veisicherung, idbucherhche mtiprechendc Personalkredit-zweig zur RUckzahlung in Wochenraten (von welchen auch mehrere zugleich gezahlt werden kOnnen), so dass das Kapital in 6 oder in 10 oder 15 Jahren rllckgezahlt w.rd, im >allgemeinen Zweig« aber in beliebig zu vereinbarender Frist. Scnnellste Erledigung. Auiaalilnng dcr VorschUsse nach Herstellung der Sicherheit sofort Drucksortenversand. Pridna prodajalka, zmožna obeh deželnih jezikov, in učenec iz poštene družine se sprejmeta takoj pri Jos. Teppei, trgovina z mešanim blagom v Vitanja. 263 usnjarstvo, Slov. Bistrica, se sprejme kot učenec krepki fant na 3 leta; dobi vso oskrbo in obleko ter za- more takoj vstopiti. 270 ~n V najem se da travnik: na zgornjem Bregu pri Ptnjn za eno ali več let. Vpraša se pri g. in n Mat. Ornig, Ptuj, Herrengasse 10. Proda se adi bolezni dob malo posestvo, četrt ure od trga Sevnica ob Savi. Obstoji iz gospodarskega poslopja, 4 orale dobre zemlje, od katere je 1 oral vinograda, 3 orale njiv in travnika. Cena posestva je 3.200 K. Vpraša se pri g. Ednardn Miiller v Sevnici (Lichtemvald). 290 Velekrasna in dobič-kanosna kmetija ki meri 28 oralov zemlje, obstoječe iz njiv, travnikov, sad-nikov, vinograda in lepega gozda se takoj proda. — Posestvo ima zidana hišna in gospodarska poslopja, leži v zelo prijaznem kraju blizu Maribora. Cena 21.000. — Več se izve pri lastniku Franca Sernec. posestnik v Oradiskn, štev. 32, 281 pošta Pesnica. 2 učenca se sprejmeta v mizarski delavnici; ravno tako en zanesljivi hlapec. Več pove uprava „ Štajerca'. 235 agenti za razprodajo kmet. strojev in orodja se iščejo. Ponudbe pod ..lliihmenvald Nr. 57.346'- na anončno ekspedicijo Heinrich Schalek, »onaj I., Wollzeile 6. Sprejme se 2 močna kovača orozd*ein kovaškega učenca. Fant je vsega prost. Priskrbim jaz za vse 3 leta. Naslov: P. PristavBik, Oplotnica pri Poli- čanah. 257 Zeleno cepljenje na podlagi portalis, mosler, muškatelec, gutedcl, silvanec, kupuje v vsaki množini Ilans Poseb, Maribor, Karntner- strassc 20. 255 Cepljene trte sler, sil- aljevski in sicer; burgunder, laški rizling, mali rizlii vanec, ruh lander, kri grozd, portugizec, tramii muškatelec, se dobiva pri P. Srebre, Maribor. 256 ~koio~ 1 skoraj novo se poceni proda, 2 dvojna Sifonerja, omare iz hrasta, 1 jedilno mizo z 4 stoli in še nekaj drugih predmetov pri g Pruni Peuchnch, Gaberje pri Celjn. 297 V najem odda se neko polje. Več pove g. Jos. Go-riupp, Ptuj. 3i7 Plodoviti jedilni krompir I s kosmatim oljupkom »Silesia«, jako izborcn za nasad, odda do 10 met. centov ta 9 K, do 25 m. cent. 875 K, do 50 m. c. 8-50 K, do 75 m. cent. 826, do 100 met. cent 8 K, po povzetju od Judendorfa pri Uraden ekonom Schmidt. Hiša tudi stale, 2 kleti, lep vinograd in brajde, velika njiva, lepa hosta, travnik, sadno drevje, vse skupaj meri 7 oralov, se takoj proda. Cena 4.400 K. Več pove lastnik Alojzij Potočnik, pošta Vezina pri Konjicah. 302 v sveži kakovosti za vrt in polje, kakor zelje, salata, grah, pega, štajerska in luzera-detelja, čebula (Steck) semena za travo, svinjska koloraba, vsinjska cikorija, kupite najbolje v več kot 30 let obstoječi trgovini semen in špecerije. Hans Sirk, .Maribor, Hanptplatz (rotovž). 226 KKttKttftKKK Delavci 809 dobijo posebne cene v trgovini z reianim blagom, perilom in obleko Wesiak, Maribor, Draugasse. ********* Poasor! 50.000 parov čevelj! 4 pari čevelj samo K '50. Zaradi ustavljenja plačil raznih večjih fabrik se mi je naročilo, prodati večje število čevelj globoko pod izdel. ceno. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih Snir-čevelj, usnje, ruj. ali črno, ga-loš. Kapen-bezac, močno ob-kovana usnjata tla, veleelg. najnov. fakcija, velikost po St. Vsi 4 pari koštajo le K 750. Posije po po.zetju C. Orliner, eksport čevelj, Krakov št. 206. Zruenjava dovoljena ali denar nazaj. 303 Proda se 307 nova zidana hiša in 3 orale rodovitne zemlje, blizo nove tovarne in blizo mesta na kolodvoru zavoljo bolezni, pripravno je za gostil- niško obrt in malo trgovino in sicer za vsak obrt. — Nas- lov pove uprava ^Štajerca". Kupiti želim več v mlinarski obrt spadajo-čih predmetov, val6ke (VValzen-stuhl) cilindre, „au:zige", Kam-rade, transmisije in še več v to stroko spadajoSh reči; kdor ima kaj takega za prodati, naj blagovoli mi pismeno naznaniti. Kari Tazoll Doberlaves (EberndorO Koroško. 806 Kdor hoče 40 kron trajno in na lahki način vsak teden zaslužili, ta naj takoj svoj natančni naslov pošlje na firmo L. .Scbaeehter, Dunaj, XVI/2 B. Poštam: 10*. 303 Hiša za trgovino s šlosarijo v sredi mesta Maribor se takoj proda. Več pove upravništvo »Štajerca". 298 — 6 — Styria" Kdor si želi dober in zanesljiv bicikel kupiti, ta naj se odloči za ,,Styria"-kolO (največja fabrika v naši državi!). Gene za gotovi denar: Herren-Tourenrad K 140—160. — Herren-Strassenrad fino delo K 180—200. — Herren-Strassenrad najfinejša vrsta K 200—240. ^=: Bicikelni so s „freilaufom" in z najmočnejšim pneumatikom. ' Zanesljivim kupcem se proda tudi na obroke (rate). — Deli (Bestandteile), nadalje „Laufinantel" in „Luftšlauhi" se dobijo po najnižji ceni. Obiščite našo veliko zalogo ali pišite po cenik (PreislEste). Zaloga in zastopnika trgovina 316 Brata Slawitsch, Ptuj Florianiplatz in Ungartorgasse. Patent-Satt- und HeiBdampf- }entusteuerung »System LENTZ« und Leistungen bis 1000 PS e. Osterreichisches Verkaufsbureau: Emil Honigmann, Wien IX., Loblichgasse 4. Intern. Jagdausstellung Wien 1910: Staats-Ehrendiplome. (hScixid Amioiehagngo Pozor! 310 Kdor teli kakšno posestv*. gostilno ali hišo kjerkoli bitro prodati ali kupiti, blagovoli te naj obrniti na Franz Petelinz-a Zgornja polskava pri Pragerskem. Dobro ldoča gostilna na deželi, z lepim velikim novim poslopjem in 12 oralov sadonos-nika, njiv, travnika, vinograda in gozda vse pri hiši in lepi legi v najboljšem stanu se radi bolezni za 14-.0O0 kron takoj proda. Natančneje Franz Petelinz, Zgornja Polskava pri Pragerskem. Lepo posestvo se proda, tik postaje Poličane, vse v najlepšem stanu, veliko lepega gozda, kakor tudi njiv, vinogradov in sadonosnikov. Natančneje pri 805 Johanu Grundner, gostilničarju, Poličane. Priložnostni nakup! Lepa žepna m i verižico K 3*50. 30.000 komadov kupljenih, zaraditega pošiljam 1 lepo 86 ur idočo „Gloria" »rebrno anker-rem. uro, Svic. kolesje z lepo gravir oklopjem, s sekundnim kazalcem in lepo pozlačeno ali posrebr. verižico natančno idočo za le K 3*o0. Nadalje ponudim eno pravo pozlačeno 36 ur idočo anker-rem. prve vrste švic uro s potlač. verižico za K B—. Triletno pismeno jamstvo za vsako uro. Razp. proti povzetju S. Kuhane. razposiljalniea švicarskih nr, Krakov St. 27». Ncštevilno priznanj in naročil. Za neugajajoče denar nazaj. 812 XXX>OGttO080OG00OOCXXX Ha awea rsntiw« trgu (LeBdplaiz) v Rcwes klahitoe in pliHaiak* bide poatavljeaa y aeva p»rv.» £&ga vsakesan v porabe. ""eaks»H ae le« hlodi, itd. p« s*htevi takfij rae iagrv Vaakd« pa ime tudi oaoa oblati, Trtati ra •pahatf i. t. d. C®K*^£crccc^ Vredno citati je za vsacega lastnika živine za mleko prospekt štev. 127 o Diabolo-Separatorju z mnogoštevilnimi p r i z-n an j i! Zahtevsjte ga z garancijskimi pogoji zastonj in franko, danes od 1. 1872 ustanovljene fabrike kmetijskih strojev PH. MAYFARTH & Co. Dunaj II., Taborstr. 71. Išče se zastopnike. bi30ga3C»e*^icmc^ 216 plavi, najboljše vrste, — la dvojno rafiu. sicilijansko žvepbj zmeljeno, —- Raffiabast. svitla fina najizbot] nejša raffia. — karbolinej, ter, poljski gips, — Železni vitriol, zeleni, — Portiand-cement, stavbinski gi| amerikanske rezne trte in trsi korenine, — valčne moke iz pšenice, rži, cinkvantin-koruza, krmilne moki,] otrobi, koruzni šrot, — nadalje vse vrste špecerijskega blaga pri| poroča po najnižjih cenah Pl Kdo ceiir cajgi (Bet in s F.C. Dobro idoča (prava „Goldgrube") z iztočom vina, I žganja ter tobak-trafiko se proda. TrT na leto 800 K, vina se iztoči 80 poB pive 200 hektolitrov na leto, 7 svinj konj, ledenica. Ves inventar, kakor le *\ ure od Maribora, nedeljski izlet 8 oralov zemlje. Hiša ima 1 soba za Ion, ekstra-soba, acetilinska razsvetljaj in vrtu. Cena 34.000 K. 21.000 K osli" Nadalje kirjj z grajzlerijo in fiašenšaij ena H!JU dobrem kraju v Studenci zemlje. Cena 8 000 K; 3.000 K Proda se zaradi bolezni. — Več se iz; Jos. Stamzar, Mari 108 c. k. konc. zavod za lealitetni in bi« V. Schulfink v Ptujir špecerijska trgovina, Hauptplatv J priporoča za velikonoč: sveže, rozino, 'f občinah moko, dišave (Gewi'trz), dobro, ceno k^bama, dalje raffia, bakreni vitriol in vse fyjanje ni blag°-___________ta nam —' T, " "071" klai Posestvo z hiSo, kletjo in novim gospodarskim poslopjem.',,™ [o - s trga (Markt-Tflfler) od farne cerkve sv. Jedert 20 mili ■*"1 jiri katerem se 5 glav živine,+ svinje redi;o, živeta s » šest ljudi. Sadne pijače 200 malih in vina 60 na* I Pov zemlja leži v solčnem kraju, llosle za domačo rabo » adjllllkt 3.200 goldin. Več se izve pri lastniku Francu Goršek vlg. Grobelšak v Tr, pošta Laško. poroča it usn; a nakupi in pr. best 116 šivalni stroj 20. stoleg*8^ Kupujte le v naših prodajalnah iKt Raz| = naše agente. Singer Co, akc. dr. za Ptuj, Hauptplatz 1. Svarilo pred posnetki! Vse od drugih prevajalen & pod imenom >Singer« ponujani stroji so izdelani po i sUrejBih zistemov, ki zaostaja v tajnosti, delaim<* strukciji daleč za našimi novejšimi tiltaj _ Na pr. vprašanja vsakokrat zaželjeno |N| I Vtorci vezenja, Šivanja in žtopfanja zastonj in frui|j rature vsake vrste se napravijo hitro in obraCuni]»M 40 I o o I 9 Kdor hoče ob Velikinoči lepo in ceno voljeno obleko — novosti v atlasih, satinih, cefirjih, pralnih stolih, plavih drukih — platno za perilo in postelje, oksforde za srajce, cajge za postelje, gradi za matrace, — tepihe za hojo (Laufteppiche), za pred posteljo (Bettvorleger), štofe za pohištvo, varstvo za stene (Wandschiitzer), garniture za postelje in sobe — namizne prte, hantle, servijete — Štofe za gospode in cajge za hlače — ============= novosti v zidanih, robcih •■ s--: ..:.: dobro in poceni kupiti, obrne naj se zaupljivo na firmo L F. HlstJi I Hi, ipsta 1 o W* Cena nizka, postrežba zanesljiva, blago pa dobro. Na zahtevo pošljemo muštre brez stroškov. Razpošiljatev samo po povzetju O pri Adolfu Wesiak, Draugasse 4, kupuje se štofe. platno, cajg za postelje itd. znano dobro in poceni. Delavsko perilo in obleke, m močni domači izdelek. >HC Razglas. Usojam si svojim p. n. kupcem uljadno naznaniti, da sem svojo, doslej g. Worsche v najemu oddano, splošno priljubljeno trgovino z manufakturo, tuhom in platnenim blagom , Hanptplatz št. 16 (poleg apoteko) ^..sam, prevzel in da jo bodem z večjo, dobro, sorti rano. zalogo kakor v prejšnih le-naprej vodil. — Zlasti si dovoljujem opozarjati na moje gotove predp&nike in perilo, se izdelujejo v moji hiši sami. — S tem da prosim, da mi naklonite^ svoje zaupanje la se sami o nizki ceni ter izborni kakovosti prepričate, beležim z velespoštovanjem K. Pichler. —--------MH= »■<=-------- >■ Posestvo r občinah Stopno in Pečke se proda. Hiša z 2 la, 1 zidana klet, 1 velika preša. Stavbeno ni posebno; treba bi bilo zidati. Kamenje [a nameu dal bi vinograd. Nadalje: vinograd pnZklafter (manje); sadonosnik 399Dkl. (jako |p); visoki gozd 2769Dkl. (jako lep); njive 278 ki. (dobre). — Zadnja cena 3200 K. H pove lastnik g. Koloiuan Martitietz, idjnnkt južne železnice, M ii r z z u s c h 1 a g. na glavnem trgu zraven apoteke poroča svojo zalogo: Otročjih igrač, raznih usnatega blaga kakor kofre, taške za šolo, nakupovanje in za denar, toaletne reči, pi- e in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla bestek, žlic, nože za žep in prave Solinger iritve itd. Blago iz celuloida in roga, kako tudi letarsko blago npr. korbe za potovanje vseh rat. Razno blago iz stekla in porcelana, talarje, ptskre. sklede, flaše, glaže in druge v to stroko ice reči. Bazami oddelek že od 20 vin. sj. Posebno lepe reči pa za 60 d O K 1*20. Delavsko perilo, StrangfaU« opeke krijejo en kvadratni meter strešne plošče. — V 10 tonskemu vagonu se naloži 6000 kosov Biber, 5000 kosov Strangfalz in 4000 kosov PreBfalz. Razpošilja se na nevarnost spremljevalca. Zastopstvo je .v Mariboru pri . gg. Romanu Pachner, Edmund — Schmidgasse, Alojzu Matschek, Triesterstrasse in Hansu Andraschitz, trgovec, Karntnerstrasse. — CnitMii llftMiiniftfiltAli 8tavbinflki mojster llnill IlUlliiil OK ia fabri6ni POBest- II Ulit UCI llUJUIu'l. nik. Telefon Št 18. Učenec zdrav, krepak, iz boljše hiše, nemščine in slovenščine zmožen, sprejme se takoj v trgovini z mešanim blagom na deželi. Vpraša se pri gg. Sock & Kasimir, Maribor, 278 Tegetthoffstras8e St. 83. Lfi se iz proste roke takoj proda. V* ure od postaje Sevnice ob glavni prometni cesti, umetno zidano novo stanje, hiSa obstoječa iz 6 spalnih sob, 2 kuhinji s Štedilnikom, 2 kleti, en prostor za trgovino, hlevi za živino, svinjaki, nov kotolc, lep vrt, travnik, sadonosnik, 6 njiv, 2 vel.ka dorašcna gozda. — Voda za vsako rabo zmiraj doma. — 7,z trgovca ali penzionista tudi jako pripravno. Plačila so jako ugodna, cena po dogovoru. Kupec naj prihod pismeno naznani. Naslov: Andrej Jazbec, Log, poŠta Radna pri Sevnici. H. iz dobre hiše se takoj sprejme pri Morel&y W. V Ptuju poleg nemške cerkve. 246 X, gotovim uspehom rabi se za skrbno varstvo pri vsaki rani Praško domače mazilo. Že 40 let sem pokazalo se je omehkujoce, vlacilno mazilo, imenovano Praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obveze. Varuje rane, pomanjša vnetje in bolečine, vpliva hladilno in pospeši zaceljenje ter zdravljenje. S«* PoStna razpošiljatev vsaki dan. "W 1 doza "0 h. Pri naprej plačilu 3 K 16 h. se 4 doze, za K 7"— pa 10 doz franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije pošlje. Vsi deli embalaže nosijo postavno deponirano varstveno znamko. ---------Glavna zaloga------- B. FRAGNER,(.inl(t. apoteka „pri črnemu orla" Praga, Kleinseite, ogelj Serudagasse štev. 203. —~^— Zaloge v apotekah Avstro-Ogrske. --------- Krepki učenec z dobrimi spričevali se takoj sprejme v trgovini z mešanim blagom. M. DroLz 296 v Laškem trgu. Anker srebrna rem. ura namesto 16 kron le 7 K. Krasno delo! Krepko ohišje sa 3. bogato graviranimi mantelji in pokrovom (Sprengdeckel). Anker-kolesje, gre natanko. 3 leta garancije. Proti povzetju — samo K 7"— 304 Eksport ur Schachter, Dunaj, XVI./2, Lerchenfelderstrasse 5. Izmenjava ali denar nazaj. -*W> "V življenju nikdar več ! ■'.i.■■■'.-1 Veliko presenečenje! — 600 k. za le K 4--. Ena krasna poztač. 36 urna prec. anker-ura z verižico, gre natanko, se garantira 3 leta, 1 moderna zidana kravata za gospode, 3 najf. žepni robci, 1 prstan za gospode z unit, dragocenim kamenjem. 1 špic za cigare z bernsteinom, 1 cleg, broša za dame (novost), 1 krasno žepno zrcalo za toaleto, 1 denarnica iz usnja, 1 žepni nož, 1 par gumbov za manSete, 3 prsne gumbe, vse double-zlato s patent-zatvorom, 1 nežni album za slike, obsega 36 najlepših slik sveta, 6 jux-predmetov, veliko veselja za mlade in stare, 1 koristni „Briefstelleru, 20 predmetov za korespondenco in še 600 k. div. predmetov. V biši neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro, ki je že sama denar vredna, košta samo K 4—. Naslov: Dunajska hiša blaga F. Windiwh, Krakuva Ko. P. Vili. NB. Kar ne dopade, denar nazaj. 311 Takoj se proda ob cesti na Pragerskem 3 minute od kolodvora ena zelo lepa velika novo 309 elegantno zidana nadstropna ",.,■■ ■ liiša ■ ■■•■■ za vsako obrt pripravna, z 6 lepimi stanovanji, gospodarskim poslopjem, dobro pitno vodo in IV« orala najboljše zemlje poleg hiše. se zavoljo preselitve do najdalje 15. aprila za 19.000 K proda in pri kupnini je samo 5.000 K treba izplačati, drugo lahko ostane. Natančneje pri Franz Petelinz, Zgornja Polskava pri Pragerskem. 83 00 0 8113 5454 3367 72354� — 10 — Najlepše prašičke! Najkrepkejše živali! [Najplodovitejše plem- ske svinje! Najiz-i datnejši pitani prašiči! imajo od vseh lastnikov svinj vedno oni, ki dodajo navadni ktmi še Fattingerjevi „Lucullus" in to stalno. Pri temu ostanejo svinje vedno zdrave in zrejo rade. Krmljenje z »Lu-cullus« ni samo najvplivnejšs.tem-več tudi najcenejše, ker »e z 2 kg »Lucullus« povišanje žive teže za eno kilo doseže. vrsta ll. w Kisla III. za in velike prašiče. Cena obeh verst K H-50za 50 kg z vrečo vred od fabrikc. Slovenski cenik brezplačno od fabrike živalskih krmil Fattinger & Co. z. z. o. z. Inzersdorf pri Dunaju. Čez 3000 priznanj, več kot 350 prv-h dobitkov, 253 oodocododbo aaao aaaonoooaon a o D O a o a o s § a o a Štajersko dobro deželno vino K 52 — Štajersko namizno in iztočno vino K 54-— Štajersko krepko vino iz gore K 56-— Terrano rdeče krvno vino, veleflno K 60'— Silvanec, beli, fino namizno vino K 60— Rizling, beli, fino namizno vino K 64-— pri 100 litrih prodaja in razpošilja vinska klet v velikem poslopju šparkase Otto Kuster, Celje na Štajerskem. Svetovno mojsterstvo v industriji ur vendar pridobljeno! 27« Prevzetje edine razprodaje me spravi v pololaj, za le K 4-90 oferirati elegantno, ekstra ploščo amerik. 14 kar. ilato-duMe Svic. žepno uro. Isla ima. dobrs idoče 86 urno Aoker-kolesje premirane znamke „Speciosa" in je na električni poti k pravna ilatoM prevlečena Garancija za preciznost i leta. 1 k, K 4-9» 2 k. K 8 3» VsakiTnri doda se fino pozlačeno verižico zastonj. Brez rizike, ker izmenjava dovoljena, ev, denar nazaj. — Posije po povzetja £. H0LZER, Krekova, Stradom I8|26. 150 borovih debel (Ritotill) je na prodaj, Durchmesser 30 do 50 cm in so dolgi, gladki, ter se lahko porabijo za švelarje aH pa za plohe. Imam tudi na prodaj lepe smreke za stavbeni les (Banholz). V tem vabim lesne trgovce da oi pridejo ogledat. Oglasi r.aj se pri Matevž Jug, p. d. Rutar v Selah pri Borovlje (Kor). ass Vozički za otroke (Kinder-Sitz- und Liegewagen,) v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata po 12, 16, 20, 24, 30, 35, 40—50 K. Cene so nizke, vozički so lično in močno izdelani. Pismenim naročilom se hitro, pošteno in točno ustreie. Bniunm.' »PTII Ceno Posteljno Perje. in danne Ena klim sivo, slišano K 2'—, 'pol-belo K 280, belo K 4.—, »rimu mehko kot daune K 6'—, visoko-prima i ilis., najboljša vrsta K 8'—, daune K 6'—, bele \ K 10-—, prsni flaum K 12—, od 6 kil naprej franko. p$T* Gotove postelje -■* nlet (nanking) ena tuhna, velikost 1K0^><116 cm z dvema blazino-ma pod glavo, te 80X^8 cm, dovolj polni, z novim sivim, čisče-nim in trajnim perjem K 16-—, poldaune K 20-— daune K 24"—; tuhna umi K 12-—, 14—, 16--, blazina pod glavo K 3-—, 850, 4-—, posije po povzetju, zavoj zastonj, od K 10-— naprej franko Max Bergor, Dosohenitz št. 1012, Bohmerwud. Cenik o matracah, odejah, prevlečkih in vsemu drugemu blagu za postelje zastonj in banko. — Kar ne dopade, m zameni ali denar nazaj. 678 4 tedne na ogled in izkušnjo razpošiljam moja kolesa znamka „Bohema". Posamezni deli in reparature najceneje. Komodtii plačilni pogoji. D. ceniki zastonj in franko. Fr. Dušek, fabrika koles, Opočno št. 103 n. drž. žel. (Češko). i67 prevzame vlcge vsaki dan, izposojuje domačo šledilnice (Heimsparkasse), kapitalizira nedvignjene obnsli vsakega poi leta in plača rentni davek iz lastnesa. Ona daje posojila na zemljišča, poslopja, menice (VVechsel) in vrednostne papirje pod najugodnejšimi pogoji in proti zmernemu obrestovanju ter daje vsakega dopoldne rada in brezplačno pojasnila v vseh hranilničnib zadevah. Za tlope jinilfi ne samo I2datni refervni fond zavoda. marveč ludi uwtina ohčina ormožka z voem .svojim premoženjem; poleg lega je ta Sparkasa podvržena državnemu nadzorstvu in državnim revizijam. Vsled tega je za vložnike najzanesljivejši in najvarnejši denarni zavod. 972 Ravnateljstvo. Produ ^p3 stare o,