GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SATURNUS LJUBLJANA — LETO IX ŠTEVILKA 5 — JUNIJ 1967
Novo izvoljeni člani organov upravljanja
28. aprila smo volili polovico novih članov v centralni delavski svet podjetja in v delavske svete delovnih enot.
Za to ustavno pravico smo namenili zadnji delovni dan v mesecu aprilu, čeprav sicer skromno, pa vendar slovesno je potekalo to uresničevanje samoupravljavske dolžnosti. Naši dragi mladinci so zopet, kot že tolikokrat priskočili na pomoč in okrasili z zelenjem, parolami in zastavami naša volišča. Morda je bilo ravno zato že zgodaj
zjutraj praznično vzdušje in lila z odlično udeležbo.
Vendar tudi pri volitvah ni šlo brez vprašanj, kam nekateri volilci spadajo, katero je njihovo volišče in podobno. Seveda so to naša skladišča in njihova stara problematika, ki nas je zopet spomnila na organizacijski nesmisel v našem kolektivu.
Rezultati volitev
večini so se volišča lahko že
S sprehodom po voliščih na ta dan, sem spoznal, da je volišče »Razvoj in delavnice« najlepše urejeno — po mojem okusu — sicer so bila vsa zelo lepa. In še sem odkril, da nekateri člani kolektiva jemljejo volitve še prav po staroslovansko, temu je precej pripomogel tudi datum, saj je bil zadnji delovni dan
v prvih urah voljen ja pohva-
pred praznikom dela. Nekateri člani namreč so si prinesli zagotovilo za dobro voljo in veselo vzdušje za tak pomemben dan, kar s seboj. Pa vendar, kot sem videl to ni motilo pri delu. Bližali so se prvomajski prazniki, volili smo in prav od kamna mora biti srce, če ob takih trenutkih veselja ne pokaže.
Izvoljeni so bili	v DSP	v DSDE
Embalaža	1.	Novak Franc 2.	Galjot Maks 3.	Zec Rado 4.	Hribar Marija 5.	Dovč Pavla	1.	Robič Slavka 2.	Bergant Avgust 3.	Keber Janez 4.	Zajc Darinka 5.	Fumič Anica 6.	Turek Janez
Obrat Zalog	1.	Vehovec Franc 2.	Pene Peter 3.	Alič Fani 4.	Pok Hinko	1.	Mrgole Jože 2.	Babnik Lojze 3.	Gregorič Jože 4.	Kreč Milena 5.	Božič Pavla 6.	Koren Fani 7.	Cunk Majda 8.	Mohor Anica
OTP	1.	Bobič Bojan 2.	Kralj ing. Bogo 3.	Vidmar Janez	1.	Bobič Bojan 2.	Bučar Ivanka 3.	Dokša Rozi 4.	Jakič Anton 5.	Pungerčar Rezka 6.	Kočar Ivan 7.	Galjot Dušan 8.	Jaklič Aleš
Razvoj in delavnice	1.	Drakulič Milan 2.	Hudeček Janez	1.	Jenko Stane 2.	Sekirnik Sandi
3.	Marolt Franc
4.	Drakulič Milan
5.	Curk Janez
V organe samoupravljanja smo volili po delovnih enotah na šestih voliščih.
V DS podjetja smo volili 20 novih članov.
V DS delovnih enot pa:
—	Embalaža ..._............................. 6 članov
—	obrat Zalog ..............-.....-......... 8 članov
—	DTP .............-........................ 8 članov
—	Tiskarna ......................-....-..... 4 člane
—	Razvoj in delavnice ..................-... 5 članov
Procentualnl pregled udeležbe na volitvah:
Podjetje kot celota:
Od 1633 volilcev je volilo	1393, to
1.	volišče Embalaža
Od 377 volilcev je volilo	313, to
2.	volišče Razvoj in delavnice
Od 177 volilcev je volilo	153, to
3.	volišče OTP
Od 282 volilcev je volilo	227, to
4.	volišče Tiskarna
Od 158 volilcev je valilo	141, to
5.	volišče Zalog
Od 336 volilcev je volilo	292, to
6.	volišče Skupne službe In stranski obrati
je 85,3% je 83,1 % je 88,9 % je 80,5% je 89,2 % je 86,9%
Od 308 volilcev Je volilo	267, to je 86,7 %
Izvoljeni so bili	v DSP	v DSDE
Skupne službe in	Jamšek Jože stranski obrati	2. Ložar Milan 3.	Turek Duša 4.	Virk Sonja		
Tiskarna	1. Levec Franc	L Matelič Franc 2.	Roš Tonca 3.	Sečkar Vinko 4.	Pokoren Anica
Delavski svet podjetja je na svoji prvi seji dne 15/5-1967 izvolil nov upravni odbor.
Od starih članov so bili ponovno izvoljeni za mandatno dobo — eno leto štirje člani. Novo Izvoljenih članov je šest in skupno z direktorjem podjetja tov. Rakuščkom, ki je redni član, šteje IIO 11 članov.
Stari: Demovšek Vlado — predsednik, Novak Franc, Osterman Franc, Vabšek Jurij.
Novi: Galič Ana, Hren Joža, Kerznar Jože, Prusnik Alojz, Pollak Janez, Virk Sonja.
Za stalne namestnike članov so bili Izvoljeni: Bučar Ivanka, Stamojčič Ivanka, Vehovec Franc. Čestitamo in želimo mnogo uspešnega dela!
PREDSTAVLJAMO VAM šest od 20-tlh novo izvoljenih članov DSP: Novak Franc, Hribar Marija, Turek Duša, Ložar Milan, Virk Sonja, Jamšek Jože. Tov. Novak in Hribar sta iz DE Embalaža, ostali štirje člani pa so predstavniki stranskih obratov in skupnih služb.
Tovarišicam in tovarišem na sliki, kot vsem ostalim novo izvoljenim, za katere upam, da nam jih bo v naslednji številki uspelo predstaviti, čestitamo.
Delo obratne ambulante v letu 1966
Obratna ambulanta »Saturnus« opravlja na osnovi vsakoletnega programa dela zdravstveno varstvo za gospodarsko organizacijo »Saturnus« z namenom, da bi se pravočasno preprečila poklicna obolenja, obratne poškodbe in druge bolezni, ki so v zvezi z delom ter, da nudi zdravstveno pomoč njenim zaposlenim.
Za opravljanje svojih nalog ima OA naslednje strokovne enote:
1.	splošno ordinacijo,
2.	službo za medicino dela ter industrijsko higieno,
3.	diagnostični laboratorij,
4.	patronažno službo,
5.	postajo za prvo pomoč,
6.	zobno ordinacijo z zobno tehniko,
7.	ginekološki dispanzer in
8.	upravo
Delovne naloge prvih petih enot se medsebojno prepletajo, saj lahko le na tak način skrbimo za kompleksno zdravstveno varstvo in spremljamo pojave, ki vplivajo na zdravje zaposlenih.
Kadrovska zasedba odgovarja normativom, ki so bili predvideni za obratne ambulante v letu 1966.
Delo v splošni ordinaciji je potekalo po predvidenem programu:
Naslednja tabela nam prikaže število pregledov na posameznega zdravnika:
Plan
Izvršeno Pregledov Razmerje prvi ponovni prvi: ponovni
1.	Zdravnik I.
2.	Zdravnik II. Skupaj
4.410
6.940
11.350
1.6S2
2.755
2.455
5.087
1,5
1,8
4.437	7.542
11.979
Posebnih zdravniških posegov je bilo opravljenih 147, hišnih obiskov pa 113.
Od gornjih 11.979 pregledov je odpadlo na svojce zavarovancev, upokojencev in ostale zunanje paciente 299 pregledov.
Služba za medicino dela ter industrijsko higieno je poleg splošnih nalog (pregledi delovnih prostorov, kontrola higienskega stanja, sodelovanja z upravo in kadrovsko službo ter organi upravljanja) opravila tudi naslednje:
1.	Pregledi pred nastopom	na delo	148
2.	Periodični pregledi vajencev	55
3.	Periodični pregledi oseb zaposlenih na zdravju
škodljivih del. mestih	358
4.	Sistematski pregledi	317
876
Skupaj pregledov:
5.	Proti gripi je bilo cepljenih pri:
a)	prvem cepljenju
b)	drugem cepljenju
c)	tretjem cepljenju
6.	Fluorografirani je bilo Diagnostični laboratorij je opravil za:
a)	pasivno zdravstveno varstvo	2937 štor.
b)	aktivno zdravstveno varstvo	7306 štor.
Patronažna služba je oprav- Ginekološki dispanzer je
ljala svoje delo predvsem med opravil 523 pregledov.
809 oseb 744 oseb 723 oseb 1356 oseb
zaposlenimi v tovarni z razgovori in posveti z vodji oddelkov, obratovodji, soc. de-
V zobni ordinaieji se prikazuje delo v minutah. Opomniti je, da so bili po-
lavcem in psihologom, po po- stavljeni v letu 1966 novi ča-trebi pa tudi z drugimi sovni normativi za zobozdravstvenimi in socialnimi zdravstvene delavce. Pravilo-službami izven gospodarske ma niso smeli biti prekora-organizacije »Saturnus«. V čeni polletni časovni norma-sklopu svojega delovnega tivi v drugem polletju. Za področja je opravila tudi 48 zobozdravnika in tehnika je
patronažnih obiskov.
bila postavljena celoletna
Postaja za prvo pomoč je norma 98.520 delovnih minut, opravila (nudenje prve po- Ta normativ pa je bil sko-moči ob nezgodah, nenadnih rajda izpolnjen že v prvem obolenjih itd.) 11508 storitev, polletju. Ker se je zobna eki-TABEIA.2
pa morala držati navodil, ni smela bistveno prekoračiti polletnega normativa v drugem polletju.
V drugi polovici leta je nastal določen zastoj.
Obiskov v zobni ordinaciji je bilo:
a)	prvih	1193
b)	ponovnih	2933
Strokovna komisija Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani je pregledala strokovno delo zobne ordinacije dvakrat in ni našla bistvenih pripomb. Posebna komisija Zavoda za zdravstveno varstvo v Ljubljani pa je na zahtevo uprave OA pregledala celotno strokovno delo enkrat. Rezultati te zadnje in posebne interne komisije O A so bili dani upravi gospodarske organizacije »Saturnus«.
OCENA
ZDRAVSTVENEGA
STANJA
Objektivno sliko zdravstvenega stanja nam v mnogo-čem kažejo statistični podatki, ki jih pa moramo med seboj primerjati vsaj za nekaj let nazaj, pod pogojem, da so 'bili zbrani in obdelani na enak način. Pri podrobnem pregledu teh podatkov lahko opazimo, da naraščajo duševne bolezni in bolezni občutil — kar je splošen pojav, poleg tega pa po izpadu delovnih dni tudi poškodbe »A« (na delu, na poti na in iz dela), poškodbe »B« (izven dela) in »nega svojca«. Za oceno zdravstvenega stanja pa niso važni samo podatki o odstotku bolniškega stale-ža, temveč tudi: index nesposobnosti (koliko m bolniških dni odpade na enega zaposlenega) in index pogostnosti (koliko primerov posamezne bolezni odpade na zaposlenega).
Spodnja tabela nam daje pregled bolniškega staleža, število izgubljenih delovnih dni, index nesposobnosti in index pogostnosti.
TABELA 2.
Opomba:	Vsa bolezenska
stanja (bolezni) so statistično prikazana v vrsti »bolezni«, zaradi zanimivosti so posebej prikazani podatki za poškodbe »A« in »B« ter »nego svojca«.
FINANČNO POROČILO
ZA 1966. LETO
Zaostreno finančno stanje socialnega zavarovanja je v letu 1966 močno vplivalo na dosežene rezultate obratne ambulante SATURNUS. Ce upoštevamo, da se je faktu-
rirana realizacija zvišala za 14% napram letu 1965 ugotovimo, da to znižanje skorajda v celoti predstavlja povečanje zobozdravstvene dejavnotsi v letu 1966, ko je ta delovala dva meseca več kot v letu 1965. Iz tega jasno izhaja, da je ambulanta za isto delo imela v bistvu tudi ista sredstva, dočim so se stroški v letu 1966 še nadalje dvigali.
Rezultati so v primerjavi z letom 1965 naslednji:
	1965	1966	Index
Fakturirana realizacija	Index 100 253.594	289.137	114,0
Neplačani računi	4.900	16.480	336,3
Plačana realizacija	248.694	272.677	109,6
Celotni dohodek	248.694	273,391	109,8
Porabljeni material	33.028	42.029	127,3
Izdatki za storitve	4.298	11.128	258,9
Porabljena sredstva	45.368	57.808	127,4
Neto produkt	203.625	215.583	105,9
Vsega v breme celotnega doh.	54.676	64.198	117,4
Dohodek za razdelitev	194.316	209.192	107,7
od tega: za bruto osebne dohodke	188.072	204.649	108,8
Iz indeksov je jasno viden	odnosu na plačano realizacijo		
porast materialnih in ostalih	(9,6 %) realno	ter je	dopu-
stroškov, saj je realizacija večja za 9,6%, porabljeni material za 27,3%, izdatki za storitve za 158,9 %, porabljena sredstva za 27,4 % in vsi izdatki v breme -celotnega dohodka za 17,4 %. Takšno povečanje stroškov je razumljivo vplivalo na relativno nižji neto produkt, ki se je zvišal le za 7,7%. Pri tem pa je treba poudariti, da so ti rezultati takšni predvsem zaradi stroge štednje pri vseh stroških, ki jo je dosledno izvajal kolektiv ambulante.
Zvišanje osebnih dohodkov za 8,8% je predvsem posledica dela zabozdravstvene službe, ki je poslovala dva meseca več kot v letu 1965. Vsekakor pa je zvišanje osebnih dohodkov (8,8 %) v
ščalo povečanje osebnih dohodkov zaposlenih le istočasno s povečanjem storilnosti dela, to je z istočasnim zmanjšanjem zaposlenih v ambulanti.
Značilno je tudi, da so neplačani računi porasli kar za 236 %, kar je predvsem odraz finančnih težav, kakor tudi likvidne sposobnosti socialnega zavarovanja, ki je vse račune za december 1966 poravnalo šele v januarju 1967.
Glede na takšno stanje je letos v sklade razporejeno le toliko sredstev, da so kriti izdatki za regresiranje prevozov na dopust in regresiranje pensionskih storitev za časa dopusta članov ambulante.
V odnosu na leto 1965 so se v zaključnem računu znatno povečala osnovna sredstva. Tako so znašala osnovna sredstva:
1965	1966
po nabavni vrednosti	19.210	61.574 N din
po sedanji vrednosti	13.829	37.714 N din
Zvišanje osnovnih sredstev in sicer v realizirani vredno-je nastalo zato, ker je »SA- sti:
TURNUS« 31. 12. 1966 izvršil po nabavni vrednosti v zne-brezplačno prenos tistih sku 37.319 N din osnovnih sredstev ambulan- ali po sedanji vrednosti v te, ki jih je vodil kot lastna znesku 22.312 N din
	Zap. 3t.	Skupina vzro-ka odsotnosti	1962	1963	1964	1965	1966		INDKX NESPOSOBNOSTI				INDBC POGOSTNOSTI				
			prime- bol. rl	dnevi	prime- bol. rl	dnevi	prime- bol rl	dnevi	prime - bol. rl	dnevi	prime- bol. rl	dnevi	1962	1963	1964	1965	1966	1962	1963	1964	1965	1966
	i.	Število efekt, delavnih dni	3o4	3oo	288	278	282										
	z.	Povprečno Stevi zaposlenih	lo lo75	1289	1521	1539	1498										
	3.	Bolezni	1272	13522	14o3	14850	1952 18474	1744	16275	1379 14918	12,58	11,52	12,14	lo, 58	9,96	1183,25	lo88,44	1283,37	1133,2o	92056
-	4.	i» bol.staleža	4,14	3,94	4,22	3,8o	3,53	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
	5.	B ekupaj "A"	115 1126	18o	2135	271	3619	238	3275	2o8	344 6-	l,o5	1,66	2,38	2,13	2,3o	1o6,98	139,64	178,17	154,64	138,85
	6.	E i» bol.staleža	o,34	o,57	o,82	0,76	o,82											
	7.	PoSkodbe HBW	115	1353	181	2234	178	1787	176	229o	172	2342	1,26	1,73	1,17	1,49	1,56	1o6,98	140,42	117,o3	114,36	114,82
	8.	i» bol.staleža	0,41	o,59	0,41	o,53	o,55	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
	9.	Nega svojca	289	1158	367 16oo	646	2769	611	2485	496	2125	l,o8	1,24	1,82	1,61	1,42	268,84	284,72	424 ,72	397,ol	331,11
	lo.	< bol.staleža	o,35 519	3637	0,42 728.	5969	o,63 1095	8175	0,58 lo25 8o4o	o, 5o 876	7913	3,38	4,63	5,37	5,22	5,28	-	-	-	-	-
	11.	Skupaj 5,7 ln 9											482,79	564,78	719,92	666,02	584,78
	12.	bol.staleža	1,11	1,58	1,87	1,88	1,87	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
	13.	Skupaj 3 ln 11	1791 17159	2131	2o819	3o47	26649	2769	24315	2255	22831	15,96	16,15	17,52	15,8o	15,24	1666,05	1653,20	2oo3,3o	1799,22	15o5,3'
	14_!_	< bol.staleža	5,25	. - J...”	6,08	L„, 5,68	5,4o	-	-	-	-	-	-	-	- 1		-
(Nadaljevanje z 2. strani)
Ambulanta v letu 1966
Glede na doseženi dohodek in potrebe po kritju posameznih izdatkov predlagam, da se doseženi dohodek razdeli takole:
doseženi dohodek za razdelitev	N din 209.192,89
od tega za:
prispevek v obvozni rezervni sklad	N	din	397,50
prispevek v sklad skupne porabe za regrese N din	4.065,00
prispevek Skopju iz dohodka	N	din	81,30
in bruto osebne dohodke	N	din	204.649,85
Kljub znatno zaostrenim pogojem poslovanja v letu 1966 so rezultati poslovanja ambulante ohrabrujoči, saj jasno pričajo, da je kolektiv tudi v novih pogojih sposoben zadovoljiti osnovne potrebe poslovanja ob istočasno zadovoljivem nudenju zdravstvenih storitev članov delovnega kolektiva »SATURNUS« kot ustanovitelja ambulante.
SPLOŠNA
PROBLEMATIKA
Zavod je s svojimi zaposlenimi — lahko trdimo — v glavnem izpolnil svojo nalogo, efektno je skrbel za zdravstveno varstvo zaposlenih v gospodarski organizaciji »Saturnus« in se trezno vključil v gibanje gospodarske reforme. Zavedamo se, da se da še marsikaj izboljšati, vendar si moramo biti na jasnem, da bodo marsi-kraj — vsaj nekateri — zavarovanci morali tudi sami spremeniti odnos do zdravstvene službe. Ne misilmo tukaj finačnih ukrepov in problemov, temveč osnovni odnos: zdravstveni delavec — zavarovanec in obratno. Na jasnem si moramo biti, da veljajo tudi za zdravstveno službo strokovni in splošni predpisi, ki jih moramo spoštovali in upoštevali in z veseljem storimo vse, kar zmoremo in smemo. Je pa tudi res, da vsi naštevamo naše pravice, na dolžnosti pa tako zelo radi pozabljamo. In še to: nikoli nismo bili, nismo
in nc bomo zadovoljni vsak z vsakim, vsakdo ima kot posameznik svoje dobre in slabe lastnosti, vendar pri tem preveč pozabljamo, da smo ljudje, ki živimo v socialistični deželi. Skrb za zdravje je lastna vsakomur, najbolje jo pa lahko tolmači in izvaja le strokovna služba, kot velja isti princip tudi na ostalih področjih dela.
Z temeljnim zakonom o delovnih razmerjih, temeljnim zakonom o varstvu pri delu in istim republiškim zakonom sc poudarja naloga gospodarskih organizacij, da še v večji meri skrbc za zdravstveno varstvo zaposlenih. Rade volje sprejemamo te dolžnosti, katere nalagajo imenovani zakoni gospodarski organizaciji, da kot strokovna služba pomagamo pri reševanju nastale ali pa tudi stare problematike.
Obratne ambulante vse bolj izgubljajo pomen kurativnih ustanov in vse bolj posegajo v preventivno dejavnost, ki pri nas že od vsega začetka ni bila majhna.
Naj omenim samo nekoliko nalog, na katere bomo morali s pozornostjo gledati: vprašanje raziskav delovnega okolja, ropot, osvetlitev, mikroklima itd., ki bistveno vplivajo na zdravje zaposlenega in s tem tudi na produktivnost dela, vprašanje in 100 % udeležba pri periodičnih pregledih, na zdravju škodljivih delovnih mestih, * 1 2 3 4
absentizem pri cepljenju proti gripi — po drugi strani pa bolniški stalež zaradi obolelosti za gripo, vprašanje uporabe zaščitnih sredstev in še in še. Torej načrtnega dela dovolj — upamo, da bo toliko tudi medsebojnega razumevanja med strokovno službo in upravo gospodarske organizacije »Saturnus«, katera je bila v večini primerov na zavidljivi višini.
Problematika s socialnim zavarovanjem sc iz dneva v dan bolj zapleta, predvsem zaradi finančnih težav. Razumeti moramo, da je % prispevka za zdravstveno varstvo vedno manjši, po drugi strani pa se dvigajo dajatve, katere gredo po principu večje potrošnje v breme samega zavarovanca. Res je, da se pravice omejujejo, prav tako pa se omejujejo tudi prispevna stopnja. Preventivno okrevanje je ukinjeno, določene kategorije bolezni tudi ne morejo koristiti več klimatsko kopališkega zdravljenja, boleznine do 30 dni se prenašajo v breme gospodarskih organizacij, toda s sredstvi, katera bodo vplačana vanj v letu 1967, lahko gospodarska organizacija pokriva vse boleznine do 30 dni, reši vprašanje razširjenega zavarovanja, nameni določena sredstva za izboljšanje zdravstvenega varstva in odvede še del v plačilni sklad, oziroma ji del ostane na vplačilnem skladu. Marsikdo morda misli, da je nujno le pokrivati boleznine, toda zavedati se moramo, da se bodo sredstva vložena v zgoraj navedene postavke slej ko prej bogato obrestovala, tako s stališča zdravstvenega stanja zaposlenega kot s stališča delovnega uspeha.
dr. Vinko Ravnikar
Sprejem učencev v uk
V kadrovski sektor se že dalj časa pismeno in ustmeno obračajo starši otrok, ki bi se želeli izučiti enega izmed poklicev kovinske, gra-ične ali elektro stroke.
Predvsem jih zanima kakšne možnosti so in koliko učencev v gospodarstvu nameravamo sprejeti v letošnjem šolskem letu.
Definitivnega odgovora zaenkrat nc moremo dati, ker sc vršijo analize kadrov po posameznih delovnih enotah. Vsekakor pa bo naša gospodarska organizacija sprejela v letošnjem letu tudi nekaj vajencev v kovinsko in grafično stroko.
Pogoji za sprejem so običajni:
1.	Šolski uspeh
2.	Zdravniški in psihološki pregled
3.	Praktična preizkušnja
4.	Socialno stanje družine
Prednost bodo imeli otroci
članov našega kolektiva in pa otroci borcev NOV.
Predvidevamo, da bo interesentov veliko več kot jih bomo v stanju sprejeti, zato svetujemo staršem, da vložijo do 10. 6. 1967 v kadrovski sektor prošnjo, katera naj vsebuje:
1.	Splošne podatke o vajencu
2.	Katerega poklica se želi izučiti
3.	S kakšnim uspehom je končal 7. razred
4.	Kakšen uspeh pričakuje v 8. razredu.
Spričevala bodo kandidati priložili kasneje — po končanem pouku.
Med 10. 6. in 20. 6. 1967 bodo prosilci in njihovi starši klicani v kadrovski sektor s pismenimi vabili. Zc naprej prosimo, da se točno držite ure in dneva, napisanega na vabilu, sicer sc bomo težko izognili čakanju in slabi volji.
Prav tako bodo kandidati dobili na obvestilu razpored za zdravniški in psihološki pregled.
Praktično delo bodo opravljali kandidati v naših delavnicah. Obvezna je 7-dnevna praktična preizkušnja, medtem ko imajo grafiki še obvezen sprejemni izpit na grafični šoli.
Pri odločanju za sprejem v uk, bo imela na ta način kadrovska komisija veliko lažje delo, ker bo osnovana odločitev na ocenah, pridobljenih po različnih kriterijih, kar bo vsekakor bolj objektivno.
Starše prosimo, da sc držijo navedenega roka za oddajo prošnje, ker poznejših prijav nc bomo mogli upoštevati zaradi predvidenega dela In dopustov v kadrovski službi.
Kadrovska služba
Preberi in se zamisli . . .
Včasih človekov razum ne more mimo dejstev, kljub temu, da bi si to želel. Tako tudi jaz ne morem mimo dogodka, o katerem se je približno pred mesecem dni precej govorilo po tovarni. Za našo rubriko sem se z bralci sicer zmenila za anonimnost in jo ne mislim kršiti, čeprav mi bo morda kdo, ki bo ob tem članku prizadet, kaj podobnega oporekal.
O anonimnosti tu skoraj ne moremo govoriti, ker se je dogodek odigral pred številnimi pričami našega kolektiva
—	pred tovarno samo. Prav vsled tega se mi zdi, da je le potrebno, da se ustavimo ob njem, ker resnično zasluži hip časa in razmišljanja.
Kot običajno je tudi tistega dne tovarniška sirena od-piskala konec dela. Vsem se je mudilo domov! Vsak je imel že načrt, kako bo Izkoristil prosto popoldne, zato je povsem razumljivo, da si je želel biti čimprej na cilju.
Običajno prinaša tovarniška sirena ob končanem delu človeku veselje, ker se z njo začne prosti del dneva, čeprav ga največkrat prav tako prebijemo ob delu, le z razliko, da smo v krogu svojih dragih.
Za tistega, ki nima svojega doma, pa pomeni pisk sirene prav nasprotno. Potiska ga v okolje, v katerem se neprijetno počuti, v katerem ne najde zaposlitve duha In zadovoljstva. Prepušča ga času, v katerem se on ne znajde, iz katerega si je največkrat sam nezmožen poiskati poti. Tak človek tava po ulicah in preži na znance ter beračt njihovo usmiljenje, ali pa se stiska v mrzli kot tesne in vlažne sobice.
Redkokdaj pomislimo, kaj nam nudi dom in kaj doživljajo tisti, ki ga nimajo ali pa si ga ne znajo ustvariti
—	ogreti!
Prav gotovo bi marsikakšna sodba in obsodba ostala neizrečena, če bi znali podoživljati sočloveka, ki je prikrajšan za domače ognjišče.
Tudi v našem primeru bi se Izognili komentarjev vsi tisti, katere je življenje doslej vodilo mimo večjih zaprek. Mar ni Ironija, da v trenutkih, ko nam življenje nudi priložnost, da se pokažemo ljudje, naredimo ravno nasprotno? Obnašamo se kot najnižje organizirane živali, katere nimajo ne možgan, ne čustev. Se več, naslajamo se ob trpljenju In nezmožnosti sočloveka s prijetnim ob-| čutkom naše izvzetnosti.
Približno tako bi sl lahko razlagali dogodek, katerega poznamo vsi. Morda bi ga kljub temu strnila v en sam stavek, kateri nam žal ne bo mogel povedati vsega o dekletu, katerega je pred številnimi pričami poniževal, ki mu je dve leti predstavljala sužnjo. Po njegovi logiki naj bi bila to kazen, ker se je v dekletu prebudila samozavest in ponos, ker se je uprla poniževanju s tem, da se je preselila drugam.
Njene najbližje sodelavke so vedele kako živi, obsojale so jo, ker se pusti Izkoriščati In poniževati, tako kot jo danes, ko je naredila temu konec.
Nihče ji ni bil pripravljen pomagati v težkem času. Vsi so mimo gledali, kako jo fizično močnejši In pobesneli človek pretepava z gumijasto cevjo. Nihče ni Imel toliko poguma, da bi ji priskočil na pomoč, vsak se je bal za svojo kožo.
Enega človeka se Je bala cela čreda ljudi! Kaj ni to smešno opravičilo za tiste, ki Ime človek uporabljajo? Je mar mogoče, da je en sam človek sposoben pretepsti vse?
Kaj nam pove ta dogodek? Nc bi rada razpravljala glasno o tem, ker me boli dejstvo, da pri tolikih ljudeh ni bilo enega samega človeka.
In epilog?
Močno poškodovano In nezavestno delavko so odpeljali v bolnico. Mimo vsega ostalega je Imela močan pretres možganov, o čemer smo že tolikokrat slišali, da lahko pusti I neugodne posledice za celo življenje. V takem primera bi 1 ostala breme družbi — in kdo je družba? Se lahko smatrajo v tem primeru gledalci za del družbe?
Sočloveku torej nismo sposobni več pomagati, če nam pri tem preti najmanjša nevarnost. Mimo lahko gledamo krivico, ki se dogaja pred našimi očmi.
NI morda to dovolj jasen opomin, da postajamo prazni, da zanemarjamo to, kar nam je dala narava kot višje organiziranim bitjem za nagrado, katere menda nismo vredni.
Vse bolj se približujemo pojmovanju In vrednotenju človeka, katerega smo hoteli s štiriletnim prelivanjem krvi razvrednotiti.
Boleča je resnica, da postajamo vsak dan bolj podobni stroju. Medtem pa že celo četrtletje uporabljamo geslo: ČLOVEK NI STROJ!
Kako se včasih besede razlikujejo od dejanj ...
Mira Tomc
MEHANIZACIJA TRANSPORTA V ODDELKU OKROGLE EMBALAŽE TOVARNE SATURNUS
Področje, ki ga zanemarjamo
V današnji stopnji proizvodnje je pomen notranjega transporta v Saturnusu zelo važen, saj zavzema po ocenah v obratih in med obrati 10—15% celotnih proizvodnih stroškov, to je tistih, ki jih je mogoče oceniti, pri tem pa ni vštet transport, ki ni nujen, pa ga opravljamo vsied neurejenosti pri prevzemanju materiala in odpošiljanju gotovih izdelkov. Obenem porabimo vse preveč časa zaradi raznih manipulacij po skladiščih.
Z realizacijo proizvodnje in uvedbo mehanizacije smo uspeli zmanjšati čiste proizvodne stroške, vsied tega pa nam sili v ospredje vprašanje transporta, ki ob modernizaciji ni bilo vključeno v tehnološko rešitev na liniji proizvodnj a-transport.
Tako imamo ob stalnem povečanju proizvodnje še vedno neurejen transport, ki nam ne zvišuje samo stroškov proizvodnje, temveč čestokrat zavira proizvodnjo, ker ne zagotovimo proizvodnim obratom pravočasne dostave reprodukcijskega materiala.
Zato je naša najvažnejša naloga, da uredimo notranji transport po modemih metodah, ki nam bodo omogočile znižanje stroškov proizvodnje. Te morajo biti take, da bo transport racionalen ter da bomo lahko preko istega urejevali proizvodnjo in odpravljali grla pri oskrbovanju obratov z materialom, obenem pa študijsko razporejali transport gotovih proizvodov našim odjemalcem.
V	zadnjem času razpravljamo v naši tovarni tudi o paletizaciji, ki naj bi rešila transport v tistih obratih, kjer imamo opravka z volumensko robo. Kljub našim željam to ne bo kmalu urejeno, ker moramo v okviru vseh proizvajalcev in potrošnikov ta problem enotno rešiti.
Prav bi bilo, da bi poskušali znotraj tovarne urediti interno paletizacijo, tu mislim predvsem ekspedit, ker bi na ta način občutno zmanjšali čas za nakladanje kamionov, kar zmanjšuje stroške transporta gotovih izdelkov, ki niso tako majhni.
Brez dvoma bi bilo potrebno ob tem izdelati temeljite analize in možnosti kako to urediti.
Obrat se nahaja v I. nadstropju ter ima najbolj neugodno lokacijo, ker je skladišče materiala oddaljeno 110 m, skladišče polizdelkov 50 m in skladišče gotovih izdelkov 70 m. Za transport materiala in gotovih izdelkov se moramo posluževati med-etažnega dvigala.
TRANSPORT MATERIALA
DO ZAČETKA
PROIZVODNJE
V	okroglem oddelku predelamo dnevno 5000 plošč pločevine formata 760 x 530 mm; 95 % te pločevine dvigamo v skladišču litografirane pločevine.
Delavci iz okroglega oddelka gredo z vozički po pločevino v skladišče, kjer je pločevina pripravljena ter jo naložijo na voziček cca 700 plošč (550 kg). To je največja teža, ki jo sme delavec
voziti po predpisih HTZ pri delu. Tudi struktura tal ne dopušča večje teže, zlasti v poletnih mesecih. Tlak je asfaltiran in tako prepojen z oljem, da imamo resne ovire pri transportiranju.
Delavec, ki vozi pločevino po obratih na nezaščitenih vozičkih, mora paziti na varnost drugih, ker vodijo poti ob strojih, pri katerih so zaposleni delavci.
Za transport iz obrata v skladišče in nazaj porabi delavec 45 minut, ker gre skozi več obratov, tako, da prevoz ni lakeh, najmanj pa racionalen.
Na shemi je prikazana pot materiala do začetne faze.
Delavec mora iti v skladišče pločevine 7,13 krat.
5000
-^qq- = 7.13, če pa to pomnožimo s časom poti 7,13 X 45 = = 320 minut porabi delavec za transport pločevine in prehodi 1540 m.
Za tri proizvodne linije je treba preskrbeti polizdelke iz skladišča. Linije potrebujejo 60.000 polizdelkov, ki so naloženi v 20 železnih zabojih, Skladišče je oddaljeno 50 m v eno smer. Z vozičkom lahko pripelje delavec naenkrat en zaboj, za pot pa porabi 15 minut.
15X20
■-------minut in 2000 m
300
prehojene poti.
Ce hočemo zagotoviti nemoteno preskrbo z materialom, prehodijo delavci 3540 m v 640 minutah.
MEDFAZNI TRANSPORT
Od rezanja pločevine do pakiranja izdelkov, linije v obratu niso tako urejene, da bi po njih tekel medfazni transport brez zastoja. Stroji so postavljeni v nekakšne linije, vendar je med njimi preveč prostora, tako da znašajo skupne mere strojev 9 m, raztegnjena linija pa meri 22 m. Popolnoma mi je jasno, da morajo biti stroji ločeni, vendar pa ne tako, da ovirajo proizvodnjo.
Delavci skladajo škatle v košare po 80—100 kom in npr. k operaciji 6 pride iskat škatle delavka z operacije 8, itd.
Pri analizi dela po zmogljivosti posameznih strojev smo morali zaradi medfaznega transporta zmanjšati kapacitete za 10 %. Z ozirom na objektivne probleme pri ureditvi linij, se transport med operacijami odvija delno zadovoljivo.
Večji problem predstavlja transport materiala od začetne operacije (2) do (4).
Pri operaciji (2) se pločevina reže na potrebne dimenzije razvitih mer škatel; na-
rezane obode odlaga delavka na posebne stolice.
Delavka z operacijo (4) gre sama po narezane obode k operaciji (2) ter jih prene-ne v dolžini 4 m k stroju. Naenkrat vzame cca 80 obodov, to dela 7,5 ur.
Po povprečnem izračunu na liniji smo ugotovili, da porabi za to 12,5 % celotnega časa.
TRANSPORT GOTOVIH
IZDELKOV
Transport gotovih izdelkov se opravlja po isti poti kot transport pločevine in sestavnih delov, le da se gotove izdelke prevaža v ekspedit. Pot od proizvodnje do ekspedita je dolga 70 m v eno smer.
Izdelke s I. in II. linije pakiramo v vreče 400 X 400 X X 650, izdelke s III. linije pa pošiljamo v zavitkih po 3 komade.
Količina zapakiranih izdelkov je podana v m3.
Na linijah zapakiramo:
I. linija 120 vreč = 15 m3
II.	linija 211 vreč = 20 m3
III.	linija 2666 zavit. - 28 m3
skupaj: 63 m3
Transportni delavci morajo dnevno zvoziti v ekspedit 63 m3 gotovih izdelkov ali točneje, pot dolgo 140 m morajo prevoziti s transportnimi vozički 63-krat dnevno, to je 8820 m. Za eno pot porabi delavec 12 minut, skupno 756 minut in to s precejšnjo obremenitvijo.
Upoštevati je treba tudi to, da je treba robo odložiti na za to prirejena mesta in javiti sprejemni pisarni. Transportni delavci imajo naporno delo, ker moramo upoštevati še preobremenitve transportnih hodnikov in medetažnega dvigala. To ima za posledico, da trenutno ne zmanjšamo časa za transport gotovih izdelkov.
Po sedanjem načinu trans-portiranja materiala, polizdelkov in gotovih izdelkov prehodijo delavci dnevno 12.360 m v 1376 minutah.
Ugotovili smo, da veliko časa porabimo za transport-gotovih izdelkov ter da dosledno sploh ne moremo analizirati medfaznega transporta.
Pri predlogu rešitve za notranji transport po sodobni metodi bom skušal opozoriti in s povečano proizvodnjo prikazati odstopanja od klasične razporeditve strojev v linijsko, kjer ne predstavljajo sredstva za notranji transport košare, temveč transportni žlebovi, ki pod določenim kotom omogočajo, da obodi škatel sami drsijo od ene operacije k drugi.
Opis je izdelan po istem vrstnem redu kot pri seda-
njem stanju — material — medfazni transport, v kolikor ga bomo lahko še tako imenovali in transport gotovih izdelkov.
PREDLAGAM
RACIONALNEJŠI
TRANSPORT
Transport materiala
Za racionalnejši transport predlagam, da zgradimo med-etažno dvigalo iz oddelka okrogle embalaže v oddelek vlečene embalaže, ki je v pritličju tovarne.
Ce montiramo dvigalo, odpade v celoti transport materiala po drugih obratih.
Novi prizidek tovarne meji na skladišče litografirane pločevine. Prizidek uporablja v pritličju oddelek vlečene embalaže za pomožni material, v I. nadstropju, t. j. v oddelku okrogle embalaže pa so nameščene škarje, ki so prva faza proizvodnje. Prebili bi samo ploščo med etažama ter montirali dvigalo nosilnosti 2000 kg, s čemer bi bil problem rešen.
Po danem predlogu bi bilo dvigalo montirano v prehodu med skladiščem litografirane pločevine in oddelkom vlečene embalaže (prostor za pomožni material). Dvigalo bi bilo brez upravljalna ter bi z njim upravljali delavci sami. Po načinu dela bi to delo opravljala dva delavca.
En delavec bi v skladišču vozil pločevino k dvigalu, drugi pa bo v okroglem oddelku prevzemal material in ga takoj razporejal k strojem.
Za transport 5000 plošč bi predvidoma rabili 60 minut ali 18,4 % časa, ki ga porabimo za transport po starem načinu preko drugih obratov.
Tu ni kompleksno obdelan
To povečanje bi dosegli zato, ker bi odpravili v celoti medfazni transport ter bi lahko računali na strojne kapacitete, katere ob ureditvi ostalih problemov omogočajo dejansko tako proizvodnjo.
Ce bi šli v dosledne analize, lahko vidimo, da se tudi" funkcija gibov ljudi v linijah bistveno spremeni, ter da odpade vsaka skrb za tako imenovani mrtvi čas v času klasičnega medfaznega transporta.
Delovne operacije po tehnološki razporeditvi si sledijo:
4. Rezanje vogalov 6. Nanos tesnilne mase in oblikovanje
8. Podolžni zgib 10. Robljenje (izdelava zapiralnih robov)
12. Zgib dna 14. Zgib obroča 16. Pakiranje
Transport gotovih izdelkov in polizdelkov
Ugotovili smo, da že ob sedanjih kapacitetah proizvod-
ves transport materiala. Tako ni obravnavan transport sestavnih delov iz skladišča polizdelkov, ker predvidevam, da bo ta vključen v verižni transport med oddelkom okrogle embalaže, oddelkom 4-oglate embalaže, ekspeditom in skladiščem polizdelkov.
Medfazni transport
V	prvem delu medfaznega transporta so obravnavani problemi, ki nastopajo in njihovi vzroki, tu pa bom skušal z izboljšavami to odpraviti, v kolikor ne pa vsaj primerno urediti.
Za samo izboljšanje medfaznega transporta predlagam, da rpproizvodne linije tehnološko dosledno uredimo in stroje med seboj povežemo s transportnimi žlebovi pod naklonom 25®, ki bodo omogočili, da škatle same drsijo k naslednjemu stroju. Opisal sem že, da predstavlja največ ji problem operacija 2 + 4; tu se začenja namreč ciklus proizvodnje in od tega je odvisna celotna proizvodnja.
Da se izognemo temu zastoju predlagam, da za vsako linijo izdelamo po dve stolici 80 X 60 in to na kolesih, tako da delavka pri operaciji (2) sklada zrezane plošče škatel na stolico ter to ob določenem času potisne k naslednjemu stroju.
S tem se izognemo zastoju, ki po izračunu znaša 12,5 %. Kot sem že opisal, so linije med seboj povezane z žlebovi, s čimer omogočimo večjo proizvodnjo. Pri tem odpade 10 % zmanjšanje kapacitet. Analiza je izdelana teoretsko po sedanjem stanju.
V	praksi pa bo morda povečanje še večje.
nje porabimo največ časa za transport gotovih izdelkov. To nas niti ne preseneča, če vemo, da prav v oddelku okrogle embalaže proizvaja-jamo največ take embalaže, ki ima precejšen obseg. V povprečnem izračunu ugotavljamo, da se bo količina gotovih izdelkov 63 m3 povečala na 77 m3. Prav vsied tega iščemo rešitev v verižnem transportu, ki bi povezoval oddelek okrogle embalaže, 4-oglate embalaže, ekspedit in skladišče polizdelkov.
S tem hočemo doseči možnost racionalnejšega transporta gotovih izdelkov, obenem pa omogočimo redno preskrbo s polizdelki v proizvodnji.
Predvidoma bo verižni transporter montiran tako, da bo na točno odrejenih mestih možno odlagati polizdelke, ki bodo v posebnih zabojih (označeni z barvami za posamezne obrate). Ravno tako bomo določili na koncu pro-
(nadaljevamje na 5. str)
Linije	Sedaj	Predvideno	Povečanje
I. linija	12.000	15.000 kom	25 ®/o
II. linija	10.000	12.750 kom	27,5 ”/,
III. linija	8.000	10.500 kom	31 «/o
Delo izvršnega odbora sindikata
V prvi polovici aprila so si člani novega izvršnega odbora ponovno volili predsednika in tajnika. Funkcijo predsednika je sprejel tovariš Tanacek Ferdo, funkcijo tajnika pa tovariš Lunar Janez. Od takrat pa do danes so se dvakrat listali na prve delovne seje.
Na prvi seji so si najprej kih podjetja so zadolžili tov. razdelili delo, ki ga bodo Bajc Marjana in tov. Lunar opravljali v času svoje man- Janeza.
datne dobe.	— Za urejanje raznih soci-
Za koordinacijo med po- alnih problemov in posredo-sameznimi športnimi panoga- vanja z našo socialno službo mi, ki jih gojimo v naši to- s0 zadolžili tov. Rovanšek varni so zadolžili tov. Bricelj Maro.
Milana.
„	...	— Za nabavo raznih dobrin
- Za organizacijo raznih w skrbula tov. Kepic Mil-
i /irToimih in rvnoim .
poslov ob državnih in prazni-
Transport . . .
(Nadaljevanje s 4. strani) izvodnih " linij nakladališče gotovih izdelkov.
ka, za obrat Zalog in tov. Rovanšek Mara za centralni obrat Saturnusa.
O tem vprašanju je bilo na seji veliko pripomb in tudi predlogov. Zedinili so se v skupni sklep, da se nabava omeji na res najnujnejše
80.560 SD za malico na občnem zboru sindikata
20.000 SD za venec
6.600 SD za cvetje
za 8. marec
7.480 SD za šolsko malico otrok tov. Zabukovčeve
62.808 SD za opremo nogometašev
7.200 SD za naročnino »Tovariša« 67
106.250 SD za naročnino
»Delavske enotnosti«
291.498 SD
Niso pa potrdili sledečih predvsem za ozimnico. Ker pa računov, ker je potrebno ugo-
TA PREDLOG UTEMELJUJEM Z NASLEDNJIM:
Za oddelek okrogle emba- je bilo več pritožb na dose- toviti- zakai ie Porabljeno in
~vrr!i^	s«”«™
kladah na transporterje ta- cer; tov Kravos Poldeta> tov. koj, dočim bi proizvode II. Ocvirk Petra in tov. Pogačnik hmje zlagali v posebne bokse Milko, da pregledajo doseda-ovarni.	nje nabave in skrbe za pra-
vilnost nabavljanja v bodoče.
Preko te komisije ne more v imenu sindikata nobeden več _ ,	. .	..	nabavljati in razprodajati, kot
Proizvodnja prvih dveh li- se je to dogajalo do sedaj. nij je taksna, da jo lahko -	,	...	.	. .. ,
nakladamo v transportne ko- T* k°TWe , šare, ker je pakirana v kar-	* * kUPKT -
tone ali vreče. Proizvodnja ?	..	. rUc'	1 s.° i e tekem 21. maja in nogomet
III.	linije je v zavitkih, ki ni-	,ln prodana lans^°
so primerni, da bi jih takoj 1®t°'. Zaniyn‘vo Je< da 50 te iv=i jc
pošiljali v ekspedit. Obstoji J !CL C a CC ° I65™’ denarno izčrpana, ne more pa še drugi vzrok: Ce poši- ° m pomlad na prostem. ugoditi prošnjam Rus MUke ljamo te zavitke v ekspedit, ... , r<"D a za aP°™en a za nabavo opreme, šoli »Vide bodo tam postavljeni na praz- . * c . r< sarc na aa am vorl" Pregare« za denarno pomoč, no mesto, ne glede na to, če s. u.\ ,ia nan a a . 1SC'1,/rnapr^J prav tako v primeru, da sinje isto v bližini industrij- ?kirbl tov Rovanšek Mara, je dikaf ne dobi denarne nomo-skega tira in tako bi ob na- bd sprejeL kladanju vagona potrebovali 5—10 delavcev, ki bi ročno prenašali zavitke iz ckspedita v vagon.
Boksi v oddelku bi imeli
II. seja izvršnega odbora sindikata — 9. maj 1967
Po predložitvi računov tov.
20.000 SD za dvorano »Titov dom« za 8. marec
9.600 SD naročnina za radio
8.370 SD za aranžma Bonboniere
5.580 SD torba 38.865 SD račun gostilne »Lasan«
Odobrili so 130.000 S din športnemu aktivu, 100.000 SD za organizacije smučarskih
30.000 SD.
Ker je sindikalna blagajna
dikat ne dobi denarne pomoči, ne bo mogel organizirati srečanja borcev — članov naše delovne organizacije za dan borca — 4. julij in ne bo organiziral nobenih izle-
Urajnar Nade — blagajničar- tov. eca 50 m’ prostora, kar za- ke sindikalne podružnice »Sa- Da bi sindikat lahko reše-
turnus« je IO potrdil za iz- val nekatere socialne primere
plačilo naslednjih:
in podpiral športno aktivnost
dostujc za 1,5-dncvno proizvodnjo. Ob sporočilu ekspe-dita, da ima na razpolago vagone ali kamione, bomo uredili transportne košare, da bodo pripravljene za transport zavitkov.
Delavci v obratu bodo zavitke nakladali, iz ckspedita Pa gredo ti takoj v kamione ali vagone, s čemer se izognemo precejšnji manipulaciji in stroškom.
Ko transporter odda gotove izdelke v ekspeditu, se vrača preko skladišča pločevine, kjer v posebnih zabojih pripravljene polizdelke naložimo za proizvodnjo.
Predvidoma bi napravo instalirali tako, da bi omogočila odlaganje polizdelkov na tista dela, kjer jih potrebujemo, to pa so zadnje laze 12 in 14.
Verižni transporter bo tekel v I. nadstropju ter se v skladišču polizdelkov spusti v ekspedit, ki je v pritličju. Od tu se vrača ponovno v skladišče polizdelkov. Strojnica za pogon je predvidena prav tako v skladišču polizdelkov.
Smatram, da nam bo s tako ureditvijo uspelo urediti transport, kar bi obenem lahko vplivalo še na druge ure- Tajnik sindikalne podružnice SATURNUS — tovariš Lunar
ditve v tovarni.
Slavko Vrzel
Janez, uporabni grafik — star 37 let, zaposlen v našem kolektivu že 10 let
Predsednik naše sindikalne podružnice — tovariš Tanacek Ferdo — orodjar, star 34 let, zaposlen v našem kolektivu
5 let
v kolektivu ter ohranjal lepe navade raznih srečanj ob praznikih, nujno potrebuje denarno pomoč.
Zato je IO sindikata prosil CDSP za pomoč v višini 600.000 SD. To pomoč je CDSP odobril, obenem pa zahteval poročilo od IO sindikata, v kakšne namene bo ta denar porabil.
O tem so bili v kolektivu najrazličnejši komentarji, nekateri so se zelo razburjali, za kaj sindikat potrebuje toliko denarja.
Za pojasnitev naj povem, da naši sindikalni podružnici ostaja od mesečne zbrane članarine 35 %, 65 % pa se odvaja občinskim in republiškim sindikatom.
Mnenja sem, da novemu IO sindikata lahko zaupamo, da bo denar dobro namenil, kar bo tekoče poročal na sestankih sindikata in na DSP. Člani sindikata pa zahtevajte pojasnila, dajajte svoje pripombe in predloge na svojih sestankih v pododborih sindikata v svoji delovni enoti ali pa preko izvoljenih članov v izvršni odbor sindikalne podružnice. To je vaš denar, zato je edino prav, da vi odločate za kaj in kako ga bo IO sindikata namenil.
NOVI SINDIKALNI PODODBORI
Predvolilne sestanke delovnih ljudi po naših delovnih enotah, smo izkoristili tudi za izvolitev novih sindikalnih pododborov.
Novo izvoljeni člani sindikalnih pododborov:
DE — Tiskarna:
Margon Ivanka — predsednik
Dobrilovič Marija Marolt Darinka Pivar Anica Mevželj Anica Kovač Ludvik DE — Razvoj in delavnice: Drakulič Milan — predsednik
Cimperman Miloš Železnik Jože Piuzzi Milan Švare Ivko
Bcmart Janez DE — Avtoelektrika:
Bobič Bojan — predsednik
Kuhar Rozi
Pajk Marija
Belina Milena
Grm Slavka
Bečan Ančka
Trbanc Anton
DE — Stranski obrati:
Babnik Tone — predsednik
Ocvirk Boris
Podbrežnik Stane
Valentinčič Andrej
Šegota Brane
Kravos Leopold
Golob Slavko
Juratovec Anton
Marcijuš Vlado
Čeme Vili
Sladič Fani
Kot vidite, ima sindikalni pododbor stranskih obratov kar 11 članov, to pa zato, ker stranske Obrate sestavlja več delavnic in služb, ki se po delu med seboj zelo razlikujejo in so razdrobljeni v manjše in večje delovne skupine, delovna mesta pa imajo razmetana po vseh koncih naše tovarne. Zato imajo delavci stranskih obratov tudi drugačno problematiko kot člani drugih delovnih enot. Vsled tega so si izmed sebe izvolili tako številen sindikalni pododbor, v katerem so zastopane vse delavnice in vse službe. Vse te službe v stranskih obratih druži njihov osnovni namen — to je, da s svojim delom vršijo usluge proizvodnim obratom, ki brez njih ne bi mogli nemoteno proizvajati. Po svojem značaju dela je to usluž-nostna dejavnost — oni so naš servis. Zato se mi zdi popolnoma prav, da si stranski obrati želijo svojo delovno enoto, ki bi bila s svojimi funkcijami popolnoma enakovredna vsem drugim proizvodnim delovnim enotam.
DE Embalaža in DE Zalog novih sindikalnih pododborov ob času pisanja še nista izvolili. Upam, da bom v prihodnji številki našega glasila lahko napisal tudi njihova imena.
Zakaj ljudje odhajajo iz podjetja
Kakor prejšnja leta je tudi v 1966 letu kadrovski sektor raziskoval vzroke odhajanja delavcev iz podjetja. Opravljena analiza nam je pokazala, da je procent fluiktuacije v upadu oziroma, da je bilo v preteklem letu v povprečju manj odhodov, kakor prejšnja leta.
V študijo seveda nismo vključili tistih, ki začasno zapuščajo podjetje zaradi vojaščine, bolezni, študija; kakor tudi upokojencev in umrlih. Upoštevali smo izključno le tiste, ki sporazumno ali samovoljno zapuščajo delo.
Skupno smo anketirali 81 oseb. Z ozirom na to, da so ženske večina zaposlenih v naši tovarni, nas je presenetilo visoko število moških, ki so v preteklem letu odpovedali delovno razmerje. Ako se povrnemo k prvotni ugotovitvi, da procent delavcev, ki želi iz kakršnihkoli vzrokov menjati službo iz leta v leto pada, ne moremo mimo dejstva, da se dokaj hitro spreminja miselnost našega človeka. Tako kot vse, kar je negativno doživi svoj lastni konec, je z novimi gospodarskimi ukrepi odzvonilo tudi takozvanemu preseljevanju.
Posamezna podjetja so končno prišla do spoznanja, da so skrite rezerve tudi v pravilnem kadrovanju. Morda ne bo odveč, da razširimo misel in na podlagi ugotovitev prejšnjih let bežno preletimo primanjkljaj, katerega nam je povzročila fluktuaci-ja, ki je bila ob sorazmerno dobrih pogojih dela dokaj velika. Preveč zapleteno bi bilo, da bi jo skušali izraziti v številkah, ker bi zato porabili precej časa. Prav gotovo ne bo odveč, če opisno obravnavamo zgoraj navedena dejstva.
Morda je res že običaj, ker sc nam pojavlja iz leta v leto, da največ tluktuacije zabeležimo na delovnih mestih, ki so vezana na režijsko plačevanje prvih treh mesecev. Ta čas je mišljen za pridobitev delovnih sposobnosti oz. rutine dela, vendar je bilo opaziti, da je bil njegov dejanski rezultat drugačen. Pri delavcih na takih delih je bilo opaziti, da je po preteku tega časa mesečni prejemek padel, kar je pogojevalo odpoved s strani delavca.
Delno je bila tu tudi naša krivda, ker nismo poskrbeli za poklicno uvajanje in spremljanje delavca na takem delu. Nihče ni dnevno vodil računa o napredovanju in delu posameznikov, zato so bile te vrste špekulacije tudi možne. Delo torej v tem času v največ primerih ni bilo kvalitetno, trpela je poleg tega tudi kvantiteta, da ne računamo tu še izgube časa, ki ga imajo vsled takega dela ostali udeleženci v proizvodnem procesu. In tu je še znatno večji izdatek za preventivna sredstva, orodja, stroje in naprave.
Odnos do dela in delovnih navad človek pridobi ob delu samem, torej je tu mišljena delovna okolica in organizacija dela. Seveda ob predpostavki, da je delavec normalno telesno in duševno razvit. Ako se tudi njegovo privatno življenje odvija v normalnih
pogojih, t. j., da ima urejeno privatno življenje — odgovarjajoče stanovanjske prilike in zadostno finančno stimulacijo, ne teži za zamenjavo delovnega mesta.
Običajni razlogi prekinitev dela so torej:
—	plača
—	slabi delovni odnosi
—	neurejene družinske razmere
Analiza fluktuacijc nam je nekoliko spremenila običajen vrstni red. Na prvem mestu je »prekinitev vsled oddaljenosti« stanovanja od podjetja. To je že eden izmed reformnih posledic. Stroški prevoza po železnici in avtobu-
uvajanja in sprejema delavcev.
Približno tretjina odhodni-kov je izjavila, da odhaja na delo v inozemstvo. Torej nov pojav — emigracija delovne moči. Mladi delavci odhajajo v tujino po boljši zaslužek, kakor navajajo v razgovoru. Večina lc-tch je brez kvalifikacije, a kljub temu pričakuje večje osebne dohodke. S tem, da sc navadno naši delavci zaposlijo na težjih delovnih mestih in poleg tega še popoldne delajo nadurno delo, si bodo uspeli realizirati željo.
Druga tretjina fluktuiran-ccv so žene, ki se ne namera-
su so narasli toliko, da jih marsikdo ob minimalnem povračilu tovarne ne more kriti. Predvsem so tu odpadli vozači, ki se vozijo iz oddaljenejših krajev, kjer imajo svojo domačijo s kosom zemlje.
Drugi motiv fluktuiranja so bili »medsebojni odnosi«. Delovna disciplina si je začela počasi prisvajati tisto mesto, ki ji v proizvodnji pripada. Dcmokraticizem ni več pravilo pri urejevanju odnosov in discipline pri delu. Z njim si lahko pomagamo le pri zadostno razviti delovni morali, medtem ko brez te osnove nima mesta v proizvodnji.
Večina konfliktov, ki so skalili dobre odnose med posamezniki so pač posledica izrojene demokracije. Le manjši procent kaže na nesposobnost posameznikov pri delu z ljudmi.
Tretje mesto pripada »osebnim dohodkom«. Največ fluk-tuiranccv sodi v grupo, katera je imela v preteklem letu mesečni povpreček (ob času fluktuiranja) okrog 50.000 dinarjev. Seveda nam že to pove, da fluktuirajo največ nekvalificirani delavci. In mimo tega še nič manj zanimiva ugotovitev, da gre v polovici primerov za mlade delavce, ki ne presegajo 30-to leto starosti. Dobra tretjina vseh je bila v podjetju od 2 do 12 mesecev. Te lahko še vedno prištevamo pod muhe »enodnevnice«. Morda ob tem ne bi bilo odveč razmisliti o namestitvi delovnega inštruktorja in boljši organizaciji
vajo več zaposliti. Delovno razmerje prekinjajo v največ primerih vsled materinstva. Za varstvo otroka ne morejo drugače poskrbeti, kakor tako, da ostanejo doma. Otroški vrtci so prepolni ali pa jih sploh ni v bližini, zato so matere prisiljene po porodu ostati doma. Družinski proračun le redkim dopušča vzdrževanje gospodinjske pomočnice ali plačevanje varuhinje. Večinoma težko zapustijo delo in sodelavec, a ker ni drugega izhoda, se pač žrtvujejo za družino.
In še en specifičen faktor bi omenila. Tudi temu botrujejo pogoji časa v katerem živimo. Od vseh fluktuirajo-čih jih je 8% odšlo v uk oziroma v šolo. Izkoristiti želijo zadnje možnosti dodatnega izobraževanja. Danes vemo, da je že težko dobiti štipendijo ali pa pripravljenost delodajalca, da bi v času šolanja nudil kandidatu kakšne posebne olajšave. Nekaj kot vidimo se jih je še znašlo pravočasno, medtem ko sc nekateri niti toliko ne potrudijo, da bi dokončali osemletno obveznost.
Zelo malo je takih, ki jim ne odgovarja delo v izmenah, premeščanje v času delovnega procesa, ropot itd. Marsikdaj vidimo, da so ljudje že sposobni potrpeti, ker se dela ne dobi več tako hitro. Idealnih pogojev pa tako nikjer ni. In kdor se že ob sklepanju delovnega razmerja sprijazni z dejstvom, da je povsod nekaj dobrega in nekaj slabega, lažje preboleva gotove nepravilnosti.
Morda bi se bežno ustavili še pri vzrokih, ki se tudi pojavljajo iz leta v leto, a smo nanje na žalost premalo pozorni. Kljub dejstvu, da se delo težko dobi, je -25 % delavcev odšlo iz kolektiva vsled slabe organizacije dela. Neprestano čakanje na delo, material, popravilo strojev, stalno menjavanje delovnih nalogov, neodgovornost posameznikov, odsotnost predpostavljenih iz delovnega mesta itd., to so bili razlogi slabega počutja v kolektivu. Vsi so bili mnenja, da so premalo zaposleni kljub temu, da je dela dovolj, a je organizacija dela slaba. Zgoraj našteti vzroki pogojujejo včasih tudi po več ur zastojem. Iz leta v leto sc ponavljajo te tožbe, a jih kratko-malo preslišimo. Res je, da bi marsikaj radi, a zato ni sredstev — vendar bi se dalo veliko storiti brez večjih denarnih izdatkov. Sistem odgovornosti je nujno potrebno postaviti na bolj stabilne noge. Danes ni več opravičilo, da tudi drugje tako delajo. Nam kot vidimo, se tak način odgovornosti slabo obnese. Nered prav gotovo ne povezuje ljudi med seboj, medtem ko delovni proces zahteva prav to. Vprašajmo sc enkrat, zakaj odhaja iz tovarne kader, ki ima dolgoletno prakso in staž v našem podjetju? V preteklem letu je zapustilo tovarno v enem mesecu več delavk, ki so bile pri nas od 8 do 18 let. Zakaj so si zaželele spremembe?
Osebni dohodki so odvisni od rezultatov dela. Od teh je brez dvoma odvisna delovna morala itd. Je po vsem tem
še umestno vprašanje, zakaj puščamo stihiji svojo pot, ko pa je v svetu že toliko preizkušenih sistemov organizacije dela. Naši ljudje večinoma nimajo urejenega osebnega življenja, bodisi, da igra tu vlogo nerešen stanovanjski problem, bolezen, ločeno življenje, vožnja itd. — zato je povsem jasno, da sc medsebojni odnosi še toliko hitreje zrahljajo. Torej je nujno, da se potrudimo ustvariti take delovne pogoje, ki ne bodo dajali povoda za nezadovoljstvo na delovnem mestu.
Mogoče bi utegnilo koga zanimati, v kateri delovni enoti je bilo v letošnjem letu največ fluktuacijc. Vrstni red bi bil sledeč: embalaža (27), avtoclektrika (26), obrat Zalog (10), razvoj in delavnice (7), stranski obrati (5), tiskarna (4), administracija (2), obrat Polje (1).
Menda ne bi bilo odveč vprašanje, zakaj je že tretje leto zapored pokazala analiza fluktuacijc največ odhodov iz prvih treh delovnih enot? Je tu vzrok težko delo, slabi delovni pogoji, medsebojni odnosi ali je slučaj, da prav v te enote pride največ takih delavcev, ki imajo subjektivne probleme? Kdor pozna delo v vseh delovnih enotah, bo verjetno presenečen nad nizko fluktuacijc v tiskarni in stranskih obratih, kjer so delovni pogoji dokaj težki, če upoštevamo temperaturne razlike, slab zrak, nočno delo itd.
To je le nekaj razmišljanj, ki so se porodila ob analiziranju vzrokov fluktuiranja.
Mira Tomec
Kri jc dragocenost
še vedno marsikdo misli, da je transfuzija krvi potrebna samo pri raznih nesrečah, ko ponesrečenci izgubijo mnogo krvi.
Pa ni tako!
Tudi marsikatero notranjo bolezen dandanes zdravimo s pomočjo krvi. Dostikrat šele transfuzija krvi bolniku reši življenje.
Največkrat zdravimo s transfuzijo krvi razne krvne bolezni in obolele krvotvome organe. Za malokrvnost so razna zdravila, vendar dosežemo največji uspeh z dajanjem krvi. Za nekatere krvne bolezni je značilno, da zbolijo prav oni organi, v katerih se stvarja kri. To so levkemija, rak na žlezah In še nekatere druge. Takemu bolniku Je večkrat treba vso kri nadomestiti z drugo, zdravo krvjo. Mnogo notranjih bolezni spremlja huda krvavitev ali pa se bolniku kri ne strjuje, tako da krvavitev zlepa ne poneha. V takih primerih je transfuzija nujno potrebna.
Kri je zdravilo! Z njo dobi bolnik v telo tiste snovi, ki jih ne more izdelati nihče na svetu.
S krvjo, ki jo darujemo, dajemo bolnikom dragoceno zdravilo, ki se ga ne da niti kupovati, niti prodajati. To je del človeka — za sočloveka.
Kot vsako leto, tako smo se tudi letos v naši tovarni pripravili na akcijo. Ta jc bila dne 28.3. 1967. Akcijo je organiziral OORKS s pomočjo sindikalne organizacije.
V ta namen smo organizirali kratke sestanke po delovnih enotah in ob tem se je z velikim razumevanjem odzvalo našemu vabilu 204 delavk in delavcev in sicer:
Galvana 9, Uslužbenci 11, Zg. embalaža 32, sp. embalaža 28, AE mont. 14, Skl. ploč. 2, Tiskarna 21, Str. obrati 5, AE stisk. 18, Orodna in strojna delavnica 24, Konstrukcija 5, Zalog 35. Skupaj torej 204.
Na odvzemnem mestu se jih je na dan odvzema javilo 168. Spisek vseh je predolg, da bi ga lahko objavili. Vsakemu posebej pa želim izreči iskreno zahvalo, saj nikoli ne vemo, kdaj bo pomoč bližnjega rešila tudi naše zdravje.
Pobliže pa se bomo o tem lahko pogovorili ob dnevu krvodajalcev, ki je 4. junija. Razdelili bomo pohvale, značke ln diplome ob tem pa seveda pripravili malo slovesnost.
Majda Gorše
Ni vse slabo, vendar so stvari, ki smo jih dolžni obsojati
Veliko pridnih rok je bilo potrebnih, da so se tako skrbno založile vse luknje okrog in pod ekspeditom embalaže. Rja bo poskrbela do konca, da ja ne bomo dobili kakšnega dinarja
Ce bi sc človek zadovoljil z obstoječim stanjem in ne bi »nergali« po boljšem, bi kot človek prenehal obstojati. Vedno so obstojali ljudje, ki so se z obstoječim stanjem zadovoljili in so se trudili z vso močjo, da takega obdržijo. Ce so pri nas nezadovoljneži — kot jim pravimo »nergači«, ki so z obstoječim stanjem nezadovoljni in ga hočejo kvalitativno razvijati naprej, potem so tudi tisti, ki to stanje imenujejo »za čist uredu« in si ga hočejo takega obdržati za vsako ceno. Na slikah je le delček od zelo obširne snovi za »nergače«, ki sc s podobnim — neodgovornim — malomarnim početjem ne strinjajo. Vsekakor pa morajo biti glavna snov za »nerganje« glave, ki si poleg •svoje slave dovolijo tudi tako gospodariti z našim denarjem (seveda s primerno nagrado).
Komorna sušilna peč (milijon), za katero ne vemo kaj bi z njo
Pločevina iz češke (200 t) — in zadaj v temi (se ne vidi) obračanje dinarja
- » ”
,
jgS a
Levi posnetek prikazuje veliko luknjo v strehi tiskarne nad četrtim strojem — če dežuje — dežuje tudi na stroj.
Na desni vidimo drugo skladišče barv, lakov in razredčil, ki obstoja zato, ker se za seboj materiala ne pospravlja.
Je bolj pri steni, kjer ne vidimo delegacij.
SEJMI...
NA SPOMLADANSKIH
SEJMIH SMO DOSEGLI
VEČJI PROPAGANDNI
KOT PA KOMERCIALNI
USPEH
V poslovnem svetu je že znano, da se Saturnus udeležuje vsako leto Spomladanskega velesejma v Zagrebu, Mednarodnega sejma motorjev in motornih vozil v Beogradu in Mednarodnega kmetijskega sejma v Novem Sadu. Medtem ko je Spomladanski velesejem v Zagrebu splošen in na njem razstavljamo vse proizvode, sta sejma v Beogradu in Novem Sadu specializirana. Na »av-tosalonu« smo razstavljali le svetlobno opremo za motorna vozila. Po dveh letih smo se na tem sejmu pojavili vsi trije proizvajalci električne opreme za motoma vozila Iskra, Rudi Cajavec in Saturnus. To dokazuje, da je delo poslovnega sodelovanja CIS ponovno oživelo, kar se je tudi pokazalo v skupnem nastopu. Na sejmu v Novem Sadu smo razstavili embalažo za prehrambeno industrijo, izdelke široke potrošnje, svetlobno opremo za traktorje in termične aparate.
Na Spomladanskem velesejmu v Zagrebu smo opazili, da prodaja občutno pada. Letos smo ma tem sejmu prodali devetkrat manj izdelkov kot lansko leto. To se je zgodilo kljub ugodnemu času za prodajo izdelkov široke potrošnje. Zastoj je nedvomno posledica ukrepov gospodarske reforme, ki so povzročili, da so se zaloge v trgovinah povečale, in da blago ne gre več tako hitro v prodajo kot v preteklih letih. Slabša prodaja izdelkov za široko potrošnjo pa še nikakor ne pomeni, da je povpraševanje neposrednih potrošnikov po naših izdelkih manjše, pomeni pa, da je trgovina zelo založena z najrazličnejšim blagom, ki ji veže že tako zmanjšana obratna sredstva. Da je temu tako, nam dokazuje pojav iz Novega Sada. Na sejmu so
obiskovalci ogorčeno spraševali, kje je mogoče dobiti naše izdelke in zakaj jih ni mogoče dobiti v novosadskih trgovinah. Pogoste so bile besede »všeč mi je, rad bi kupil, pa nikjer ne morem dobiti«. Bežan pogled po trgovinah je dokazal, da naših izdelkov res ni mogoče kupiti, da pa je mogoče kupiti zelo velike količine drugega najrazličnejšega blaga. Trgovina oziroma trgovska podjetja pa se niso odzvala niti na po-
vpraševanje kupcev, kaj šele na naše ponudbe. Kje so vzroki za tolikšno nezainteresiranost je težko reči. Kaže pa, da gre trgovini še vedno zelo dobro in celo predobro, da bi razmišljala o tem, kaj naj bi kupcu nudila, in da bi takoj ukrepala, če bi kupec hotel nekaj kupiti. Med izdelki avtoepreme so največ pozornosti vzbudile nove varnostne svetilke. Ce ne omenimo precej visoke cene, vidimo, da so naletele na precej zanimanja. Se zanimiveje pa je to, da so se obiskovalci in poslovni ljudje zanimali
zanje na vseh treh sejmih.
Ko sem razmišljal o prihodnosti naših sejmov, sem začel ugotavljati, da se njihova funkcija in pomen v sodobni prodaji spreminjata. Prav sedaj smo verjetno na začetku novega obdobja. Najprej pa se moramo vprašati, kdaj in zakaj so sejmi nastali. Nastali so že zelo rano ob različnih prilikah, ko se je zbralo večje število ljudi. To so bile različne proslave in to predvsem ob cerkvenih
praznikih. Koncentracijo lju-1 di na nekem prostoru ob določenem času so izkoristili trgovci za zamenjavo in prodajo blaga. Verjetno je najstarejši sejem v Ženevi, ki je bil ustanovljen leta 1262. V razvoju trgovine oziroma blagovne menjave so imeli sejmi pomembno vlogo, saj so jo pospeševali. Prodati blago, čim več blaga, je bil osnovni cilj trgovcev, tako da sta bila propagandni in komercialni značaj dolgo časa enakovredna. V zadnjem času pa komercialni pomen upada, če ga vrednotimo po zaključenih
poslih. Ce pa upoštevamo število poslovnih ljudi, ki se zberejo na določanem sejmu z namenom, da bi spoznali možnosti proizvodnje in možnosti nakupa in prodaje izdelkov določene panoge ali skupine, ugotovimo, da je udeležba na sejmih izredno pomembna. Sejmi so namreč, ne glede na trenutne efekte, elementi trga in jih moramo kot take tudi upoštevati pri naših komercialnih prizadevanjih. Spričo potrebe po še ožji in konkretni povezavi proizvodnje s trgom in obratno so se razvili specializirani sejmi, ki Obdelujejo le ozke panoge in skupine proizvo-
dov. Tudi na teh so se komercialni rezultati začeli manjšati, vendar s tem niso postali manj pomembni. Raz-stavljalci si namreč s propagandnimi efekti in s tem, da stalno razstavljajo najnovejše izdelke, zagotavljajo uspešno prodajo npr. avtomobilov na sejmu. Torej direktnih prodajnih rezultatov ni, vendar se vsi proizvajalci zavedajo, da je sejem pomemben barometer bodoče prodaje in se ga zato tudi udeležijo. Na začetku te poti so tudi jugoslovanski sejmi. Konkretnih zaključkov bo če-
dalje manj. Najvažnejši pa bo vtis, katerega bodo pri obiskovalcih in poslovnih ljudeh pustili izdelke nekega proizvajalca.
Vtis o nekem izdelku bo najvažnejši činitelj, ki bo vplival na odločitev o nakupu. Potrošnik si bo namreč z ogledom ali celo z otipa-njem in poslušanjem ustvaril predstavo o kvaliteti izdelka. Zato v sedanji fazi ne smemo več vrednotiti sejmov po komercialnih zaključkih, ampak po zanimanju, ki so ga vzbudili naši izdelki pri obiskovalcih in poslovnih ljudeh.
ZAKAJ SE ŽAROMETI ZAROSIJO?
Ce se stekla žarometov navlažijo in orosijo z notranje strani, ne smemo še misliti, da okvirji žarometov prepuščajo vodo, temveč gre tu za kondenzirano vlago, ki nastane vsled hitrih temperaturnih razlik. Ko žarnica neha goreti se segreti zrak v žarometu ohladi in povzroči zbiranje vlage v drobne kapljice, katere se naberejo na površini stekla znotraj žaro-Ta kondenzirana vlaga ni nevarna ne za žarnico in ne za žaromet.
Peter Marn
Na zagrebškem velesejmu smo med drugim razstavljali tudi naš najnovejši proizvod SAPO pokrov
Svetlobna telesa, izdelke OTP smo razstavljali na vseh treh sejmih v letošnjem letu — v Zagrebu, v Novem Sadu, v Beogradu, od koder je tudi naš posnetek. Razstavljali smo skupno s podjetjem Rudi Cajavec in Iskro.
Predstavljamo vam letos izvoljene sekretarje ZK SATURNUSA — Od leve proti desni: Tov. ing. Marjan Gostinčar — sekretar ZK oddelka »RAZVOJ IN DELAVNICE — zaposlen v Saturnusu 5 let, član ZK od 1960. leta; tov. Gerlica Slavko — sekretar osnovne organizacije ZK Saturnus — zaposlen v Saturnusu 8 let, član ZK od 1959. leta; tov. Vabšek Jurij — sekretar ZK oddelka »OTP« — zaposlen v Saturnusu 13 let, član ZK od 1943. leta; tov. Zemljak Viktor — sekretar ZK oddelka »EMBALAŽA« — zaposlen v Saturnusu 10 let, član ZK od 1945. leta.
Ocena delovnih mest v podjetju
Delavski svet podjetja je na svojem 8. zasedanju 30.1.1967 sprejel sklep, da se takoj pristopi k analitski oceni delovnih mest. Za pripravo predloga kako naj bi se to delo izvedlo sta bila zadolžena organizacijska in kadrovska služba.
Ker je med člani kolektiva za ta problem veliko zanimanje, bomo tu navedli nekaj splošnih pojasnil v zvezi z dosedaj opravljenim delom.
Delovna grupa se bavl predvsem s pripravo tehnike, kako na podlagi sodobnih metod priti do pravilnejše medsebojne delitve dohodka. Ker je tehnika eden izmed osnovnih prijemov za rešitev tega vprašanja, se je delovna grupa zedinila, da bo predlagala sledeč osnovni pristop k delu, ki je lasten v glavnem vsem sodobnim metodam:
—	opis delovnih mest,
—	izbira in stopnjevanje kriterijev,
—	formiranje komisije iz samoupravnih in strokovnih služb, ki naj bi pregledala in uporabljala vse pripomočke za ocenjevanje delovnih mest.
Trenutno vrši delovna grupa poskuse opisovanja delovnih mest s posameznimi šefi sektorjev. Prav tako je že del dela opravljen na izbiri kriterijev.
Toliko o samem delu, ki je bilo trenutno opravljeno. Sedaj pa še nekaj misli v zvezi s samo oceno 'delovnih mest.
Pri delitvi osebnih dohodkov moramo upoštevati:
a) delovno mesto, na katerem se izvršuje delo;
h) rezultat dela na delovnem mestu.
Radi pravilne razdelitve osebnih dohodkov je nujno ugotoviti vrednost delovnega mesta, ki zavisi od vrste in te-žinc del na posameznem delovnem mestu.
Ocena delovnih mest in vodenje določene politike delit-
ve osebnih dohodkov predstavljata dve različni področji. Ti dve področji sta povezani le v toliko, kolikor ocena delovnih mest služi kot tehnično pomožno sredstvo, ki olajšuje objektivno vrednotenje delovnih mest.
Razen za zgornje namene nam bo ocena delovnih mest služila tudi pri dopolnjevanju odnosno izboljševanju organizacije podjetja:
—	pravilnejša razporeditev del,
—	enakomernejša zaposlitev posameznika
—	odpravljanje dvotirnih del
—	boljši pregled nad zadolžitvijo in odgovornostjo posameznika.
Iz gornjega sc jasno vidi, da se trenutno delovna grupa ukvarja s samo tehničnimi problemi v zvezi z oceno delovnih mest. S politiko delitve osebnih dohodkov se delovna grupa ne ukvarja.
Primožič
Ali že veste,da...
je Glas
Saturnusa
vaš list
UVAJALNI SEMINARJI
Kadrovska služba je v preteklem mesecu prvič organizirala uvajalne seminarje za novosprejete delavce. Programi za uvajalne seminarje so se pripravljali že od začetka 1966. leta, vendar delo ni steklo, ker praktično nismo sprejemali nove delovne sile.
Prvotno smo zasnovali tridneven program dela, ki bi bil vezan na preizkus pridobljenega znanja, zlasti s področja varnostnih predpisov in interne zakonodaje, a ker bi predstavljalo to določeno obremenitev posameznih strokovnih služb, poleg tega pa tudi ne posedujemo ustreznih prostorov, smo se odločili za enodnevno obliko uvajanja.
Uvajalni seminarji za novosprejete delavce v Zalogu so bili le informativni, ker smo sprejemali le nekvalificirano delovno silo in še to za določen čas. Kljub temu pa imamo občutek, da so novospre-jeti delavci dobili najnujnejše informacije o delu in življenju v našem podjetju. Poleg tega so imeli priložnost, da se med seboj spoznajo in s tem omilijo občutek strahu in negotovosti, ki navadno spremlja človeka v takih situacijah.
Podobne seminarje nameravamo organizirati tudi v bodoče za vse novodošle, le s to razliko, da bodo potekali po že izdelanem učnem načrtu, ki vsebuje že tudi uvajanje na delovno mesto samo.
Prepričani smo, da so, čeprav v skopih besedah, novi sodelavci dobili potrebno orientacijo v novem okolju, ob delu pa bodo pridobili še ustrezno znanje in spretnosti, tako da se bodo sčasoma počutili res naši.
Želimo, da postane vsem novim sodelavcem kolektiv Saturnusa drugi dom, da bi bili v naši sredi zadovoljni s svojim delom in svojimi sodelavci.
HTV seminarji
V marcu smo prav tako organizirali dva seminarja iz področja varstva pri delu, katere obiskuje 32 kandidatov. Po novem zakonu o varstvu pri delu, so dolžni vsi vodilni delavci v proizvodnji obiskovati te seminarje oz. opraviti izpite.
Organizacijska oblika se je nekoliko spremenila s tem, da traja seminar osem ur dnevno in so kandidati v tem času prosti dela. Seminar vsebuje 120 ur, v katerih se predava pet predmetov. V
učnem načrtu smo upoštevali pripombe naših strokovnjakov, zato je predmetnik vsebinsko nekoliko spremenjen. Kandidati so dokaj prizadevni in zainteresirani pri delu, kar nam potrjujejo tudi njihove ocene iz posameznih predmetov.
Razumljivo je, da se bo vsak maksimalno potrudil, da odnese kar največ od seminarja, kakor tudi, da dobi čimbolj še ocene, ker ve, da si bo s tem obdržal pravico do mesta, katerega zaseda.
Gasilsko društvo Saturnusa
Marsikateri član našega kolektiva ne ve, da imamo v naši tovarni gasilsko društvo že od leta 1945. Vsa ta leta je aktivno delovalo v okviru požamo-varnostne službe podjetja.
Od leta 1945 pa se je marsikaj spremenilo. Visled budnosti članstva je le redko prišlo do požara, če pa je prišlo, so bili člani takoj na mestu.
Naloge društva pa niso samo preventivni ukrepi in gašenje požarov, ampak je tudi vzgoja mladih članov. Pred leti so imeli tudi naši učenci v gospodarstvu obvezo, hoditi enkrat tedensko po eno uro na vaje, ki so bile v delavnem času. Tako se je v podjetju večalo število ljudi, ki so znali ravnati z ročnimi gasilnimi aparati in načini gašenja. Da se je ta praksa z vajenci opustila, prav gotovo ni dobro in bi bilo potrebno, da bi se to delo z vajenci obnovilo. Veliko je ljudi, ki si predstavljajo gasilsko organizacijo kot nepomembno in nepotrebno. Ne zavedajo se, da so v slučaju požara gasilci tisti, ki rešujejo milijonske vrednosti. Mnogo dela pa je storjenega v preventivi, da do požarov na nevarnejših mestih ne pride.
Po temeljnem zakonu o varstvu pred požari je določeno, da mora imeti vsaka gospodarska organizacija, ki šteje nad 1500 delavcev, lastno gasilsko enoto, ki mora biti dobro izvežbana ter potrebno opremljena.
Včasih so bile vaje in udeležba prostovoljna, zaradi boljšega in kvalitetnejšega dela pa so sedaj gasilske vaje plačane in se vršijo po dve ali tri ure v popoldanskem času. Tako so gasilci obvezni, da pridejo na vaje. Vaje pa obsegajo: predavanja o požarni varnosti, gasilski opremi, načinu reševanja ter načinih gašenja ter taktične vaje na tovarniške objekte. Te vaje pa večkrat marsikomu naženejo strah v kosti, še posebno takrat, ko se po vitki lestvi vzpenjajo na streho štirioglatega oddelka, nato pa po tenki vrvi s pomočjo varovalnega pasu, ki ga imajo, spuščajo na tla.
Milan Bricelj
Poučenost o delu
j Po naših obratih
• Znano je, da je v naši itovami zaposlenih veliko polkvalificiranih in nekvalificiranih © delavk in delavcev. Večina teh pridobi svojo kvalifikacijo kar med delom brez po-© sebne oblike tehničnega izobraževanja. Prav zaradi tega naša produktivnost zaostaja @ za povprečno produktivnostjo v svetu. Običajno se dajo novosprejetim delavkam in © delavcem samo osnovne informacije in navodila za delo o tem, kako lahko dosežejo © zadovoljiv uspeh pri delu.
Ker pa med opravljanjem dela prihaja do najrazličnejših zastojev, napak, okvar in podobnih situacij, se posebno novosprejeti delavci znajdejo v zagatah iz katerih si sami največkrat ne znajo poiskati izhoda. V takih primerih drznejši poskušajo manjše zastoje in okvare odpraviti sami. Na ta način pridejo na najboljšo pot, ki vodi k raznim poškodbam, odvisno pač od nevarnosti delovnega mesta na katerem izvajajo posege na nestrokoven in nevaren način.
Popolnoma normalno je, da v takih primerih ne moremo obsojati delavca ali delavko, ki se je poškodovala oziroma poškodoval. V dobri veri je hotel odstraniti napako, zastoj ali podobno. S tem ni hotel nič drugega, kot samo normalno opravljati delo in si s tem služiti vsakdanji kruh. Poleg poškodb, ki jih utrpijo nepoučeni delavci pa prihaja mnogokrat tudi do najrazličnejših materialnih okvar, ki še bolj povečajo izpad proizvodnje.
Iz vsega tega je razvidno, da je poučenost pri delu bistven element, ki vodi do povečane produktivnosti in varnejšega opravljanja dela. Zapomniti si moramo, da samo zdrav človek lahko opravlja delo uspešno in brez nevarnosti zase in svojo okolico.
Poučevanje delavcev bi se moralo vršiti v sledečih etapah:
Ob sprejemu novih delavcev, bi se moral vršiti nekajdnevni seminar, na katerem bi se delavci seznanili s pravilnikom varstva pri delu, zakonom o socialnem zavarovanju, pravilnikom o delovnih razmerjih, o delovanju samoupravnih organov podjetja ter proizvodnim procesom tovarne. Ob tej priliki bi se morali novosprejeti delavci pod strokovnim vodstvom ogledati tudi vse proizvodne obrate. Ob zaključku seminarja pa bi se moralo preveriti, koliko snovi so si zapomnili. V primeru slabega rezultata pri preverjanju znanja, bi bilo potrebno udeležencem ponovno pojasniti tiste stvari, ki so se jih najmanj zapomnili. Naslednja etapa izobraževanja no-vosprejetih delavcev naj bi se vršila v oddelku, v katerem naj bi kasneje delavci tudi delali.
Najprej bi moral obrato-vodja novosprejetim delavcem razkazati vsa delovna mesta, jim obrazložiti njihovo mesto v tehnološkem postopku in poudariti važnost posameznih del, ki jih bodo opravljali. Nadalje bi jih moral seznaniti z režimom dela (izmensko delo, disciplina itd.), kakor tudi z načinom obračunavanja opravljenega dela. Poleg tega bi moral
obratovodja seznaniti novo-sprejete delavce tudi z vsemi specifičnostmi, na katere bodo naleteli pri opravljanju dela v njihovem obratu. Tudi v tej fazi seznanjanja ljudi z delom v tovarni je potrebno, da se preveri, koliko snovi, ki jim je bila podana, so si zapomnili. V primeru, da si novosprejeti delavci niso dovolj zapomnili vseh podrobnosti, jim jih je potrebno ponovno obrazložiti.
Na ta način bi bili delavci podrobneje seznanjeni s splošnimi zadevami, za katere morajo vedeti, če hočemo, da bodo delo zadovoljivo opravljali in da se ne bodo počutili kot tujci.
Za opravljanje konkretnega dela ni dovolj, da so delavci seznanjeni samo s splošnimi stvarmi, ampak morajo poznati delo, ki ga bodo opravljali do vseh potankosti. S temi bi jih morali seznaniti preddelavci, predno jih razporedijo na posamezno delovno mesto.
Poučiti bi jih morali predvsem o teh stvareh:
© o delovanju stroja ali naprave, na kateri bodo delali,
© o načinu vzdrževanja — čiščenja stroja,
© o načinu vklopitve in iz-klopitve stroja,
© o delovanju varnostnih naprav na stroju,
* o vseh možnih okvarah, ki se lahko dogodijo,
© o vzrokih, ki privedejo do okvar na strojih,
© o posledicah okvar, ki se pripetijo na stroju,
© o iskanju pomoči pri odklanjanju zastojev na stroju,
© o redu na delovnem mestu,
© o varnem in najekono-mičnejšem načinu izvajanja dela,
© o pravilni uporabi varovalnih priprav in osebnih zaščitnih sredstev,
© o mestih na stroju, kjer se lahko poškodujejo,
© o tem, kdaj morajo odkloniti oziroma prenehati z delom, če jim grozi nevarnost za hujšo poškodbo na stroju, napravi ali oddelku,
© o načinu sporazumevanja in sodelovanja pri delih, kjer opravljata delo dva ali več delavcev,
© o različnih prepovedih, ki veljajo za posamezna delovna mesta,
© o kvaliteti materiala, ki ga bodo uporabljali pri delu,
© o potrebni kvaliteti izdelkov,
© o načinu avtokontrole ter
© o morebitnih drugih posebnostih, ki se lahko dogodijo pri opravljanju določenega dela.
Iz zgoraj navedenih točk se vidi, da leži na preddelavcih ve- • lika odgovornost, ki zahteva celega in sposobnega človeka.
S tem pa se izobraževanje | in uvajanje delavca na delo l še ni končalo. Vsakodnevno I je potrebno kontrolirati delavce, kako in na kakšen način opravljajo delo, ali niso morda česa pozabili ali zanemarili. Stalna kontrola je namreč najboljši porok, da bodo delavci delali dobro in brez nevarnosti za sebe in svoje sodelavce.
Posebno pozornost morajo preddelavci posvetiti premeščanju delavcev iz enega delovnega mesta na drugo. Kajti v takih primerih se najpogosteje izpušča temeljito seznanjanje delavcev z delom. Posledice: slabo izkoriščanje strojnih kapacitet, veliko izmeta, nezadovoljstvo delavcev in s tem slabi medsebojni odnosi, poleg tega pa še porast nesreč pri delu, katere imajo mnogokrat za posledico invalidnost.
Služba varstva pri delu apelira na vse odgovorne strokovne službe podjetja, da po tej strani kar najodločneje ukrepajo. Zavedati se moramo, da bodo s tem mnogo prihranili na materialnih stroških in s tem načinom pomagali sami sebi pri izvajanju nastopajoče reforme, ki se bo vedno bolj stopnjevala.
Kdor prvi pride, prvi melje!
Branimir Polc
Lf ur BI DO&IL POJteUlLO ZA 3E5TDIRAZISKAVA TPviiSČA«|c,E GA V /
slovarju tujk wr / j-
NAJDEM	6
EMBALAŽA
— Plan za mesec april smo izvršili v višini 319.162.000 SD ali 87 %.
— Vzroke, da plana nismo izvršili, sem navedel že v prejšnjem izvodu »Glas Saturnusa«.
— Plan za mesec maj je postavljen v višini 324.388.000 SD. Po obratih je zadolžitev naslednja:
Štancarija	71.055.000 SD
Norma vazelinke	83.384.000 SD
Štirioglati	95.146.000 SD
Okrogli	74.803.000 SD
— Plan bo težko v celoti uresničiti, ker ni za vsa naročila odgovarjajoče pločevine, pa tudi tiskarna jo ni v stanju pravočasno stiskati.
—• Vsled pomanjkanja naročil smo 3/5-1967 v obrat Zalog premestili 11 delavk, 8/5-1967 pa še 8 tovarišic.
— Ker za mesec junij kaže z naročili bolj slabo, bo verjetno treba premestiti še nekaj delavcev.
—• V obrat DTP je bila iz zdravstvenih razlogov začasno premeščena Kolar Kristina.
— Novo izvoljeni DS se je 11/5 toga leta prvič sestal, določil je nove komisije, sprejel mesečni plan in obravnaval tekoče probleme.
— Dne 18. in 19. tega meseca smo imeli na preizkušnji 600 kilogramskega viličarja. Pokazalo se je, da bi bil boljši 1000 kilogramski, katerega bomo tudi naročili.
OBRAT ZALOG
— Proizvodnja konz. doz in konz. pokrovov je potekala v treh izmenah. V dveh izmenah je potekala le proizvodnja alupo pokrovov in kronskih pokrovčkov.
— Operativni plan proizvodnje za to obdobje je izpolnjen s 102 %.
— Proizvodnja 0 73 konz. doz na I. proizvodni liniji ni dosegla planiranih količin, niti vrednosti po operativnem planu. Vzrok za to so male serije naročil, ki večkrat zahtevajo več časa za urejevanje strojev in orodij kot za obratovanje.
—' Proizvodnja ostalih dimenzij konz. doz na ostalih proizvodnih linijah je potekala nemoteno.
— Letni proizvodni plan obrata je zelo visok, zato zaostajamo v doseganju. Z dnstaliranjem novih kapacitet, ki so že v teku pa upamo, da ga bomo dosegli.
— Kvaliteti izdelkov posvečamo vedno več pozornosti s tem, da opozarjamo na napake, ki se pojavljajo pri proizvodnji, jih analiziramo in sistematično odklanjamo. V ta namen vodijo preddelavci v vsaki delovni skupini tudi evidenco izmeta in vzrokov po delovnih operacijah.
— Eno soboto, sicer prosto, je celotni kolektiv obrata delal v nadurah.
TISKARNA
—	V preteklem mesecu smo mesečni plan presegli in tudi v ‘tem mesecu ne kaže slabo.
— I. lakirna linija je bila v večjem remontu, narejena so nova zobata kolesa. Sedaj že normalno obratuje.
—	IX. tiskarski stroj je bil v remontu, a kljub temu na njem ne moremo tiskati kvalitetnejših del, ker sam tisk ne odgovarja montaži v kopimici.
—	Zaradi pomanjkanja prostora se bo odpisal X. tiskarski stroj »n odstranil iz DE — tiskarna.
— Streha v tiskarni je nujna popravila, saj ob deževnih dneh na več krajih teče na stroje in tudi na pločevino.	s
—	Pločevina je na zalogi in zaradi nje ni strahu, da bi imeli zastoj v proizvodnji. Kvalitetno se je izboljšala, kar je zasluga rednega laboratorijskega pregloda.
—	Pri novem postopku, ki so ga osvojili v oddelku kopimica s celjskimi ploščami, so se pokazale razne težave, katere pa skušamo v najkrajšem času odpraviti.
—	Težave pa so nastale tudi zaradi netočnega prihajanja odnosno dobave eleksiranih aluminijastih plošč »HE-MOLID«.
Sestanek s kvalificiranimi delavci se je odvijal v razgovoru o težavah in problemih v DE — tiskarna.
Kvaliteta se je zelo popravila, kar mora ostati še nadalje.
RAZVOJ IN DELAVNICE
—	DE razvoja in delavnic je v mesecu aprilu izgotovila 35 orodij — od katerih je 8 izdelanih iz plana tekočega meseca, vsa ostala pa iz zaostanka.
—	V ročni orodjarni že dalj časa obstojajo vodje grup, ki so za svoje delo dosedaj dobivali mesečni dodatek v višini 6.000 SD. Ker pa smatramo, da vodje grup lahko vplivajo na izvršitev plana, je ta dodatek sedaj ukinjen ter se od 1/4-1967 dalje vodje grup nagrajuje po doseženih rezultatih grupe, ki jo vodi.
—	28. aprila smo v organe samoupravljanja izbrali oziroma izvolili 5 novih članov v DS DE in 2 člana za DSP. Upamo, da smo izbrali najboljše in da nas bodo dobro zastopali.
—	V strojni orodjarni je bil zaposlen kot pomožni delavec tov. Jože Koren. Ker je iz neopravičljivih razlogov
(nadaljevanje na 11. strani)
Iz naših obratov
zapustil tovarno za teden dni in se podal huliganstvu, je odpuščen, na njegovo delovno mesto pa je sedaj prišel tov. Avgust Dolčič iz zgornjega oddelka embalaže.
—	Disciplinskih obravnav ni bilo.
—	Že predhodno smo poročali, da nameravamo organizirati izlet. Tega še nismo izvedli, vendar se izlet bolj in bolj približuje. Pripravljalni odbor je imel polne roke dela, da je pripravil najprej prostor, prevozno sredstvo ter vse ostalo. Da bi bila želja izpolnjena vsem, se je pripravljalni odbor posvetoval s prijavljene!, ki so se končno odločili za lanskoletni prostor — travnik v Žirovnici pod Stolom. Prevoz bo 3. junija z avtobusom.
OTP
—	Vso pozornost smo posvetili izdelavi varnostnega trikotnika, ki je trenutno na trgu zelo iskan. Ta mesec bomo izdelali 20.000 trikotnikov.
—	Linija hobok je v tem mesecu največ stala — izdelali smo le 5.000 komadov. Problem je nastal zato, 'ker komerciali ni uspelo dobiti dovolj naročil — tudi nabava materiala z Jesenic nam povzroča težave.
—	V delu imamo vrsto žarometov — predvsem večje
0 170 in 0 130.	,
—	V tem mesecu bomo dokončali manjkajoče količine traktorskega žarometa, katerega vsled pomanjkanja stikal nismo mogli zmontirati.
—	Sestavili smo komisijo, ki bo pregledala vse izdelke in polizdelke, ki smo jih kupili od FADIP-a. Dobre izdelke bomo prodali ali porabili pri montaži naših izdelkov, slabe pa bomo odpisali.
DRAGI BRALCI!
Današnja številka je brez križanke — boste hudi? Sklenil sem, da tako storim zato, 'ker se nekaj dni po izidu številke po vseh pisarnah tovarne rešuje — ne probleme — temveč križanke. Ker porabite preveč delovnega časa za to in preveč energije pri kreganju z urednikom, če je v križanki kakšna mala netočnost, sem sklenil, da križanke ne objavim vse dotlej, dokler se o tem ne pogovorimo v uredniškem odboru. Pišite in nam pomagajte s predlogi, kako naj uredimo ta problem, da bodo v glasilu križanke, in da se bodo reševale doma.
18/5-1967 je našo tovarno obiskal direktor gospodarskega •Ista iz Milana v Italiji — gospod Alberto Mucci. Ugledni italijanski gost se je podrobno zanimal za samoupravljanje v naši tovarni, na koncu si je ogledal tudi proizvodnjo.
Une 16/5-1967 so našo tovarno obiskali stari in novi člani UO tovarne Iskra iz Nove Gorice. Dolgo so se zadržali v pogovoru s predstavniki organov samoupravljanja in podjetja. Zanimalo jih je prav vse — še več, kot pa sami vemo.
— Organi samoupravljanja sporočajo —
(Nadaljevanje iz majske številke)
SKLEP: Odobri se:
A.	Preventivno okrevanje
a)	v Kranjski gori za dobo po 14 dni
b)	v Velem Lošinju za dobo po 14 dni
skupaj 40 zavarovancev
B.	Zdravljenje v naravnih zdraviliščih
Rogaška Slatina, Slatina Radenci, Cateške toplice, Dobrna. — V poštev za zdravljenje pride do 40 zavarovancev za dobo po 21 dni.
Pogoj za preventivno okrevanje in zdravljenje v naravnih zdraviliščih na strani zavarovanca pa je, da porabi za koriščenje tretjino svojega letnega dopusta.
SKLEP: Članom kolektiva se izplača nadomestilo za K-15 po istih kriterijih in v isti višini kot v letu 1966.
SKLEP: Zadolžuje se tovariša Arha in tovariša Ferenčaka, da do naslednjega zasedanja pripravita več predlogov glede izplačila regresa za dopuste in to s prikazanimi denarnimi podatki.
SKLEPI I. REDNE SEJE
DSP dne 15. 5. 1967
Kot člana DSP sta sodelovala pri izvedbi volitev v UO je tov. predsednik predlagal tov. Turek Dušo in Alič Ja-neja. Z dviganjem rok so člani potrdili predlog predsednika.
Predsednik DSP je prebral predlog kandidatne liste za UO. Kandidatna lista je bila enoglasno potrjena.
Nato so bile tajne volitve. Po volitvah je tov. Alič podal poročilo, in sicer:
glasov
1.	Demovšek Vlado	26
2.	Galič Ana	26
3.	Hren Joža	25
4.	Kerznar Jože	26
5.	Novak Franc	26
6.	Osterman Franc	26
7.	Prusnik Alojz	25
8.	Pollak Janez	26
9.	Rakušček Zdravko	26
10.	Vabšek Jurij	26
11.	Virk Sonja	26
Tako novoizvoljeni UO sestoji iz 10 članov in glavnega direktorja po službeni dolžnosti.
Za stalne namestnike članov upravnega odbora so bili izvoljeni:
glasov
1.	Bučar Ivanka	24
2.	Stamojčič Ivanka 24
3.	Vehovec Franc 24
SKLEP: Glede predloga za
imenovanje nove delovne enote stranski obrati se imenuje komisija v sestavi Marguč, Arh, Primožič in Jamšek, ki mora podati svoj predlog DSP do 1. 6. 1967.
SKLEP: Zadolžuje se tov. sekretarja, da razišče kako je glede računa od gostinskega podjetja Moste ter da na prihodnjem zasedanju DSP poroča, kdo je poravnal ta račun.
SKLEP: Izvršnemu odboru sindikalne podružnice Saturnus se odobrava dotacija v višini 600.000 SD s tem, da do prihodnjega zasedanja dostavijo program, za kaj bodo ta sredstva uporabili.
(Sklep je bil spreejt s 25 glasovi — 1 proti, vzdržal nihče).
SKLEPI 12. REDNE SEJE
DSP dne 27. 4. 1967
SKLEP: Da se zajamejo pri razdelitvi regresa vsi člani kolektiva, se sprejme sklep:
po SD 1.000 dnevno prejmejo vsi člani kolektiva za dobo 10 dni. Nadalje pripada enako denarno nadomestilo tudi nezaposleni ženi našega delavca, ki nima lastnih dohodkov ter tistim njegovim otrokom, za katere je prejemal v naši tovarni otroški dodatek v januarju in februarju t. 1. s tem, da se otrokom pod 10 let starosti regresira samo SD 500 dnevno glede na polovično ceno njihovih obrokov.
Enak regres se prizna tudi za otroke tistim našim delavcem, ki so neupokojeni vojni invalidi in ki so v letošnjem januarju in februarju prejemali pri socialnem zavodu na svojo invalidnino otroške dodatke. Regresa za ostale otroke naših delavcev, ki niso prejemali otroških dodatkov v naši tovarni v januarju in februarju t. 1., se ne prizna, ker so zajeti v skladu za regrese pri tisti delovni organizaciji, kjer so njihovi starši prejemali zanje otroški dodatek.
SKLEP: Zadolžuje se komisijo za nagrajevanje, da kompleksno pregleda vse dodatne dopuste, izdela predlog, ki se bo obravnaval na enem izmed prihodnjih zasedanj.
SKLEP: Merila za letni dopust ostanejo neizpremenje-na in tako še nadalje velja, da je
od 0 do 5 let 14 del. dni
od 5 do 15 let 18 del. dni
od 15 do 25 let 25 del. dni
od 25 let dalje 30 del. dni
SKLEP: da glede zvišanja dopusta materam z otroki ostane dosedanje pravilo.
SKLEP: Razen letnega dopusta naj se prizna delavcu plačana odsotnost do 7 dni v naslednjih primerih:
—	ob sklenitvi zakonske zveze
—	ob rojstvu otroka
—	zaradi smrti ali nesreče v ožji družini
—	zaradi selitve
Cas omenjene odsotnosti z dela odobrava do 3 dni skupaj vodja sektorja, nad 3 dni in za vodilne delavce pa odobrava odsotnost glavni direktor.
SKLEP: Člani DSP so enoglasno potrdili in sprejeli za svoj sklep vse predloge oddelka za investicije, kot priloženo.
SKLEP: Člani so bili enoglasni, da se uvede postopek za dodelitev navedenega zemljišča v uporabo tovarni Saturnus.
SKLEP:	Razhodu je se
Combi IMV, leto izdelave 1963, št. motorja 66424313, št. šasije 02409.
Tov. Pirc je pojasnil, da je DSP na svojih zasedanjih že razpravljal o ev. nabavi lastne IBM garniture ter sprejel sklep, da se naj o tem proučijo možnosti.
V zvezi z gornjim sklepom so bile opravljene analize e strokovnjaki Intertradeja in izdelan perspektivni program obdelave podatkov. Zaključki analize so služili Intertradeju za izdelavo ponudbe za sistem IBM/360-20. Izvleček iz ponudbe, obrazložitev, instalacija, garancija in vzdrževanje je v prilogi zapisnika in tvori njegov sestavni del.
Po razpravi je bil soglasno sprejet
SKLEP: Nabavi se garnitura IBM/360-20, kot predloženo.
Ali veš da . . .
Ob levem bregu Ljubljanice, poleg tovarne TEOL gradijo temeljni zbiralnik tipa A-O, ki bo odvajal vso odpadno vodo in industrijsko odplako iz Ljubljanice v novo čistilno napravo, zgrajeno na Fužinah. Cevovod bodo položili od železniškega mostu pri Pletenini do nove stanovanjske soseske, ki je v gradnji pri gostilni Triglav. Po končanih delih bo po levem bregu Ljubljanice zgrajena sprehajalna pot z živo mejo, kar bo vsekakor polepšalo ta konec Ljubljane.
... imamo na šolah v naši občini 545 učencev, ki bodo letos zaključili osemletno šolanje, v zadnjem letniku gimnazije pa 107.
Kdor uspešno ne dovrši 8. razreda in še ni star 17 let lahko še obiskuje osnovno šolo, da si pridobi potrebno osnovno šolsko izobrazbo, brez katere je vedno težje. Ce učenec še ni star 15 let in nima osmega razreda pa je dolžan obiskovati redno šolo tudi deveto leto, čeprav je že 8 let hodil vanjo.
Ce bi šli po tem, da pridejo sposobnejši na ustrezna delovna in vodilna mesta, bi bila to najboljša stimulacija za učenje naših mladih, ki se vedno težje zaposlijo ali vpišejo naprej na razne fakultete.
KRI NAŠIH OTROK
Lani je bilo na cestah Slovenije 485 prometnih nesreč s soudeležbo otrok (v letu 1965 »le« 287) pri čemer so pripisali krivdo v 383 primerih otrokom in v 102 primerih drugim udeležencem v prometu.
Pri nesrečah je bilo lani 28 otrok smrtno ponesrečenih in 460 telesno poškodovanih.
Glede na starostno dobo otrok in mladincev nam statistika pove, da je bilo pri prometnih nesrečah prizadetih 63 % otrok do 7. leta starosti (predšolska doba), 32 % od 7. do 14. leta starosti in 5% mladincev od 14. do 18. leta starosti.
Pomladna smuka nas je pošteno segrela
Tradicionalno smučarsko tekmovanje v slalomu pod Prisojnikom je bilo tudi letos tako skrbno pripravljeno, kakor vsako leto. To tekmovanje prirejamo že vrsto let in je namenjeno v počastitev Dneva mladosti. Redno se ga udeležujejo sosednje tovarne, kot so Utensilija, Tiki, Papirnica Vevče in kot prireditelj Saturnus.
Kot sem že omenil, tekma naj bi bila na plazu pod Prisojnikom levo ob cesti, ki pelje na Vršič. Tokrat in to verjetno izjemoma nam je bilo vreme naklonjeno. Samo jutro je obetalo lep dan in razpoloženje je bilo na višku, kot med gledalci tako tudi med tekmovalci. Tehnično vodstvo je bilo letos v drugi postavi, ker je tovariša
točno pod steno mogočnega Prisojnika. Proga je bila dolga 300 metrov z 80 metri višinske razlike 'in 31 vratci. Iz teh podatkov se vidi, da je bila za sindikalno tekmovanje več kot preveč pretežka.
V kratkem opisu je zglodala takole:
Sam start je bil postavljen v strmini 60«, z nekaj vratci je proga zavila v desno in v bočnem izpustu zopet pravokotno v levo. Z nekaj vrati je bila hitrost zmanjšana, vendar se je iz tega prišlo v pravo past, posebno za nas amaterje. Ozek pas proge je bil v ravni črti posejan s palicami in je izgledalo ravno tako, kot fižolove »prekle«. Ta del proge je bil za marsikaterega tekmovalca usoden. Iz te težave je proga za-
da bi orali — zdaj še študirajo kako bi
Fantje se zbirajo, mazali...
Jarca zahrbtna bolezen priklenila na posteljo. Za tekmovanje se je prijavilo 28 tekmovalcev iz Vevč, Tikija, Utensilije, Indosa in domačini Saturnusa. Na ogled tekem je pripeljal tudi posebni avtobus gledalcev, ta pa na žalost na pol prazen in če še te analiziramo, ugotovimo, da je bilo gledalcev bore malo, saj so vsi skoraj sodelovali v tehnični ekipi ali kot sodniki na progi, časomerilci, ekonomi (Papler itd.). Vsi ostali, ki so ostali doma, se pa verjetno bojijo svežega zraka in sonca, da ne bi škodoval njihovemu zdravju.
Start je bil napovedan za deseto uro in to z najvišje točke 500-metrskega plazu,
vila pravokotno v levo, med zadnja vratiča pred težko pričakovanim ciljem. Ce tako prebereš, nič posebnega, če pa stojiš na startu je to vse drugače. Zato ni čudno, če smo bili na startu vsi nekam klavrni. Bledi obrazi preluknjan sneg rumene barve, napol pokajene cigarete, so bili dokazi tekmovalne mrzlice ali treme? Verjetno je bilo oboje. Najsi bo že karkoli, tekma se je začela točno ob napovedani uri. Proga je bila za vse enaka, sneg hiter, le prevozili smo jo različno. Kot pred-vozač je Marguč ml. pokazal, kako se moderno smuča, in njegov oče, ki mu je bil nekoč učitelj, mu je lahko sedaj
GLAS SATURNUSA, glasilo delovnega kolektiva tovarne Saturnus, Ljubljana, Ob železnici 16, tel. 313-666. — Ureja uredniški odbor: Marjan Bajc, Slavko Gerllca, Janez Herzog, Mira Tomec In Jože Švigelj — Odgovorni urednik: Slavko Gerllca, tel. 313-666/78 — Tisk CP Go-
renjski tisk, Kranj — Originalov ne vračamo
samo še učenec. 2e v prvem odstopil. Naposled se je v vrh OLD Boy-l: 1. Vengust Al-teku je bilo odločeno kdo bo pririnil tudi Marguč, ki ga je bin, Vevče, 1,25, 2. Marguč zasedel najvišja mesta. Pirk- do sedaj spremljala smola. Franc, Saturnus, 1,43; 3. Ta-majer iz Vevč je z mojstrsko Kako pa se ne sme smučati, dclj ^one, utensilija, 2,12. vožnjo dosegel najboljši čas pa je pokazal »Nani« in nje-
dneva, saj je od drugih vi- gov stil smučanja bi bilo po- Ekipno: 1. Papirnica Vev-dno odstopal in je bil razred trebno »patentirati«.	£c> 4^3. 2. Saturnus, 4,54; 3.
mmM
Tiki, 5,51.
Po tekmovanju je bila v Koči na Gozdu svečana razglasitev rezultatov in podelitev prehodnih pokalov in praktičnih nagrad. Prehodni pokal je osvojila Papirnica Vevče in je s tem tudi organizator tekem v prihodnjem letu.
Posebej naj še pohvalim organizacijo tekmovanja, saj je »klapala«, kot se za take tekme spodobi. (Kot HOKEJ 66).
In na koncu še ena anekdota: Ko je Bekš malo pred ciljem jahal vratca (kar ni dovoljeno) ga je kontrola na to opozorila. Bekš jim zabrusi, da je to dovoljeno. Glas iz publike: »Samo zamenjati
Le tekmovalec mora na CILJ,
zase. Naš Matija je bil v obeh tekih soliden, toda Matičič ga je vseeno ugnal v kozji rog, dočim Kralju ne gre in ne gre. Obžalovanja vredno je omeniti drugo vožnjo Kobilice, ki je bil v prvi etapi več kot odličen, v drugem teku pa je zaradi padca
ostali so mu pokazali hrbet
Tekmovanje se je končalo brez večjih presenečenj in je bil vrstni red takle:
člani: 1. Pirkmajer Andrej, Vevče, 1,07; 2. Vengust Albin, Vevče, 1,25; 3. Berlič Milan, Tiki, 1,26; 4. Matičič Jaka, Saturnus, 1,32; 5. Radelj Matija, Saturnus, 1,36.
moraš objekt.«
Takšnih in podobnih tekmovanj si še želimo, saj nam ulivajo novih moči in nas zbližujejo z drugimi podjetji. Organizatorju prihodnjih tekem pa želimo srečno roko pri organiziranju tekmovanja.
Zvone Pirc
Le malo je posnetkov Iz tekmovanj, da bi na njih manjkal človek, kot na tej manjka tovariš Jarc »veteran«

»SATURNUS« ZMAGUJE
Kegljači osvojili pokal
Danes popoldne nogometna tekma...
Vsako leto priredi Zveza vojaških vojnih invalidov občine Moste-Polje športno tekmovanje v kegljanju, streljanju in balinanju. Na to tekmovanje je redno povabljen tudi naš športni aktiv, ki se ga že vsa leta uspešno udeležuje, kakor v kegljanju tako tudi v streljanju. Tudi letos je ZVVI priredila podobno športno prireditev, na katero smo poslali dve ekipi in to v kegljanju 6x100 lučajev in streljanju z zračno puško.
Kegljači kot strelci so branili prvo mesto iz lanskega leta. Prvim je uspelo ubraniti naslov najboljšega v tem tekmovanju, dočim so morali naši vrli strelci prvo mesto prepustiti Gradisovi ekipi, sami pa so se zadovoljili z drugim mestom.
V kegljanju je nastopilo 10 ekip in v tej močni konkurenci je naša ekipa osvojila prvo mesto z 2200 podrtimi keglji.
Takih i,n podobnih prireditev v naši občini si še želimo, saj jih je zelo malo.
Zvone Pirc
TAKO NEKAKO SE SLlSl V TOVARNI IZ ZVOČNIKOV VABILO NAVIJAČEM IN NOGOMETAŠEM NA NOGO, METNO SREČANJE.
Naša nogometna sekcija deluje že od ustanovitve športnega aktiva »SATURNUS« in lahko trdimo, da tudi zelo uspešno. Velika zasluga za uspešno delovanje naše nogometne sekcije gre prav gotovo vodji športnega aktiva in predstavnikom sindikalne organizacije. Z njihovo pomočjo nam je uspelo, da smo z majhnimi sredstvi opremili našo nogometno vnsto, da smo dostojen predstavnik SATURNUSA in pripravljeni za športna srečanja, ki jih ni malo.
V letošnjo tekmovalno sezono smo se zelo uspešno vključili, rečem »uspešno« glede na razmere in pogoje, ki običajno vladajo v takih tovarniških športnih vrstah.
Ce smo morda imeli v preteklosti težave vsled igral-
cev, se sedaj glede tega lahko samo pohvalimo. Naša nogometna sekcija vključuje v svoje vrste poleg mladih tudi bivše aktivne nogometaše in tudi one, ki so še danes aktivni, to nam pomaga, da si iz te pestre sestave vedno lahko izberemo in sestavimo učinkovito ekipo. Taka, po svoje zelo ugodna sestava nam daje večje možnosti pri izbiri nasprotnika, za kar nismo nikoli v zadregi. Prijateljske športne stike imamo tako s sindikalnimi kot tudi z aktivnimi športnimi aktivi.
Z letošnjo nogometno sezono smo začeli že 20. marca in smo do 5. junija odigrali že 13 tekem. Od teh smo jih 7 dobili, 2 igrali neodločeno in 4 izgubili. 24. aprila se je začelo tekmovanje sindikalnih ekip v okviru »Okrajne nogometne zveze«. V tem tekmovanju smo zasedli drugo mesto z istim številom točk kot prvouvrščena ekipa »Roga«. Slabše pa smo se od-
rezali na tekmovanju v počastitev Dneva mladosti, saj smo zasedli šele 4. mesto.
Tekmovanja v okviru »Okrajne nogometne podzve-ze« so se vrstila vse do sredine junija, vmes pa so bila srečanja še z ostalimi ekipami.
Po končani sezoni dopustov zopet pričakujemo prijateljsko srečanje z italijansko nogometno ekipo iz Maniaga. Računamo tudi na pepestritev našega programa s tradicionalnimi veletekmami DEBELI : SUHI ali STARI : MLADI. POROČENI : NEPOROČENI in podobnim.
Vabimo ljubitelje nogometa, ki bi želeli aktivno igrati v naših srečanjih, da se nam pridružijo. Vabimo tudi vse »kibice«. da se našim vabilom pred tekmo še bolj številčno odzovejo in nas pridejo spodbujat. Pridite, ne bomo vas razočarali — na tekmi nasvidenje . . .!
Jože Švigelj
To je ekipa, ki v športnem svetu častno zastopa naše podjetje — to je ekipa, ki zmaguje.
ZA 1. MESTO V KEGLAN JU
GLAS SATURNUSA, glasilo delovnega kolektiva tovarne Saturnus, Ljubljana, Ob železnici 16, tel. 313-666. — Ureja uredniški odbor: Marjan Bajc, Slavko Gerlica, Janez Herzog, Mira Tomec, Jože Švigelj, Peter Marn in Vlado Drnovšek — Odgovorni urednik: Slavko Gerlica, tel. 313-666 78 — Tisk ČP Gorenjski tisk, Kranj — Originalov ne vračamo
l^AN MLADOSTI — Naši mladinci so v paradi mladosti, ki je bila v centru naše občine, manifestatlvno prikazali občanom proizvodnjo in življenje v naSem kolektivu.