80. Stew. Po&tnixua piačana t ffotovina. Celje, pondeljek 7, oktobi-a 8929. Leto XI. NOVA DOBAi lzha)a v pondeljek in petek. Stane mesečno Dln 7'— sa Inozemstvo Din 20*—. Pesamezna fttevllka I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. UrednlAtvo In upravnfitvo « Gelje Strossmayerjeva ullca 1, pritllčje. Rokoplsov ne vračamo. Oglasl po tarlfu. Telefon fnt §tev. 65. Hmeljska kriza. Vodstvo Haneljarskega društva v Žalcu je zvedelo, da so nahaja polje- delski minister g. dr. Frangeš za ne- ka] dni na oddihu v Rogaški Slatini. To priliko je društveno vodstvo izko- ristilo, sestavilo spomcnico in jo dne 3. t. m. po deputaciji osebno izročiio gospodu ministru. Gospod minister je deputacijo prav prijazno sprejel ter takoj po prečita- nju spomenice povdaril, da primer- nih suibvencij najfoolj prizadetim himeljarjem država ne bo niogla da- jati, ker v to svrho nima potrebnih sredstev. Sku»al pa bode ugodno re- šiti vse one točke spomenice, ki spa- dajo v njegov resor. Da pa bo lahko v ugodno rešitev priporočal na mero- dajnih mestih tudi druge točke spome- nice, narocil je, da se mu od slueaja do slueaja vpošljejo prepisi prošenj na druga ministrstva in oblast. Prav resno je potem povdarjal go- spod minister, da se mora lumeljar- stvo omejlti le na one ok,oliše, kjer so za pridelovanje kvalitetnega hmelja od. narave dani potrebni pogoji — in to je v prvi vrsti Savinj-ska dolina. Gospocl minister je nadalje pripo- rocal skrbn'O negovanje in selekcijo himeljske rastline v svrho >ohranitve himeljairstva. Opusti se pa naj hme- ljarstvo v onih okoli&ih, kjer se ne prideluje kvalitetno blago. Besedilo spomenice je sledeče: Vsled' katastrdfalno nizkih hmelj- skih cen, ki daloko ne krijejo pride- l'ovalnih stroškov, da celo niti stroskov za obiranje hmielja, nastala je posebno v Savinjski dolini splosna gospodar- ska kriza, ki grozi uničiti obstoj mno- gili hiinefljarjev. alko ne bode priSla hitra odpomoč od strani merodajnih činiteljev. Zaradi tega si usoja podpisano dru- stveno vodstvo izročiti gospodu minl- stru v iimi0nu slovenskih hmeljarjev sledeči M EMORANDU'M z nujno prošnjo, da se hitro odpomore prizadetim hmeljarjcm in se vsaj oznojo imela rada še popolnoma drugade, ko bova spoznala, kako drug drugega potre- 8tran 2. »NO? A BLBA« S^>.. 80. Pa brž jitn jo postala drama prc- | ozka in p.olog spevoigre so poskusill ' opereto. Takrat sta se oglasila Ijub- ljenka nasega občinstva, Marica Lu- bejeva, in mojster Šimenc. Ko so prišli še drugi, rajni Parma, Mitro- vič, Mitrovičeva, Vladimirovna, Zdr- mejičeva, Kocuvanöva, Burja in Ne- raliič je za upravnikov&nja dr. Bren- čiea Maribor spoznaval šele pravo glasbeno kuJturo velikega sveta. Res je, Maribor jih ni mogel navezati na se, odšli so zopet, a dali so Mariboru opero, ki je ni imel nikdar poproj in je najbrže ne bo imel tako kmalu zo- pet. Zarezali so pač prezgodaj in pre- globoko in pozabili, da orjojo ledino. A ravno onih, ki orjejo ledino, se spo- minja zgodovina s posebno hvalež- nostjo ... In livale in zalwale smo dolžni vsem, inienovanim in neimeno- vanim, prav vsem našim umetnikom, ki so s svojim nosebič.nim, požrtvova!- nira in vztrajnim dolom v umetnosti in za umetnost dvignili naš Maribor ter ga napravili res za kulturno sre- diščc severne Slovenije. Mestni kino Celje fideča plesalta iz föoskve Dolores del Rio, Ivan Linov Ko pa gledamo danes na ra/.voj na- j šega gledališča, ko preživljamo v spo- minu zopet ten deset let, moramo si biti na jasnem, da je tudi našc gleda- lišče in z njim njegova umetnost del onih dobrin, ki nam jih je prineslo naše osvobojenjo in ujedinjenje. Po- kloniti se moramo žrtvam, ki so padle za našo osvoboditev, pozdraviti naSe rojake, ki lo v duliu žive z nami in čakajo diieva, da se zdrobe krivieni državni mejniki, ljubjti n.as narod ka- kekoli vere in narečja, predvsem pa ljubitito U'ivno naso zemljo, našo lepo d.omovino. Dr. P. Sirnuek. Občni zbor Ljudskega vseučilišča. V pondeljek, dne SO. septemibra se je vršil v risalnici meščanske sole obč- ni zbor celjskega Ljudskega vseučili- šča. Na njem se je podalo poročilo o delu tega prepotrebnega društva v preteklein poslovneni letu, obenem pa se je določil program za prihodnje poslovno leto. Lani se je izvršilo 9 predavanj naj- različnejšega znaeaja. Predavali so menjaje domiaei in tuji predavatelJI. NajvoT: poslusalcov je bilo na uro 1.40. najmanj 57, povprečen obisk torej 92. G. Ludvik Fajgl iz Gelja. je priredll pod okriljem Ljudske univerze radio- tečaj, katerega se je udeležilo 17 po- slusaJcev, ki so plačali7 za obisk teca- ja 40 Din ozir. 20 Din. S tern denar- jo mso se deloma krili stroški snaže- nja in pripravljanja lokala. ostanek pa jo določen za fond bodoce radio- postaje v Celju. Društvena knjižnica se je pomno- žila v proteklem letu za 31 knjig in je tako doscgla letos število 1.18. So ta po vetfini. knjige znanstvenega znača- ja, zlasti dola iz slovanske zgodovine. Lepo stevLlo knjig je podaril knjižnici ¦požrtvovalni in nädvse zaslužni dru- stveni pred'Sednik g. vlad. svet. E. Li- lek. Denarni promet je znašal 9.381 dl- narjev. Aktiva znašajo 5.710 Din, ki so plodonosno naložena. ]}o poroeilu revizorjev, ki sta naSla vse poslovanje v redu, je dobil starl odbor absolutorij, nakar se je izvolil nov odbor, obstoječ iz gg.: predsednik vlad. svet. Lilek, podpredsednik dr. Mejak, tajnica Zofka Debelak, blagaj- nik učitelj Srel)otnik, knjižniičar stro- kovni ucitelj Franc Cileiišek, odbor: niki: ravnatelj lA'an Černej. ravna- telj Marincek, strokovni luMtel] Mlač- nik, upravitelj Prekoršek, primarij dr. Raj'sp, šef zdravstvenega donna dr. Rebernik an šolski upravitelj Voglar. revizorja sta ^. bančni tajnik Jcrin in banfni prokurist Turnšek. Oböni zbor izreka toplo zahvalo celjski mestni občini za brezplačno i'azsvetljavo, ravnateljstvu deške ni'e- šean.ske sole za gostoljubno streho in uredništvoma »Jutra« in »Nove Do- l)e« za tocne objave in prosi za naklo- njenost tudi v bodočem letu. Mcstni kino Celje Rdeča plcsalSia iz Moskve Dolores del Rio, Ivan Linov V glavnih abrisib se je razpravlja- lo o delovnem prograinu za novo po- s¦lo^¦n.o leto, za kojega podrobno i.zved- bo inia skrbeti novo-izvoljeni odbor. Obdržavala se bodo zdravstvena, ])ravna, zgodovinska, zemljepisna. prirodopißiiia, gool.a^a in potopisna predavanja. po možnosti s spreniljct- njel .skiopW-cnih slik. Vršila se boss a higijenska razstava in esperantski te- faj. S pritegnitvijo tugih predavate- ljev in s predavanji o aktuelniJi so- dobnib temah se mora dvigniti zani- nianje širše publike za našo oeljsko Ljudskp uniiverzo, ki mora doseči v novi poslovni dobi. malo več. moraine podpore celjsko javnosti. »S prosveto do zmage«, naj bo na- še načelo in ce se bodemo ravnali po njem, bo delo nase Ljudske univerze kronano z uspehiom in trud predava- teljev in drustvenih funkcijonarjev basta bogato poplačana. Dr. Mejak. Domace vests. d Kontrola mer v Celju. »Trgovski list« z due 3. oktobra poroča: Ob rc~ organizaciji kontrole mer in dragoce- nih kovin je zadel mesto Celje težak uclarec. V Gelju, kjer je obstojala po- polna kontrola m-er že preko 50 let, je ostal urad samo z omejenim delo- krogom. Vršil naj bi samo preizku- žanje čistine in žigosanje domačih iz- delkov iz zlata, srebra in platine, ka- kor tudi pregledovanje in žigosanje Kodov. Trgovci, obrtniki in industrij- ei v Celju in v okolici so bili s to ome- jitvijo občutno prizadeti, državna uprava pa ni z omejitvijo delokroga ničesar pridobila. S tern, da bi last- niki morali razna nova in popravlje- na men la pošiljati na žigosanje v Ma- ribor ali bi narocili kontrobrja mer iz Maribora, bi jiin nastali veliki stroški. Izza ča&a, ko se je ukinil urad v Celju, lastniki meril niso mogli po- lagati zadostne važnosti na zakonite predpise, ker je bilo izvrševanje pred- pisov vslecl ukinitve kontrole v Gelju jako otežkočeno. V rabi so bila me- rila, koja niso bila vedno po predpi- sili pregledana. Tudi lastniki mostnih tehtnic so jako pogosto odlašali pre- gled, ker jim je ta povzrooal preveli- ke stroške za pristojbine v zvezi s pot- niiiii stroški uradnika iz Ljubljanc ali Maribora in bi potni stroški kon- trolnega organa znašali več nego bi znašali stroški za popravila. Nepri- like, ki s ose tckom časa pokazale v Celju glode kontrole mer, so jasno do- kazovale nujno potrebo, da se razširl delokrog kontrole mer v Celju na vse liosle," katere opravljajo popolne kön-' Mestni kino Celje Hdetii plesalho iz Moshve Dolores del Rio, Ivan Linov trcle mer. Na željo gospodarskih kro- g'ov iz Gelj-a in okolice je prevzela Zbornica za trgovino, obrt in indu- j strijo v Ljubljani akcijo, da se razšir! delokrog celjske kontrole mer na po- yolcn urad. Kakor cujemo, je akcija I imela popolen uspeh, ker se z dnem i 1. januarjem 1930 razšijri delokrog celjske kontrole mer na popolen urad. d Umrli so v celjski bolnici: 5. okto- bra Milko Jerše, 4 in pol leta star sin- cek učitelja asnovne sole v Laskem; Julija Cretnik, 55 let stara kuliarica iz Vrbja pri Žalcu; 6. oktobra Marijaj Vajs, enoletna hči kočarja iz Spod. Kraš, ol>cina Kokarje. d Razne nesreče. Z v o z a j e p a - d e 1 vceraj zjutraj (>8-letn.i uslužbe- neo tvrdke Fr. Kalan Simon Krhlan- k,o in si je pretresel možgane. Doslej se še v bolnici ni zavedel. — S k o 1 e - s a j e p ad el in si prebil ustnice An- ton Golob, delavec iz Gaber ja. Leži v bolnici. — Težka posledica pretepa. Fred neko gostilno pri Sv. Florjanu pod Bočem je došlo do pretepa, tekom katerega je dobil 24- letni Karl Nežinab, kamnoseški dela- vec, več poskodb po glavi in dva vre- za na brbtu. Eden vrez gre do pljuč. Leži v l>olnici. — Nogo s,o p o šk o- d o v a 1 i sodčki, ki so se zvalili z vo- za, pivovarniškemu vozniku Francu Leskošku, usluabenemu pri zalogi pi- vwarne »Union« v Celju. Leskosek se nahaja v bolnici. d Nova cesta Sv. Urban, Prevorje- Lisično. V nedeljo, dne 13. oktobra 1929 se otvori in izroči prometu ob- lastna cesta Sv. Urban (pod Slivnico") —Prevorje,—Lisicno. Ob pol 9. jc po- zdrav oblasti in gostov, ob 10. v Žegru pri Vrec'ku maša, ob pol 1. istotam banket, ob 4. sprejem v Kozju. d Z urndne deske na srezkem načel- stvu. V četrtek 10. oktobra komisijo- nelna poizvedba in razprava v Kres- nikah 43, obč. Tebarje radi gostilne Clepe - Janežič in. pri Novi cerkvi ra- di stavbe nove parne zage Holbauer. ä Z vlafcn Je padla prt Trcrrci rjth neka .šolarka. Vozila se je z danaS- njim jutranj'im vlakom v Celje in Je padla skozi nezaprta vrata pri vago- nu xen. S Gelja so hitro poslali na po- moc drezino z obveznim materijalom, vendar pa je deklico mod tern že nek- do odpeljal v Lasko. Deklica baje ni dobila tezjih poškodb, četudi je vlak vozil z normalno liitrostjo. Kakor iz- vemo naknadno, se piše deklica Lju- bcimira Ki-asek. I ma rano na temenu. d Pivenstveni tekmi v Celju. Vče- raj popoldne ste se vršili na igrališču pri »Skalni kleti« prvenstveni tekmi. med rezervnima in prvima moštvoma SK Celja« in. SK »Olimpa* iz Gaber- bujeva, in pravo srečo svojo bova razumela šele tedaj, ko ne bova v teh lepih soibicah popolnoma sama, am- pak ko bodeva Imela oba polno glavo veselib skrbi. Ves, Pepica?« ^>Ai hcčeš še kave?« je vprašala Pe- pica, katere obraz se je naglo zresnil. Ni gledala pri tern na Vejvaro; po- gled je ušel skozi okno in se zatekel tja nekam v daljavo, v nuselsko doli- no, do obzora, ki so ga: zakrivali krški gozdovi. »Hvala, ženica«, je odklonil Vejva- ra. »Sean sit. In čez nekaj časa mio- ram iti. Tako tesno mi jc, ker te mo- ram tu samo pustiti.« »Ne bo] se, Fran, ne bom se ti iz- gubila«, ga jo toiažila Pepica. »Se sam ne bos vedel, pa bo poldne. In. jaz bom imela tu dela — o, je! Prvi obed v zakonu — skoro bojim se, Fran!« »In sedaj se ti ne boj, Pepica;«, se je zasmtejal Vejvara. »Napravii, kar ihiočeš — in. če ukažeš, bom j>edel z za- prtimi očmi in vse mi bode disalo.« »No, danes morda«, je menila Pe- pica. »A jutri, in cell teden — toda.Ce sodim po našem očetu, ste vi možje v tej stvari vcasrh sitni in neznosni, Vejvara, neznosni! Ali verjameš, da sem včasih videla maanioo solzno — dia, zaradi jedi, samo zaradi jedi!« Namesto odgovora jo je stisnii VoJ- vara v naročje in jo je poljubljal. Po- tem se j eliitro oblekel, zopet poljubil ženico in tiitel v pisarno. Vejvara je bil vnet vesten uradnik, imel je to v krvi, kakor se pravi. Toda danes, ko se je moral; odtrgati od že- nice, se je vzbudil v njem do tega dne neznani uporni dull. Prišlo mu je na misol, da je tak urad včasi sitna, ne- mila stvar in čeprav je bil to magi- strat. Banes je prvič zacutil, da je suženj neovrgljive in neubranljiive dolžnosti in ko je mislil na to dolžnost. jo gle- dal kakor v voliko nedogledno daljo. Gelo življenje bo tak sužonj. No, seve- da, pride mu tudi döba odpocitka — toda takrat. bo že star in na vsezadnje morda betežen gospod. Slednjic je prestopil ])rag starodav- nega portala mestne hi so, korakal mi- mo brkatega magistratnega vratarja, na katerega resnem in fmernem obra- zu je bil kakor razlit ves ta uradni strogi red. in. je izginil v temnem hod- niku in potem v neko pisarno, v ka- terem je toliko posameznih kolesec te- ga velikega uradnega aparata. Nekoliko teh ur je slednjic minilo in Vejvara je hitel dömiov. Res, lepo je to tarn gori pri njih v Gelakovskega ulici — toda daloč, daleč! Vejvara je skočil pri Špinkih na električni voz. Čim bolj se je bližal dornu, tern bolj je bil nestrpen. Slodnjič nuselske stop- nice — zadnja postaja. Toda ima Ke vseeno tristo korakov do doma in pa dve nadstropji. Brez sa])e so je ustavil pri vratih in je zazvonii. In glej, tu je nova slika! Odprla mu je Pepica, vsa razpaljena od kuhe — in Vejvari se je zdelo, da ni to več Pepica od pred'vcora.jsnjega dne, da, niti od danes zjutraj. Tu je stala pred njim prava gospodinja v beli cepici, svetlem županu, in na prstih, na ro- kah, da, tudi, na maliih laktih so bili slodovi moke. »Dusica,«, je zaklical Vejvaira po odkritosrenom poljubu, »ti si se vsa spreinenila! In ka.j dobroga nama ku- haš?« Slekel je suknjo in je Intel narav- nost za Pepico v kuiliinjo. »Izgubi se odtod!« ga je izganjala norčavo ženica. »Tu nimaš nie oin*a- viti, samo kadar boš zopet kuhal mle- ko. Pojdi lopo v sobo in glej tarn gra- tiilaicije. Pismonioša ijih jo prinesel celo naročje.« Kmalu pa je prišla za njim s sklo- do juhe in je nalila na krožnika. | »Tako, gospod soprog! Blagovolite | zaceti! Ako vam je ljubo, zatisnite oči, | pridejo še slabše stvari!« Toda juba je bila izvrstna, prav laka, kakršno je kwhala mamica Kon- delikova. Potem jo prinesla Pepica j meso s hrenom in po mesu sklcdico nudljev, potrosenih s fino nastrganim parmozanskim sirom. »Mislim, Fran, da ti je po volji ne- koliko navaidnojši oted po teh wer a j 5- njih in pred včerajšn jih pocenkali, Moraš prebaviti.« »Izvrstno, zenica anoja, izvrstnoli« je hvalil ves vesel Vejvara. »ZadeLa si ravno to, kar mi diši. In sedaj pri- sed L slednjic k meni . . .« S čašico črne kave jo bil koncan obed in Pepica je takoj pripravljala malico. Cakala sta goste — očeta Vej- varovega in sestro njegovo Tončko, ki vendar tudi miorajo obiskati mladp domaeijo. Odtod bosta šla nara\Tiost na kolodvor, mlada zakonska ju bo- clota spremila. Vejvara si je izprosil za to popoldne dovoljenje glede pi- sarne. Kmalu nato je priih-itela Katinka od mamice Kondelikove, da bi mladi gospej pomagala. Potem je prišel tu- di oce Vejvara s Tončko. Beli zobje olepaajo vsak obraz. Cesto že zadostuje samo enkratno čigčenje z prijctno osvežujoča Chlorodont-pasto, da se doscže lep sijaj slonovine tudi na stranicah zob, ako se vporablja posebno izdelano Sčetkico za zobe. Ostanki jodi, ki ostajajo med zobmi ter povzročajo radi gnilolie neprijeten duh ust, odstranjujejo se najtemeljitejšo z Chlorodont-ščetko. Po- skusite najprej z malo tubo Chlorodont-paste, ki stane Din. 8"—. Chlorodont ščetka z* otroke, za dame (mehke Sßetine), za gospode (trde ščetine). Pristno Batno v originalneä modro-zclenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — PoSljite nam ta ogla» kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete brezplačno cuo poskusno tubo za večkratno' uporabo. Tvor^ice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor, e- Dandanes zah'eva žluljenje, da sa rav- namo po modi 1 Prod nakuponi plo- ?rn sin» vsak nnCln ocjlGjtc veliko za- logo plaSCev nnj- modi'rncjsega kro- j« v velctrgovlni „STKRMECKI" po slcdedh najnižiih cenah: Melton Din 314-—,Saja398,suk- nen 495, kasha 485, velour 815, rips 1350, pUšKM. Razcntepa so na zaloki krasni modell blnz, kostu- mov, kril in o*roCjlh ohlckc. Oglejte sl Izlo2bc In ogromno znlogo. Nakup neprislljen. UELETRGOUIKA R. STERMECK1, CELJE Žtev. 80_____________________________________________ > NO V A DOBAV________________________________________________Straa 3. ja. Tekma med rezervama je potekla , z rezultatom 3 : 2 v kor ist »Oldmpae, med prvima moštvoma pa 4 :0 v ko- rist SK »Celja«. d Bojevniki za severno našo me jo' Vabimo vse bojevnike za našo sever- no mejo, posebej še koro&ke borce, bi- Vajoče v Gelju in okolici, na vaien se- stanek, ki se vrši v sredo 9. oktobra ob 20. uri v rdoči sobi Narodnega do- ma v Celju. Pridite polnostevilno! d Poročil se je weraj na Dunaju g. dr. Josip Corin, zdravnik v Celju, z gdc. Ano Seifertovo. d Iz celjske policijske kronike. — Z gubil je garnizijski zdravnik g. dr. Debeljak pri kolodvoru kratko zla- to verižico, na katero je bil pripet kot obesek zlat tolar. — Ukradol je v s.oboto v novi stavbi Ljudske posojil- nice na Kralja Petra cesti mizarske- mu pomočniku Karlu Zupaneku novo poniklano svetilko za kolo, vredrio 120 dinarjev. — Zgubila je na Mari- borski cesti Westnova delavka Kolenc Marija, Gaberje 25, enstotrideset di- narjev. — Radi prenagle v o ž n j c po Caberju je bil ovaden šo- fer osebnega automobila 16—725. — Nezgoda na stavbi. V soboto zju- trije delavci. Pri tern je dobil zidar »Merkur« vslod lastne neprcvidnosti trije delavci. Pri tem je dobil mizar Klinčar Franc lahke poškodbe na ro- ki. — B ir e z 'o b z i r n o ik o 1 e s a - r e n j e. Dva delavca sta povozila v soboto na Dolgem polju delavko Mari- jo Točaj, ki je padla in se poškodova- la na levi roki. Ko se je kregala, sta ji za,brusila: »Halt's Maul« in se od- peljala. — Z g u b i 1 je na Gradu Vik- tor Lodniik, uradnik Mestnega mlina, listnico s 450 Din. — Radi peska sta se skregala na Bregu oden voznik in delavec. Delavec trdi, da mu je voz- nik brez dovoljenja odpeljal k nekemu stavbeniku kubični meter peska, po- vrh ga pa je še udaril po obrazu tako, da je poškodovan in si je ludi dobil zdravniško spričevalo. — S e eden nepreviden kolesar. Včeraj popoldne je povozil nek delavec na oglu Glavnega trga in .iPrešernove ulL- ce natakarico Pavlo Zagožen iz St. Pavla in ji je napravil na obleki pre- cej škode. d Recitacijski večer nameravajo prirediti tekom tega rroeseca v Celju pesniki Gvetko Golar, Radivoj Rehar in Danilo Gorinšek. Prvi njihov reci- tacijski večer v Ljutomeru je dobro uspel. d Zimsko-sportni od&ek SPD Ma- ribor—Erne priredi v soboto, dne 12. oktobra zlet na Klopni vrh. Odhod iz Maribora s predpoldanskim in večer- nim vlakom. V nedeljo se pa podajo udeleženci zleta na Pesek, kjer se bo vršil v novi planinski koči ustanovni obeni zbor ziimsko-sportnega od;seka konjiške podružniee SPD. Event, celi- ski udeleženci naj prija^ijo prihod konjiški podružnici vSPD. d Cenen krompir imajo na marl- borskem trgu. Prodaja se po 75 para kilogram. d Železniška nezgoda v Zagorju ob Savi. V soboto ob pol 2. zjutraj je za- vozil na zagorski postaji zibiralni to- vorni vlak ob preanikanju od zadaj v tovorni vlak, ki je bil pripravljen na odhod. Sunek je bil vseeno tako mocan, da so pri stojecem tovornem vlaku štirje vagoni izlirili; dva sta bila popolnoma razdejana, dva pa teZ- ko poskodovana. Od zbiralnega vlaka so tudi latirili Stirje vagoni, pet jih je pa bilo zdrobljonih. llusevine so pro- go docela zatrpale, tako da jo bil pro- niet okroglo 8 ur popolnoma ustav- ljen. Ponesrečil se ni nikdio, materl- jalno škodo pa cenijo na okroglo eden milijon dinarjev. Kdo je zakrivil ne- 8reco, se se doslej ni ugotovilo. Vhvko- vodja pravi, da je bila proga prosta, Postajno osobje pa trdi drugače. Ra- zume se, da so tudi v Celju krožile v soboto zjutraj o tej železniški nesreci ^antastične vesti. <1 Nizozemska publitistinja dr. Bak- ker van Bosse je posetila po poročilu ^kajžnje »Deutsche Zoitung« minule ^i tudi Gelje, da so preprica,, kako ^I'o zatiraino Nemce. Verujemo, da Je in camera caritatis pri enem ali ^'riigem nemškem veljaku slišala pre- resljive stvari. Skoda, da se gospa nl p0s in vendar najčistejše, najžlahtneiše jedrnafo milo. — Zraven fega priročno in iako izdaino, da je za rabo res najcenejse Stran 4,___________________________________________________>NOVA DOBA«____________________ Štev. 80 Stanie hranilnih v!og nad Din 75,000.000*—. Stanje glavnice in rezerv nad Din 9,000.000'—. Sprejema hranüne vlogo. Izvršuje vse denarne, kreditna in posojiine paste. — Kupuie in prodaja devize in vaiute. U lasioi palaci üarodni dom PodriaÄSiId: Maribor^ Šoštaoj krvavega stepli. Drugi dan jih je pa berič gnal pred sodnijo, kjer so Mi radi. nereda obsojeni n,a donarno ka- zen. Potemtakem je zviti grasča-k svo- je vino drago prodal. Na Francoskem so že 600 let pred Kristusovim rojstvom vinsko trto za- sadili. Radi toplega podnebja, ugodno lege in marljivega gojenja se je vino- gradništvo tako razširilo, da je rimski cesar Domicijan leta 90. po Kristu- sovem rojstvu zapovedal, da morajo polovico vseh trt ixruti in tanrkaj zo- pet njive narediti, ker se je bal, da 1)1 aavoljo proobilega razmnoževanja vl- nogradov lahko nastala lakota. V Spaniji in na fPortugalskem so nekdaj toliko vina pridelali, da nlso vedeli kam z njim, in se je dabila ena »kantara« — 15 bokalov — za en groš. Vino se je colo lažje dobilo, ka- kor voda. Poleti 1858. jo bila huda su- ša in nikjer ni bilo dobiti vode, da bi trsje zal'ivali. Trta je obetala obiTo branja, pa je bila radi grozne vroci- ne v nevarnosti, da usaline. SpriCo tega je neki veleposestnik svoje vino- grade z vinom m,očil, kar je bilo ce- nejše, kakor da bi dal vodo od daloč dovažati. Leta: 1860. so ondi bojda ce- lo maltu napravljali z vinom namesto z vodo. Pozneje so kazali precej his. ki so bile s tako vinsko malto sc-zida- nc. Stari Rimljani so prav radi srkali vinsko kapjjico. Koliko so pri velikih Blovesnostih popili, je razvidno iz te- ga, da je dal cesar, ko je hotel pogo- stiti svoje ljudstvo, v vsako dvorano dva soda vina. Gostovanje pa je bilo v cesarstvu v 22.000 dvoranah. V solncni Italiji. je živel vitez, ki mu je sladka kapljica silno ugajala. Najrajši jo je srkal kar pri sodu v kaki gorici. Iirnel je zanesljivega s'lu- žabnika, ki jo imel nalogo, stikati po kleteh za dobrim vinčkom. Na tej poti mu je sledil vitez. Kjerkoli je sluga na.šel precej pitno vino, je na kletna vrata zapisal besedo »est«, s pomo- nom, da je tu dobro vino, in je romal dalje. V s to besedo zaznamovanili kletoh se je vitez pomudil daljši ali krajši čas, kakor mu je pač kapljica ugajala. Na nadaljnjm potovanju pride sluga do izredno žlahtnega vi- na, katero mu je tako ugajalo, da Je na kletna vrata zapisal dogovorjeno besedico kar trikrat, torej »est, est, est«. In res je bilo tako. Došli vitez s© kar ni mogel lociti od soda, Svoje po- tovanje tu prekine: srka, srka in srka dan za dnevom, da si jo celo svoje živ- ljenje izsrkal: pokopali so ga. Njegov verni sluga pa mu napiše na nagrob- ni spomenik: »Est, est, est, zavoljo premnogih »est« je moral moi gospod pod grudo zlest'«. Doli pri Mali Aziji je otok Ciper. Na tern otoku imajo navadio, ako sc porodi v nisi dete, da nalijejo glinasli vrč z dobrim vinom, ga neprodušno zamašijo ter globoko v zemljo pokop- ljejo, izkopljejo pa ga šele tedaj, ko oti'ok doraste in se poroci; na svatW pijejo tako staro vino, kolikor sta stara ženin, odnosno nevesta. Pravijo, da je v starih časih Pto- lomej vzel vsakokrat, kadar je sei v kako vojsko, s seboj tri klaftre dolg vGz, na katerem je ležal velikanski, iz panterskih kož sešit meh, sod, na- polnjen s tritisoe vrči vina. V Perziji jc živel kralj Šemšit, ki je nad vse ljubil grozdje. Da mu ga ni nikdar zmanjkalo, ga ie shranjeval v velikih vrčih. Ker pa eden izmed teh vrčev ni bil dobro zamašen, se je grozdje segrelo in je začelo vreti. To | šumenje v vrču se je kralju čudno I zdelo; pa tudi. nobeden od njegovih ucenjakov ni mogel razvozlati od kott ta pojav. Sodili so, da mora to bitl kako čaranje, šumoča tokočina pa da je nevaren strup. Zgodilo se je, da so ie lepa kraljica nekega dnc hudo spria s svojim možem, in sicer tako hudo, da je sklenila celo sama sebe umoritl. Ko zaglfeda vrč, napolnjip Zidanšek, Sp. Hudinja pri Celju. 6 4 Lepa opremljsna soba solnčna, topla, s krasno lego, so odd a s 1. novembrom mirni stranki. Naslov v upravi. 2-2 __ I I VlIlVW In vseh drugih rudnlkov —'—- . dobavlja in do- —¦—¦^—a L+avjja trgovina Franjo Jost, Gelje, Alefcsandroya »i. 4 išČe za takoj Vlastelinstvo Dügoselo pri Zagrebu. Vprešanje naravnost na VJastelinstvo. 1-2 Lepw meblova^a soba elektr. luč, parketna tla, strogo sepa- riran vhod od stopnic, v sredini mesta in najiepši ulici se s 15. okt. odda. Naslov v upravi lista. KINO. Mestni Uno Celje. Pondeljek 7., to- rek 8., sreda 9. in cetrtek 10. oktobrar »Itdeča plesalka iz Mosicve«. Pretres- ljiva drama iz časov ruske revolucije v 9 grandijoznih dejanjih. V glavnih ulogah Dolores del Rio, Ivan Linov in Charles Farrel d Surovo maslo, pristne kranjslce Jclobase, trapist in polemcndolslei sir vedno sveže in po najnižjih cenali pri tvrdki FAZARING, Celje. , JAVA'' p^Hisničnsa kava je izvrstna, zelo redilna In okusna. Zahtevajte jo pri vseh trgovcih ! — Razpo- šiljamo jo tudi po pošti v zavojih po 5 kg za 70 Din, če se denar naprej pošlje ali pa po povzetju za 75 Din. Povzetje je 5 Din dražje. Poštnino plačamo mi. Vsakemu5kg zavoju »JAVA« pšenične kave je kot darilo pridjana lepa skodelica za kavo. — Kdor pošlje 2 Din v znamkah, dobi vzorec 100 gr. »JAVA« pšenične kave poštnine prosto. Sprejmemo za vsak večji kraj zastopnika Kmetijsko ^ose^fttfo 17 oralov, blizu Vojnika, zidana hiša, gosp. poslopje, veliko sadja, se proda za Din 105.000—, Karo! Brezntk, Celje, Dolgo polje 1. 2-2 Kdor oglašuje, ta naprednje! Odda se lepa rnesečna kr09no mebBirsna soba s posebnim vhodom. Vprašati Krekov trg 6-1 desno. 2-2 YODItUŽNriCE: BreiicCf Celje» Čfnomelj, Gorica, Kranj, Logatec, Mari- bor, Metkovic, Novi Sad, Novo mesto, Prcvalje, Ptuj, -----Rakek, Sarajevo, Slovenjfjradec, Split, Trst.------ Brzojavnl naslow a Banka Ljubljana Telefon št. 261, 4(3,502150310 504 se priporoca za vse v bancno stroko spadajoče posfle. Tiska in izdaja Zvezna tiakuraa, — Dd#ovoren %& izdaaatelja, tiskarno in rodaicijo Milan Cttina t Celjn.