Ventil 6 / 2021 • Letnik 27 384 HIDRAVLIČNI FILTRI 1 Uvod Številni sodobni stroji in naprave, ki obratujejo samo- dejno, neprekinjeno, odmaknjeno od vzdrževalnega osebja ali pa spadajo v skupino strateško pomemb- nih strojev in naprav v podjetju, potrebujejo nenehen 24 urni nadzor stanja (angl. on-line condition moni- toring). Velika večina takšnih strojev in naprav ima vgrajen hidravlični pogonsko-krmilni sistem. Neneh- no spremljanje stanja celotnega hidravličnega sis- tema in vseh njegovih vgrajenih komponent je zato velikega pomena in koristno, pogosto nuja. Sodobni hidravlični sistemi, ki so že opremljeni s sis- temom za nenehno spremljanje stanja uporabljane tekočine in posameznih komponent, so pogosto nadgrajeni še s sistemom za samodiagnozo stroja. Le na ta način lahko dovolj zgodaj prepoznamo po- rajajoče se nepravilnosti v delovanju komponent in stroja ter preprečimo večje okvare in zastoje. Ti sis- temi pogosto uporabljajo namenske senzorje, s po- močjo katerih lahko zaznavamo in spremljamo sta- nje na daljavo in tako pravočasno zaznamo nenadne spremembe v delovanju hidravličnega sistema tako v vgrajeni hidravlični tekočini kot v posamezni hidra- vlični komponenti. Posredno tako dobimo informa- cije o stanju celotnega stroja ali naprave. Nekatere od bolj osnovnih funkcij nadzora stanja in samodiagnoze stroja je mogoče izvesti tudi z mer- jenjem, beleženjem in vrednotenjem padca tlaka na hidravličnem filtru, nameščenem na povratnem vodu. Z uporabo sodobnih tehnik obdelave signalov pa lahko informacijo o padcu tlaka na filtru upora- bimo tudi kot indikator za neprekinjeno spremljanje širšega stanja. 2 Ozadje delovanja hidravličnega filtra Filtre v hidravličnih sistemih uporabljamo za od- stranjevanje netopnih trdnih delcev (tujkov oz. kon- taminantov) iz hidravlične tekočine in za zmanjša- nje koncentracije teh delcev. Gre za delce obrabe in drugih različnih nečistoč, ki so nastali zaradi de- lovanja hidravličnih komponent ali so prišli v hidra- vlični sistem iz okolice ali pa z vgradnjo komponent. Nečistoče lahko poškodujejo hidravlični sistem na dva načina. Večji trdni delci (npr. kovinski delci kot posledica obrabe) in druge nečistoče (npr. >50 µm, kot so delci rje, pesek, vlakna, delci barve, tesnil ...) lahko povzročijo nenadne motnje v delovanju hidra- vličnega sistema, zlasti regulacijskih ventilov. Manjši obrabni delci (npr. <10 µm) delujejo v hidravličnem toku kot abraziv, kar povzroči povečano obrabo ozkih rež in robov krmilnih drsnikov. Povečana ob- raba vodi do večjega notranjega puščanja, kar ima za posledico večjo izgubo moči in dvig temperatu- re. Škodljivost trdnih delcev je odvisna od njihove trdote, velikosti in koncentracije delcev ter od ob- čutljivosti posameznih sestavnih delov komponent. Prof. dr. Darko Lovrec, univ. dipl. inž., izr. prof. dr. Vito Tič, univ. dipl. inž., oba Univerza v Mari- boru, Fakulteta za strojništvo Izvleček: Poleg hidravlične črpalke in aktuatorja, ki ju imamo za stalni vitalni komponenti hidravličnega sistema, je tudi hidravlični filter na povratnem vodu vedno prisotna, nepogrešljiva komponenta vsakega hidravličnega siste- ma. Razen tega, da je filter namenjen zgolj čiščenju hidravlične tekočine in ohranjanju želene stopnje čistoče, ga lahko koristno vključimo tudi v sistem nadzora hidravličnega sistema in posredno celotnega stroja. Če ima povratni filter prigrajen ustrezen senzor za merjenje padca tlaka preko filtrskega vložka, lahko pridemo do številnih koristnih podatkov, ki omogočajo vpogled v stanje hidravlične naprave in stroja. V primeru električnega senzorja za merjenje padcev tlaka lahko signal ne samo zajemamo in njegovo vre- dnost prikazujemo, temveč ga vključimo v veliko bolj napreden nadzorni sistem naprave. V prispevku so prikazane možnosti, ki jih ponuja neprekinjeno (angl. on-line) spremljanje padca tlaka na filtrskem vložku: od trenutnega stanja zapolnjenosti filtra, prepoznavanja obratovalne faze stroja, obremenjenosti stroja, nenadne poškodbe hidravličnih komponent, poškodbe filtrskega vložka in veliko več. Ključne besede: hidravlični filter, padec tlaka, neprekinjen nadzor stanja, indikacija sprememb, možnosti uporabe n eprekinjen nad Zor Stanja hidravličnega filtra in obratovalnega Stanja Stroja Darko Lovrec, Vito Tič Ventil 6 / 2021 • Letnik 27 Še posebej neugodni so trdni delci enake velikosti, kot je velikost reže v ventilih. [1], [2], [3] Zaradi vedno višjih obratovalnih tlakov, vedno ožjih rež v komponentah z ožjimi tolerancami, ničelnega prekrivanja krmilnih drsnikov regulacijskih ventilov, povečanega števila cirkulacije hidravlične tekočine … zahteva stopnja kontaminacije uporabljene hi- dravlične tekočine veliko pozornost. To še posebej velja za sodobne hidravlične naprave z vgrajenimi visokokakovostnimi regulacijskimi proporcionalni- mi ventili in servoventili. Izkušnje kažejo, da je zagotovo več kot 50 % pre- zgodnjih okvar, ki nastanejo v hidravličnih napravah, posledica onesnažene hidravlične tekočine. Naloga hidravličnega filtra je zmanjšati to onesnaženost tekočine na sprejemljivo raven tako glede velikosti kot koncentracije delcev. Oboje podaja stopnja či- stoče hidravlične tekočine, ki se praviloma ravna po najbolj občutljivi vgrajeni hidravlični komponenti. Na ta način lahko zagotavljamo zaščito pred pre- zgodnjo obrabo komponent in sklopov. [2] 2.1 Padec tlaka na filtru in vplivi viskoznosti tekočine Upori oziroma padci tlaka različnih hidravličnih komponent ob enakih razmerah (enaka geometrija in dimenzije, enaka nastavitev, enaka vrsta tekoči- ne, temperatura, tlak …) povzročajo vedno enake upore oz. padce tlaka. Takšne komponente so hi- dravlične cevi, cevni priključki, ventili, pretočni hla- dilniki tekočine … Padec tlaka na teh komponentah lahko določimo po splošno znani enačbi: 𝛥𝛥𝛥𝛥 = 𝛥𝛥 1 − 𝛥𝛥 2 = 𝜌𝜌 2   𝜉𝜉 𝑖𝑖   𝑣𝑣 ̄ 𝑥𝑥𝑖𝑖 2 (1) Dp = f(T) (2) T ↑ >> n ↓ >> Dp ↓ (3) T ↓ >> n ↑ >> Dp ↑ (4) [Pa] (1) pri čemer v enačbi (1) 𝛥𝛥𝛥𝛥 = 𝛥𝛥 1 − 𝛥𝛥 2 = 𝜌𝜌 2   𝜉𝜉 𝑖𝑖   𝑣𝑣 ̄ 𝑥𝑥𝑖𝑖 2 (1) Dp = f(T) (2) T ↑ >> n ↓ >> Dp ↓ (3) T ↓ >> n ↑ >> Dp ↑ (4) predstavlja srednjo hitrost toka tekočine v x-smeri, ρ gostoto tekočine, 𝛥𝛥𝛥𝛥 = 𝛥𝛥 1 − 𝛥𝛥 2 = 𝜌𝜌 2   𝜉𝜉 𝑖𝑖   𝑣𝑣 ̄ 𝑥𝑥𝑖𝑖 2 (1) Dp = f(T) (2) T ↑ >> n ↓ >> Dp ↓ (3) T ↓ >> n ↑ >> Dp ↑ (4) pa je koeficient upora opazovane komponente ali njene- ga dela [1]. Kot omenjeno je ob konstantni geome- triji in razmerah padec tlaka enak. Vse komponente pa niso takšne. Pri hidravličnih filtrih se npr. razmere spreminjajo s stopnjo zapol- njenosti oz. zamašenosti filtra. Informacijo o zama- šenosti filtra imamo običajno na voljo z optičnim ali električnim kazalnikom stanja, ki je nameščen na fil- tru. Ti kazalniki delujejo po principu merjenja tlačne razlike pri prehodu tekočine skozi filtrski element: bolj, kot je filter zapolnjen, večji je padec tlaka ∆p F preko filtra in obratno. Kadar je filtrski element poln nečistoč (je zamašen), se ob nastavljenem tlaku odpre obtočna (angl. by-pass) povezava. V prin- cipu gre za tlačno odpiranje obtoka, seveda, če je takšna obtočna pot predvidena. Če je filter nameščen na povratnem vodu, se ob- tok običajno odpre nekje pri (∆p) 3 bar, opozorilo o skorajšnji zapolnjenosti filtra pa se običajno proži nekje pri 2 bar. Karakteristiko filtra oz. spreminjanja padca tlaka na filtru v odvisnosti od časa prikazuje slika 1. Iz tega sledi, da je padec tlaka preko filtra odvisen od stanja zamašenosti filtra! 2.2 Padec tlaka na filtru in vpliv snovnih lastnosti tekočine Razen vpliva zamašenosti filtrskega vložka na padec tlaka preko filtra se pojavljata še vpliv gostote in vi- skoznosti tekočine. Obe snovni lastnosti hidravlične tekočine se tudi spreminjata s temperaturo, pri če- mer je dominanten vpliv temperature na viskoznost. Viskoznost tekočine ima pri višjih temperaturah nižje vrednosti in s tem povzroča tudi manjše padce tlaka. Velja pa tudi obratno. Te soodvisnosti lahko zapiše- mo v obliki enačb (2), (3) in (4). 𝛥𝛥𝛥𝛥 = 𝛥𝛥 1 − 𝛥𝛥 2 = 𝜌𝜌 2   𝜉𝜉 𝑖𝑖   𝑣𝑣 ̄ 𝑥𝑥𝑖𝑖 2 (1) Dp = f(T) (2) T ↑ >> n ↓ >> Dp ↓ (3) T ↓ >> n ↑ >> Dp ↑ (4) Tako je vpliv temperature na viskoznost še posebej izrazit ob zagonu hidravličnega sistema – razmere ob hladnem zagonu naprave oz. t. i. hladni start. To lahko pripelje do napačnega javljanja stanja zamaše- nosti filtra (slika 2). Zaradi povečanega padca tlaka lahko pride celo do odpiranja obtočne povezave in posledično obtoka tekočine mimo filtrskega vložka. Da preprečimo napačno javljanje o stopnji zamaše- nosti filtra, je smiselno dograditi dodatni senzor za temperaturo in pri električnem nadzoru stanja si- gnal vključiti v logiko krmilja stroja. Takšna dodatna informacija je še posebej koristna v fazi zagona in v fazi segrevanja stroja (in s tem tekočine) na obra- tovalno temperaturo. Pri optičnem indikatorju lah- HIDRAVLIČNI FILTRI 385 Slika 1 : Spreminjanje padca tlaka v odvisnosti od časa in od zamašenosti filtra [1] (2) (3) (4) f(T) 𝛥𝛥𝛥𝛥 = 𝛥𝛥 1 − 𝛥𝛥 2 = 𝜌𝜌 2   𝜉𝜉 𝑖𝑖   𝑣𝑣 ̄ 𝑥𝑥𝑖𝑖 2 (1) Dp = f(T) (2) T ↑ >> n ↓ >> Dp ↓ (3) T ↓ >> n ↑ >> Dp ↑ (4) 𝛥𝛥𝛥𝛥 = 𝛥𝛥 1 − 𝛥𝛥 2 = 𝜌𝜌 2   𝜉𝜉 𝑖𝑖   𝑣𝑣 ̄ 𝑥𝑥𝑖𝑖 2 (1) Dp = f(T) (2) T ↑ >> n ↓ >> Dp ↓ (3) T ↓ >> n ↑ >> Dp ↑ (4) 𝛥𝛥𝛥𝛥 = 𝛥𝛥 1 − 𝛥𝛥 2 = 𝜌𝜌 2   𝜉𝜉 𝑖𝑖   𝑣𝑣 ̄ 𝑥𝑥𝑖𝑖 2 (1) Dp = f(T) (2) T ↑ >> n ↓ >> Dp ↓ (3) T ↓ >> n ↑ >> Dp ↑ (4) 𝛥𝛥𝛥𝛥 = 𝛥𝛥 1 − 𝛥𝛥 2 = 𝜌𝜌 2   𝜉𝜉 𝑖𝑖   𝑣𝑣 ̄ 𝑥𝑥𝑖𝑖 2 (1) Dp = f(T) (2) T ↑ >> n ↓ >> Dp ↓ (3) T ↓ >> n ↑ >> Dp ↑ (4) 𝛥𝛥𝛥𝛥 = 𝛥𝛥 1 − 𝛥𝛥 2 = 𝜌𝜌 2   𝜉𝜉 𝑖𝑖   𝑣𝑣 ̄ 𝑥𝑥𝑖𝑖 2 (1) Dp = f(T) (2) T ↑ >> n ↓ >> Dp ↓ (3) T ↓ >> n ↑ >> Dp ↑ (4) Ventil 6 / 2021 • Letnik 27 386 HIDRAVLIČNI FILTRI ko »napačno« javljeno stanje (indikator v rumenem polju) vzamemo v zakup – počakamo, da tempera- tura naraste na obratovalno vrednost in viskoznost upade, kar vodi do manjšega padca tlaka. Pri ele- ktričnem indikatorju (senzor diferencialnega tlaka) pa je potrebno nadgraditi logiko krmilja stroja. Električno spremljanje stanja zamašenosti filtra lahko uporabimo še za druge namene identifika- cije stanja stroja. Tako ob nenadnem zmanjšanju padca tlaka lahko sklepamo na porušitev filtrskega elementa, npr. zaradi previsoke tlačne konice v po- vratnem vodu oz. nasprotno: v primeru intenzivnej- šega ali celo nenadnega povečanja padca tlaka pa lahko sklepamo na povečano obrabo ali porušitev ene od vgrajenih komponent – prisotnih več delcev obrabe. V obeh primerih je potrebno spremljati še časovni potek sprememb – čas trajanja spremem- be (vgrajena logika na osnovi izkušenj). Omenjeno velja v primeru stalne uporabe filtra enakega tipa in istega proizvajalca. 3 Kontinuirano spremljanje stanja filtra na testni napravi Vsa omenjena stanja se pojavljajo na vsakem stro- ju z vgrajenim hidravličnim sistemom: polnjenje filtra z nečistočami med običajnim obratovanjem, porast stopnje nečistosti tekočine ob nepravilnem dolivanju sveže, a onesnažene tekočine, faze hlaje- nja hidravlične tekočine (vklop hladilnega sistema in učinkovitost hladilnega sistema ter porabljena moč za hlajenje), nočni in dnevni režim obratovanja, vpliv temperature okolice, v kateri deluje naprava, povečan padec tlaka ob hladnem zagonu, nenadno povečanja padca tlaka v primeru okvare vgrajene komponente, nenaden upad tlaka v primeru poruši- tve filtrskega elementa pa mogoče še kaj. Vsa ta stanja se v krajšem, v »časovno koncentrira- nem obdobju« pojavljajo, ko gre za testne naprave. T e običajno delujejo neprekinjeno v režimu 24/7 , ima- jo fazo hladnega zagona in vsebujejo faze prekinitve delovanja zaradi vmesnih kontrol stanja komponent. Če se testiranje izvaja do povečane obrabe posame- zne komponente, se pojavi intenzivnejši porast del- cev obrabe, prav tako pa lahko pride do odpovedi testirane komponente zaradi loma ali pa se lahko pojavijo povečane tlačne konice. Prav tako pa lahko spremljamo tudi učinkovitost hladilnega sistema pri uporabi hidravlične tekočine s posebnimi snovnimi lastnostmi (npr. z drugačno specifično toploto). 3.1 Testna naprava in njen namen V obravnavanem primeru je problematika nepreki- njenega spremljanja stanja filtra prikazana na pri- meru trajno delujoče testne naprave, namenjene za trajno testiranje hidravlične tekočine skupaj z realnimi hidravličnimi komponentami pod realnimi ali zaostrenimi obratovalnimi pogoji. Shemo testne naprave z vsemi nameščenimi senzorji in dejanski videz dela naprave z nameščenim povratnim fil- trom, opremljenim z elektronskim diferencialnim senzorjem tlaka, prikazuje slika 3. [5] Testna naprava temelji na uporabi zobniške črpalke in bremenske enote z dvosmerno delujočim hidra- vličnim valjem s skoznjo batnico, ki se na vsaki stra- ni opira na trdno oporo. Za krmiljenje gibanja valja je uporabljen proporcionalni ventil. T estna procedu- ra je sestavljena iz vnaprej določenega števila ci- klov obremenitve. [5] Celotna testna naprava je zasnovana in namenjena za dolgotrajno, avtonomno in neprekinjeno delova- nje v daljšem časovnem obdobju. Deluje lahko ča- sovno neomejeno, nekaj mesecev, do določenega dogodka ali pa po vnaprej določenem številu ciklov obremenitve. Zaradi tega morajo biti vse kompo- nente in vsi pomembni obratovalni parametri ne- nehno spremljani. Glavni namen uporabe testne naprave je pospeše- no staranje in degradacija hidravlične tekočine ter hidravličnih komponent. Z analizo testiranih kom- ponent in stanja hidravlične tekočine po opravlje- nem testu ter z interpretacijo meritev, opravljenih med testom, lahko ugotovimo spremembe na kom- ponentah, ki so se pojavile med delovanjem. Para- metri, ki jih merimo v napravi, so nivo tekočine v rezervoarju, temperature, tlaki, pretok ... Tlačni sen- zorji so nameščeni za črpalko in na priključkih A in B proporcionalnega ventila, temperaturni senzorji za merjenje temperature tekočine pa so po celo- tnem sistemu, na različnih mestih vseh komponent. Nameščen je tudi senzor za merjenje temperature zraka okolice. Podatki vseh omenjenih senzorjev so potrebni, da lahko širše sklepamo o izvoru posledi- ce napake, ki jo lahko zaznavamo tudi na filtru, kar je v ospredju te obravnave. Za nadzor delovanja je uporabljen krmilnik Beck- hoff PC CX5140 s 4 procesorskimi jedri, ki nudijo veliko računalniške moči za nadzor delovanja na- prave, beleženje podatkov in zagotavljanje upo- rabniškega vmesnika z vizualizacijo. Krmilnik je razširjen z različnimi razširitvenimi moduli. Krmilni Slika 2 : Možen padec tlaka pri hladnem startu ter vpliv na javljanje in odpiranje obtočne povezave Ventil 6 / 2021 • Letnik 27 HIDRAVLIČNI FILTRI 387 program je izdelan v TwinCAT 3. Program ima mo- dularno strukturo in je programiran s kombinacijo strukturiranega besedila in funkcijskih blokovnih diagramov. Več informacij o varnostni zasnovi pro- gramske opreme ter o zajemanju, prenosu in shra- njevanju podatkov kot tudi o njihovi obdelavi in pri- kazu podatkov je na voljo v viru [5] in [6]. 3.2 Spremljanje vseh podatkov in stanja filtra Poleg običajnega optičnega in električnega indika- torja zamašenosti filtra, ki nam lahko daje samo di- gitalne informacije (pri preklopu iz 0 v 1 je filter za- mašen), je vgrajen dodatni analogni senzor tlaka za zaznavanje diferenčnega tlaka na filtru povratnega voda. Namestitev analognega senzorja diferenčne- ga tlaka na filter omogoča neprekinjeno spremljanje stanja filtrirnega elementa in vseh drugih parame- trov, vezanih na vse komponente sistema. Na pod- lagi razpoložljivih podatkov lahko preučimo vpliv temperature olja, stopnjo kontaminacije in pretoka na delovanje hidravličnega filtra v njegovi uporabni dobi ali v opazovanem obdobju testiranja in spre- mljanja različnih vplivov na zamašenost filtra. Skupno je neprekinjeno spremljanih 25 različnih po- datkov in njihove vrednosti – ti so merjeni kontinu- irano ali pa so izračunani v želenem časovnem in- tervalu za določen test. Zadnje številčne vrednosti določenega testa so predstavljene na način, kot je prikazano na sliki 4 levo za primer testa z zaporedno številko ID 46. Za ugotavljanje in analizo medseboj- nega vpliva parametrov na stanje filtra pa je možno z izbiro prikaza posameznih parametrov prikazati potek sprememb v celotnem času testiranja ali ga podrobneje pogledati samo v opazovanem časov- nem obdobju (zoom) – slika 4 desno in slika 5 desno. Slika 4 : Nabor opazovanih parametrov in njihove trenutne vrednosti (levo) ter možnost izbire njihovih kombinacij za grafični prikaz Slika 3 : Shema testne naprave z vsemi vgrajenimi senzorji in povratnim filtrom Ventil 6 / 2021 • Letnik 27 388 HIDRAVLIČNI FILTRI Primer potekov posameznih sprememb izbranih parametrov prikazuje slika 5 z označenim oknom, v katerem želimo podrobneje pogledati posamezne spremembe. 4 Spremljanje različnih stanj in dogodkov na podlagi signala filtra Za namene hitrih analiz in ugotavljanje trenutnega stanja in soodvisnosti med posameznimi veličina- mi je primerno uporabiti kar izvorno obliko prikaza, kot je to predstavljeno na sliki 5. Za podrobnejše analize in namene dokumentacije pa je možno po- datke izvoziti v Excel in zasnovati grafe, kot to npr. prikazuje slika 6. Slika 6 prikazuje rezultate diferenčnega tlaka na povratnem filtru med celotnim dolgotrajnim pre- skusom vzdržljivosti hidravlične tekočine skupaj s komponentami. Prva stvar, ki jo lahko opazimo, je faza utekanja komponent, med katero se diferenčni tlak na povratnem filtru hitro povečuje zaradi pre- komerne obrabe komponent. Fazi utekanja sledi zelo konstantna faza, kjer je diferenčni tlak na povratnem filtru zelo stabilen. Sklepamo lahko, da je v tej fazi zelo majhna obraba komponent. Dokaj veliko nihanje signala za tlak na filtru kaže vpliv spremembe temperature tekočine zaradi delovanja hladilnega sistema. Podrobnejša analiza bi razkrila tudi vpliv spreminjanja tempera- ture okolice na trajanje faze hlajenja. Po približno 300.000 ciklih (okoli 10 dni neprekinje- nega delovanja) spreminjanja obremenitve opazimo začetek eksponentnega povečanja diferenčnega tlaka na povratnem filtru zaradi začetka prekomer- ne obrabe komponent. Pri približno 530.000 ciklih je test ustavljen zaradi loma ohišja črpalke, kljub temu je jasno viden začetek eksponentnega pove- čanja diferenčnega tlaka na povratnem filtru. Slika 7 podrobneje prikazuje spreminjanje tlaka na po- vratnem filtru med fazo zagona, med katero se tem- peratura olja dvigne na delovno temperaturo 50 °C ±2 °C. Učinek povišanja temperature in s tem zmanjšanja viskoznosti je jasno razviden s slike. Ko se temperatura dvigne na delovno temperaturo, se viskoznost olja zmanjša zaradi oslabljenih kohezij- skih sil, kar vodi do povečanih hitrosti filtracije in s tem daljšega časa za vzpostavljanje tlaka pred fil- trskim vložkom. Opazimo lahko, da diferenčni tlak na povratnem filtru upade z 0,7 bar pri nižjih tem- peraturah ob startu (v našem primeru je tempera- tura okolice znašala 20 °C) na manj kot 0,2 bar (pri delovni temperaturi 50 °C in približno enaki tempe- raturi okolice). Slika 5 : Izbira kombinacije opazovanih parametrov celotnega sistema Slika 6 : Potek sprememb tlaka na povratnem filtru med testom Ventil 6 / 2021 • Letnik 27 HIDRAVLIČNI FILTRI 389 Prav tako je v fazi konstantnega obratovanja (sta- cionarne razmere) dobro vidno nihanje vredno- sti diferenčnega tlaka na filtru v velikosti približno 0,1 bar. To nihanje tlaka se pojavlja zaradi faz hlajenja tekočine, kjer se temperatura spreminja med 52 °C in 48 °C. Tako je dobro viden vpliv spremembe snov- nih lastnosti tekočine (predvsem njene viskoznosti) na spremembo padca tlaka preko filtra. 5 Zaključek Proces filtracije je povezan z več kompleksnimi fi- zikalnimi pojavi, ki kažejo na soodvisnost številnih lastnosti tekočin in trdnih snovi ter obratovalnih razmer. V okviru širše raziskave smo pokazali, da je mogoče analogne senzorje diferenčnega tlaka učinkovito uporabiti za spremljanje stanja filtrir- nega elementa in posledično tudi za spremljanje stanja hidravličnih komponent. Kontinuirani signal filtra je tako možno zelo koristno vključiti v nadzor- ni sistem hidravličnega sistema in celotnega stroja. Na podlagi teh spoznanj bi lahko z nadaljnjimi štu- dijami razvili korelacije med sedaj spremljanimi pa- rametri in trendi sprememb ∆p za napovedovanje preostale uporabne dobe filtrirnega elementa. Prav tako bi jih lahko skupaj z drugimi parametri upo- rabili za odkrivanje nenadnih sprememb ∆p, ki bi lahko bile posledica hitro okvarjene določene kom- ponente. Literatura [1] Lovrec, D., Tič, V.: Hidravlika za mehatronike, Univerzitetna založba Univerze v Mariboru, Fakulteta za strojništvo, 458 str., ISBN 978- 961-286-217-6, 2018 [2] Totten, G. E., De Negri, V. J.: Handbook of Hy- draulic Fluid Technology, First Published 2012, CRC Press, doi. https:/ /doi.org/10.1201/b11225, 982 str., 2012 [3] Blok, P.: The Management of Oil Contamina- tion, Koppen & Lethem, ISBN 90-9008458-4, 328 str., 1994 [4] Casey, B.: How And Why To Monitor Hydrau- lic Filter Condition. Brendan Casey Blog. 2016. Available at: https://www.hydraulicspneumat- ics.com/technologies/hydraulic-pumps-mo- tors/article/21885276/how-and-why-to-moni- tor-hydraulic-filter-condition. [5] Lovrec, D., Tič, V.: A new approach for long- term testing of new hydraulic fluids, New technologies, development and application IV; Lecture notes in networks and systems, ISSN 2367-3370, Vol. 233, Springer Natur. cop. 2021, vol. 233, str. 788–801, doi: 10.1007 /978-3- 030-75275-0_87, 2021. [6] Čakš, A., Tič, V.: Data Acquisition and Manage- ment of Hydraulic Components Test Device. International conference Fluid Power 2019. University of Maribor Press. 2019, str. 123–132, COBISS.SI-ID 22652950, 2019. Slika 7 : Spreminjanja tlaka na filtru med fazo hladnega starta On-line monitoring of hydraulic filter and machine condition Abstract: In addition to the hydraulic pump and actuator, which are the ever-present vital components of the hy- draulic system, the hydraulic filter on the return line is also the ever-present, indispensable component of any hydraulic system. Apart from the fact that the filter is primarily intended for cleaning the hydraulic flu- id and maintaining the desired degree of cleanliness, it can also be used for hydraulic system monitoring and consequently maintaining stable operation of the entire machine. If the return filter has a suitable sensor for measuring the pressure drop on the filter cartridge, we can ob- tain valuable information that allow us to observe the condition of the hydraulic device and the machine. If an analogue electrical sensor for measuring pressure drop is used, the signal can not only be captured and its value displayed, but the data can also be included in a much more advanced control system of the device. The paper presents the possibilities offered by continuous, on-line monitoring of the pressure drop on the return filter: from the present state of filter clogging, recognition of machine operating phase, machine load, sudden damage to hydraulic components, filter cartridge damage and much more. Keywords: hydraulic filter, pressure drop, on-line condition monitoring, indication of changes, possibilities of use