YU ISSN 0351-2851 ŠTEVILKA 4 AVGUST 1980 VOLUME I NUMBER AUGUST 1980 ACROCEPHALUS dvonesečiK) glasilo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije bimonthly journal of Bird watching and bird study association of Slovenia naslov uredništva editorial address urednik editor uredniški svet editorial council oblikovalec designer tipkanje typing lektorja readers tisk print cena price Acrocepahlus, Langusova 10 61000 Ljubljana, tel. 061 262017 Iztok Geister, Naklo 246 64202 Naklo, tel. 064 47170 dr. Sergej Matvejev, dr. Andrej Župančič, Janez Gregori, Rado Smerdu, Božidar Magajna, Dare Sere, Ivo Božič, Iztok Geister Iztok Geister Lojzka Žvokelj Lidija Šeligo (za slov. - for slov.) Irena Jurak (za angl. - for engl.) Andrej Košir, Žeškova 5, Kranj 100 din za številko DRUŠTVO ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE BIRD WATCHING AND BIRD STUDY ASSOCIATION OF SLOVENIA naslov address langusova 10 f 61000 Ljubljana tel. 061 262017 predsednik president tajnik in blagajnik secretary and treasurer izvršni odbor executive board letna Članarina subscription rate glasilo journal Janez Gregori, Podkoren 72 64280 Kranjska gora Božidar Magajna, langusova 10, 61000 Ljubljana, tel. 061 262017 Miha Mamic, Ivo Božič, Iztok Geister, Janez Gregori, Peter Grošelj, Andrej Knavs, Božidar Magajna, Mišo Serajnik, Borut Štumberger, Dare Sere 500 din za posameznike in najmanj 1000.^ din za ustanove člani prejmejo glasilo brezplačno members receive the journal gratis 49 ZIMSKI ORNITOLOŠKI ATLAS WINTER ORNITHOLOGICAL ATLAS Na IV. zasedanju evropskega komiteja za ornitološki atlas v Göttingenu septembra 1979 je bila posebna točka dnevnega reda posvečena zimskemu ornitološkemu atlasu. Ugotovljeno je bilo, da je tovrstno terensko delo že v polnem zamahu v Franciji in na Nizozemskem, da je zanj vse nared na Norveškem in v Veliki Britaniji in, da se nanj pripravljamo v Belgiji, Čehoslovaški, Estoniji, Italiji in Sloveniji. "Če je med našim poskusom kartiranja gnezdilk in kartiranjem v Veliki Britaniji preteklo 10 in več let, zakaj ne bi vsaj zimskega atlasa izpeljali v koraku z 'ornitološkimi velesilami '", sem tedaj razmišljal kot delegat majhne Slovenije v velikem evropskem sestavu. Dodatna vzpodbuda pa je bila odločitev komiteja, da na prihodnjem zasedanju v Leonu 1981 leta posebej razpravlja o zimskem atlasu z namenom, da standardizira način opazovanja in zapisovanja. Že med zasedanjem sem navezal stike z nizozemskimi, danskimi in nemškimi kolegi, ki so imeli s seboj obrazce za zimsko kartiranje in štetje. Opazil sem, da imajo Nizozemci najbolj dognan obrazec, saj je bil kar se da preprost in funkcionalen. Tako sem slovenski obrazec priredil po nizozemskem vzorcu, kot sem že pred leti storil z obrazcem za gnezditveno kartiranje. Osnovna značilnost obrazca je trojna kategorizacija opazovalnih dogodkov: (F) vrsta je opazovana na preletu, (G) vrsta je opazovana na tleh ali na drevju in (H) število opazovanih primerkov. Zimski atlas ponekod imenujejo tudi atlas negnezdilk. To pojmovno razlikovanje vsebuje zamotano vprašanje, v katerih mesecih naj opazujemo. Kajpak odgovor zavisi od vprašanja, kaj hočemo z opazovanjem doseči. Če želimo kartirati pojavljanje selivk, moramo opazovati predvsem jeseni in spomladi, čeprav poteka selitev praktično vse leto. Če pa želimo kartirati le pri nas prezimujoče vrste, potem se nam kot najmanj selitvena kažeta le dva meseca, in sicer december in januar. Tako kot pri kartiranju gnezdilk, je tudi pri kartiranju prezimujočih vrst namen popisa ugotoviti razširjenost na ozemlju Slovenije. Mislim, da med selitvijo skoraj ne moremo govoriti o razširjenosti, govorimo lahko kvečjemu o pojavljanju. Nasprotno pa prezimujoče vrste, kljubklateštvu nekaterih, že kažejo precejšnjo mero stalnosti, ki je pogoj za ugotavljanje razširjenosti. Zimsko kartiranje kaže v primerjavi s kartiranjem gnezdilk nekaj posebnosti. Ptice določamo večidel vizualno v nasprotju s kartiranjem v gnezditvenem obdobju, ko prevladuje določanje po petju. Razen tega so ptice pozimi redkeje porazdeljene, zato pa bolj skoncentrirane v jatah. Naj še dodam, da vidim najmočnejšo priložnost, da bi zimsko opazovanje postalo množično, prav v krmilnicah. Kakšen čudovit pregled razširjenosti se nam odpira že samo ob krmilnicah, a se tega žal še vedno komaj prav zavedamo. In v čem vidim smoter kartiranja prezimujočih ptic? Nemara ne bom povedal nič pretiranega, če rečem, da bi se naravovarstvena operativa (pojem, ki ga tako rad uporabljam za nekaj, česar pri nas sploh ni) morala na prihod zimskih gostov pripraviti tako, kot se priprrvi turistična operativa na prihod svoje klientele. Predvsem bi jih na naših jezerih in drugih stoječih vodah morali pričakati kot blagor z bogastvom skope zimske prirode, ne pa kot lovski devizni priliv. Znano je, kolikšno skrb posvečajo severnjaški narodi svojim v Sredozemlju prezimujočim redkim vrstam. V Španiji so celo zakupili in zastražili obširna zemljišča, za katera so ugotovili, da so prezimovališča teh severnoevropskih vrst. Nas kajpak ne zanimajo le redke vrste, zanima nas vsa vodna perjad, zanima nas fenomen kla-teštva v celoti, zlasti pa njena prehrambeno ekološka pogojenost, in končno nas zanima vpliv prezimovanja na izbiro gnezditvenega prebivališča pri vrstah, katerih areal se pred našimi očmi spreminja. Zaradi vsega naštetega zimskega atlasa ne potrebujemo nič manj, kot potrebujemo atlas gnezdilk; oba sta namreč ne samo znanstveno, temveč tudi kulturno dejanje. ZIMSKI 2 v to ..^. mesec kvadrant Telefon Via^y.jb............. V KVADRANTU SO RAZISKANI: Qvso habltati - 1« nekateri habitatl - vsak dan A»riIo*no»tix> LBOBHDA: r - vrata opazovana na preletu G - vrata opazovana na tleh ali na drevju H » število opazovanih primerkov O LT) F G H r g h 1 F G U F G H F G H Gavia stellate Olangula hyeetalia Bucephala clangula Hergua albellus Mergus aerrator Hergus merganser Gyps fulvus Aguila chrsaetos Buteo buteo Buteo lagopus Accipiter nisus Accipiter gentilis Milvus niivus Falco peregrinus Falco columbarius Falco tinnuncuius Lagopus mutus Tetrastcs bonasia Lyrurus tetrix Tetrao u roga 11 us Alectoris graeca Perdix perdix rhasianus colchicus Grus qrus Rallus aquaticus Gallinuld chloropus Fulica atra vanellus vanerllua Ttlnga czythropus Tri".ga tetanus Tiinga ncbuiaria Scolopax rusticola Gallinago gallinago Lymnocryptes minimus Larus ridlbundus Larus argentatus Streptopelia decaocto Bubo bubo Nyctea scandiaca Asio otus AegoliuB funereus Athene noctua Glaucidium passerinum Strix aluco Strix uralensia Tyto alba Alcedo athis Plcus viridis Picus canus Drycopus martius Dendrocopos major Dendrocopos syriacus Dendrocopos medius Dendrocopos Ieucotos Dendrocopos minor Picoides trydactylus Galerlda cristata Alauda arvensis Anthus spinoletta Hotacilla cinerea Hotacilla alba Lani us excubitor Sturnus vulgaris Garulus glandarius Pica pica Hucifraga caryocatactes Pyrrhocorax pyrrhocorax Pyrrhocorax graculus Coleua monedula Corvux frugilesus Corvus corone Corvus comix Corvus corax Bombycilla garrulus Cinclus cinclus Troqlodytes troglodytes Prunella collaria Prunella modularla Cettia cetti Cisticoia juncldla Acrocephalus melanopogon Sylvia melanocaphala Phylloscopus collybit* Regulus regulus Regulas ignicapillus Saxicola torquatm Phoenicorus ochruroa Brithacus rubecula Turdus pilaris Turdus morula Turdus iliacus Turdus phi lomelos Turdus viscivorua Panurus biarmicus Aegithalos caudatua Parus palustris Parus montanus Parus lugubris Parus cristatus Parus ater Parus caeruleus Parus major Sitta europea Tychodroma murarla Certhia f«miliaris Certhia brachydactyla Remiz pendulinus Passer domesticus Passer montanus Hontifringllla nivalis Fringilla coeleba Fringilla montifringllla Serinus citrinolla Serinus serinus Chloria chloris Spinua apinua Cardaelis carduelia Acanthi s flaviroatrla Acanthi a cannabina Acanthia flammea Loxia curviroatra Loxia leucoptera Pyrrhula pyrrhula Coccothrauates coccothr Emberlza citrinolla Emberlza Icucocephala Ember iza cla Emberlza cirlua Emberlza achoeniclua Calcariua lapponicua Plectrophenax nivalis / i i //fr M 'si* In a +r>o.t Gavia arctica Gavia inner K Podiceps rufi collis X Podičeps nigrlcollis Podiceps d uri t us tf X Podiceps griseigena ¦ * - *, Podiceps cristatus X r~ X 8 Puffinas puffinus *-^ - 8 ralmarus glacialis - 25 r~ X X Phalacroc< i__________1 S faoet twBeie Ardea cinerea j o Brenta be-rnicla X Brenta leucopsis * X r Ainu anser i c r----- X Anser albifrons „ K X Anser erychropus >< Anser fat»alis X * Cygnus olor ?* i Cygnus cygnus X Cygnus bQwickii « L -.* Tadorna CSMfBBM X 1 Anas platyrhynchos k Anas crecrca -- ft Anas strepera X Anas penolope Anas acuta i - ~ H Anas quejcquedula >< X Anas clypeata L Netta ruf Ina Aythya ferine X X Aythya nyroca * X Aythya fuligula >< r*—¦ j X Aythya matrilla ^ Somateri* noJiisiaa ------1 X melanittat nigra Heleni 11* fuses i____j X 51 Preteklo zimo (1979/80) smo poskusno kartirali 19 kvadrantov širom Slovenije, od tega 1 v novembru, 9 v decembru, 7 v januarju in 2 v februarju. Sodelovali smo: Zdravko Novak (Petrovce), Peter Grošelj (Sp.Idrija), Borut Stumberger (Cirkulane), Andrej Sovine (Ljubljana), Davorin Tome (Ljubljana) in Iztok Geister (Naklo). Za bolj nazorno predstavo, kaj vse lahko pozimi opazujemo, predvsem pa v vspodbudo vsem opazovalcem, ki še oklevate, da bi sodelovali pri zimskem atlasu, objavljam spisek v decembru 1979 in januarju 1980 v Sloveniji pri terenskem delu za atlas opazovanih vrst: Podiceps ruficollis Podiceps eristatus Ardea cinerea Anser anser Tadorna tadorna Anas strepera Anas erecea Anas platyrhynchos Anas querquedula Ay thya ferina Aythya marila Mergus merganser Accipiter gentilis Accipiter nisus Buteo buteo Tetrastes bonasia Perdix perdix Phasianus colchicus Rallus äquaticus Gallinula chloropus Fulica atra Gallinago gallinago Larus ridibundus Larus argentatus Streptopelia decaocto Athene noctua Asio otus Alcedo athis Picus canus Picus viridis Dendrocopos major Dendrocopos minor Galerida cristata Alauda arvensis Lullula arborea Anthus pratensis Anthus spinoletta Motacilla cinerea Bombycilla garrulus Cinclus cinclus Troglodytes troglodytes Prunella modularis Erithacus rubecula Saxicola torquata Turdus merula Turdus pilaris Turdus iliacus Turdus viscivorus Cettia cetti Cisticola juncidis Phylloscopus collybita Regulus regulus Regulus ignicapillus Aegithalos caudatus Parus palustris Parus montanus Parus cristatus Parus ater Parus caeruleus Parus major Sitta europea Certhia familiaris Cer thi a brachydactyla Lanius excubitor Garrulus glandarius Pica pica Nucifraga caryocatactes Coleus monedula Corvus frugilesus Corvus comix Corvus corone Corvus corax Passer domesticus Passer italiae Passer montanus Fringilla coelebs Fringilla montigringilla Chloris chloris Carduelis carduelis Spinus spinus Acanthi s cannabina Loxia curvirostra Pyrhulla pyrhulla Coccothraustes coccothraustes Emberiza citrinella Emberiza cirlus Emberiza cia Emberiza schoeniclus Milaria calandra P.S.: Obrazce za zimsko kartiranje lahko brezplačno naročite na drušven naslov. Iztok Geister SKRIVNOSTNA FOTOGRAFIJA 3: VELIKI ŠKURH mmenius axquata T/STERY PHOTOGRAPH 3: CURLEW mmemua arguata Skrivnostna ptica v fotografski uganki iz prejšnje številke je veliki škurh. Spoznamo ga po značilno dolgem in ukrivljenem kljunu, ki na sliki ni viden v tem SVOJStVU. Pri nas živi na Ljubljanskem barju in na Cerkniškem jezeru in je ena naših najbolj maloštevilnih vrst (le 4 ali 5 parov)• Na preletu lahko opazujemo tudi malega škurha Numenius phaeopus doma iz severne Evrope, ki ima na glavi jasno vidno črno marogo in je nekoliko manjši od velikega. Redkejši gost iz Sibirije je tenkokljuni škurh Arquata tenuirostris, ki je kljub manjši velikosti velikemu zelo podoben, le da ima namesto progastih, na prsili pike srčaste oblike. Urednik 52 PIKASTI MARTINEC Tnnga ochoropus GNEZDI V SLOVENIJI GREEN SANDIPER *rin9a ochoropus BREEDING IN SLOVENIA Borut Štumberger UDK 598.2(497.12) "Tringa ochoropus" Meja razširjenosti pikastega martinca poteka na zahodu pri Danski, severna meja doseže Norveško, Švedsko in Finsko (68°N), se nadaljuje skozi območje severne tajge, kjer doseže Pečoro (66°30N), Ob (64°-65°N), Jenisej (66°30'N), Leno (70°N) ter vzhodno Sibirijo (69Ttf) , vse do reke Kolime. Vzhodna meja poteka ob reki Kolimi do obale Ohodskega morja vzdolž Amurja. Južna meja gnezditvenega področja je manj poznana in negotova, v bistvu pa se pokriva s severno mejo stepe in poteka od gorovja Sikote Alin, čez srednji tok reke Amur, skozi severno Mongolijo, severno od Bajkalskega in Aralskega jezera in do severne obale Kaspiškega jezera in Črnega morja. Od tod naprej poteka meja vzdolž Donave do Odre in do ravnin na severu NDR in ZRN, do Elbe in vse do zahodne meje. Zunaj tega področja so poznana le redka raztresena gnezdišča. Nam najbližja gnezdišča so v Avstriji ,kjer so pikastega martinca kot gnezdilca odkrili leta 1946 v Lobau pri Dunaju in 1953 leta pri St. Andre an der Traisen. Trditev, da so gnezdišča pikastega martinca izven te prikazane meje redka, je gotovo resnična. Gnezditev v Jugoslaviji doslej ni bila evidentirana. V Sloveniji pa smo doslej imeli priložnost pikastega martinca opazovati na preletu in redkeje na prezimovanju. V času od 14.V. 1980 pa do srede avgusta (ko pišem ta članek) sem odkril gnezditev pikastega martinca v Gramoznih jamah v Spuhlji pri Ptuju. Pri svojem rednem opazovanju, ko sem jame prvič obiskal, sem 14.V. 1980 opazil pikastega martinca, ki je zletel iz vrbovja pri tolmunu. Spočetka sem mislil, da gre za zapoznelega preletnika, ali spolno nezrel osebek, ki jih tu in tam najdem v svojem opazovalnem okolišu (Ptujsko polje, Pesniška dolina). 22.V. 1980 sem odšel na isto lokacijo ter ponovno opazil pikastega martinca na istem mestu. 7.VI. 1980 sem v neposredni bližini opazil dva, vsaj deset dni stara mladiča. Po razburjenem alarmu staršev sta v trenutku izginila. Po preverjanju v razmaku dveh ur ju nisem več odkril. 22.VI. 1980 so se trije skoraj odrasli mladiči po preplašitvi skupaj z enim od staršev dvignili. Leteli so slabo in kasneje pristali na istem mestu. Razburjenost staršev je zelo padla, kar je v zvezi z možnostjo letenja mladičev. 24.VI. 1980 sva s tov. Iztokom Geistrom opazovala kar šest pikastih martincev, od tega očitno štiri slabo letajoče mladiče. Na isti lokaciji, kot omenjena prva dva podatka, sva našla opuščeno sračje gnezdo, v katerem bi martinec prav lahko gnezdil. 2.VTI.1980 opaženi poslednjikrat vsi martinci skupaj. slika 1: Pikasti A) in močvirski B) martinec (Tringa ochropus & glareola) figure 1: Green A) and Wood B) Sandpiper (Tringa ochropus & glareola) (Kirchner ' 78) t 53 Zanimivo je, da par ni bil občutljiv na motnje in posege v njegovo okolje (gramozne jame so v polovici zravnali z zemljo). Klasični biotop pikastega martinca so stari močvirnati gozdovi. Gramozne jame pa so velike cca. 200x300 m. Poraščene so predvsem z mladim vrbojem, jelševjem in rogozom. Gnezdilci tega biotopa pa. so: mali ponirek Podiceps ruficollis, mala bobnarica ixobrychus minutus, raca mlaka-rica Anas platyrhynchos, zelenonoga tukalica Ga11 inula chloropvs, črna liska Fulicia atra, mali deževnik Charadrius dubius, smrdol^avra Upupa epops., breguljka Riparia riparia (ostalo le pri poskusu) , bela pastirica Motacillia alba, rjavi srakoper Lanius collurio, sraka Pica pica, močvirska trstnica Acrocephalus palustris, siva penica Sylvia communis, prosnik Saxicola torquata, repnik Acanthis cannabina, ter divja grlica Streptopelia turtur. Še nekaj splošnih podatkov, ki bi lahko pomagali pri morebitni ponovni gnezditvi, predvsem v SV Sloveniji in preletu. Spola sta v spomladanskem in jesenskem perju enaka. Telo pikastega martinca je 14. Gnezditveni biotop pikastega martinca (Tringa ochropus) v Spuhlji pri Ptuj 14. Breeding biotop of the Green Sandpiper at Spuhlja near Ptuj (I.Geister) 54 nekoliko večje od zelo podobnega močvirskega martinca. Pri vzletu se vidi skoraj črna gornja stran, ki se ostro loči od belega spodnjega dela in trtice. Bele pike na zgornjem delu, ki so značilne za močvirskega, se pri pikastem martincu skoraj ne vidijo. Če imamo priložnost opazovati oba hkrati, vidimo, da je spodnja stran pikastega martinca skoraj črna, medtem ko močvirskega svetlejša. Na preletu se rad zadržuje na robu strmih obal, jam in močvirskih gozdov ter travnikov. Pikasti martinec prispe na gnezdišče prej kot močvirski ter vali svoja jajca v starih zapuščenih gnezdih drozgov, vran in srak. Gnezdi tudi na starih storili, izjemoma pa si gnezdo naredi tudi sam. Jajca bi pri nas lahko iskali že od začetka maja naprej. Valilna doba je dvajset do dvaindvajset dni. Iz vseh navedenih podatkov je brez kakršnegakoli dvoma razvidno, da je pikasti martinec gnezdil v Sloveniji, kar predstavlja po znanih podatkih iz literature najbolj jugozahodno gnezdi tev v Evropi. Glede na to okoliščino pa bi bilo primerno, da bi se ta enkraten biotop primerno zavaroval. SUMMARY The Green Sandpiper (Tringa ochropus) has been found nesting in a sand pit at Spuhlja near Ptuj. Two young birds about 10 days old were found on Jun 7, 1980. Four young ones tegother with their parents were watched near the pools of the abandoned sand pit, in which willovw-trees, alder-trees and reed-mace grow, August 2 being the latest observation date. The Green Sandpiper has not been known to breed either in Slovenia or in Yugoslavia so far. Only two cases are known for Austria. Thus the breeding near Ptuj represents the most southern nesting point of the Green Sandpiper in Europe. LITERATURA Kirchner, H.(1978): Bruchwasserläufer und Waldwasserlaufer, Die Neue Brehm-Bücherei 309, A.Ziemsen Verlag, Wittenberg Lutherstadt. Borut Štumberger, 62282 Cirkulane 41 SKRIVNOSTNA FOTOGRAFIJA 4 15. Katera vrsta je to? (I.Božič). Rešitev prihodnjič. MYSTERY PHOTOGRAPH H 15. What is this species? (I.Božič) Solution in the next issue. 55 POROČILO O ULOVU IN OBROCKANJU PTIČEV V SRS V LETU 1977 IN V LETIH 1927 - 1977 REPORT ON CATCHES AND RINGING FOR SLOVENIA IN 1977 AND IN THE PERIOD 1927 - 1977 Ivo Božič UDK 598.2(497.12) UVOD Kakor prejšnja leta, smo tudi v letu 1977 nadaljevali z zbiranjem podatkov o ptičih, ki v Sloveniji gnezdijo, ali pri nas prezirnujejo oziroma nas v času selitve preletijo. Tudi v letu 1977 smo pri lovu in obročkanju dosegli kar lep uspeh, saj smo ujeli in obročkali 34.525 ptičev, ki pripadajo kar 138. različnim ptičjim vrstam. Iz samih podatkov je razvidno, da smo dosegli uspeh tako v številu, kakor tudi v kvaliteti ulova in obročkanja. Podatki ulova in obročkanja ptičev v SRS v letu 1977 so bili zbrani, urejeni in posredovani "Euringu" na Nizozemskem, kar je tudi priznanje našemu delu. LOV IN OBROČKANJE V LETU 1977 Opazen je skok v številu različnih vrst, če primerjamo z ulovom v letu 1976. Kakor v prejšnjih letih, so tudi tokrat največji delež k ulovu prispevali naši zunanji prostovoljni sodelavci: število število primerkov vrst number of number of _____________________specimens species ime obrockovalca name of ringer naslov address 1. Beloglavec Stane Maribor 2. Beravs Anton Ljubljana. 3. Bogataj Marjan Ljubljana 4. Božič Ivo Trbovlje 5. Bolta Ivan Ljubljana 6. Bolta Franc Ljubljana 7. Bricelj Alojz Ljubljana-Polje 8. Bricelj Jože Bizovik 9. Čolnar Alfonz Ljubljana 10. Čamernik Roman Ljubljana 11. Debelic Marijan Vodice 12. Demšar Franc Ljubljana 13. Dolinar Bogo Ljubljana 14. Dovič Janez Tomačevo-Lj ublj ana 15. Dolinšek Jože Ljubljana 16. Drašček Stanko Nova Gorica 17. Dvanajščak Drago Ljubljana 18. Geister Iztok Naklo 19. Goljuf Oto Trbovlje 20. Gračner Jože Zalog 21. Grošelj Peter Spodnja Idrija 22. Groznik Mirko Šmartno pri Litiji 23. Habjan Drago Ljubljana 24. Hafner Anton Kranj 25. Holešek Drago Trbovlje 26. Hrušovar Ivan Trbovlje 27. Iršič Bruno Maribor 323 37 77 16 150 24 188 25 193 24 299 29 204 13 716 41 419 27 219 22 342 25 103 18 480 21 1185 54 1054 43 298 26 387 43 173 42 857 26 1747 70 4018 92 100 13 155 11 15 , 6 150 15 300 14 535 29 56 ime obrockovalca name of ringer 28. Jankovič Marko 29. Jankovič Tone 30. Jardas Vinko 31. Javoršek Branko 32. Kos Stane 33. Kozina Jože 34. Kurež Feliks 35. Knavs Andrej 36. Lipar Ivan 37. Lončarevič Zvonko 38. Lisec Anton 39. Magajna Božidar 40. Lenarčič Alojz 41. Mali Bojan 42. Matulic Josip 43. Mastnak Jože 44. Marciuš Štefan 45. Markuta Anton 46. Medvešček Ladislav 47. Mestinšek Borut 48. Modic Tone 49. Mojškerc Miro 50. Mučič Andrej 51. Mučič Franc 52. Petkovšek Dušan 53. Plahuta Mirko 54. Podobnik Alojz 55. Praznik Ludvik 56. Resman Jože 57. Rejec Marjan 58. Ropoša Jože 59. Rehar Peter 60. Roglič Franc 61. Slabanja Branko 62. Simončič Marko 63. Simončič Rajko 64. Starič Jože 65. Šilar Albin 66. Vrenk Karel 67. Vrhovec Marjan 68. Sere Dare 69. Štricelj Polde 70. Štolfa Vlado 71. Trontelj Andrej 72. Zabukovec Jože 73. Zidar Anton 74. Zlobko Ivan 75. Zupančič Miro naslov address Črna vas (Ljubljana) Črna vas Kranj Zalog Ljubljana Jurjevica na Dol. Zagorje ob Savi Ljubljana Slovenska vas na Dol. Celje Zagorje ob Savi Ljubljana Jesenice Ljubljana Zalog Ljubljana Zagorje ob Savi Kranj Kranj Ljubljana Ljubljana Bizovik Ljubljana Ljubljana Ljubijana-Jarše Nova Gorica Slovenska vas Primskovo Hrastnik Ljubljana Ljubljana Vipava Zagorje ob Savi Ljubljana Ljubljana Trbovlje Slovenska vas Zgornje Bitnje Ljubljana Ljubljana Ljubljana Brnik Slovenska vas Ljubljana Laško Jesenice Hrastnik Ljubljana število število primerkov vrst number of number of specimens species 163 33 110 16 103 20 232 16 61 10 41 15 903 33 1368 73 447 40 295 14 1491 48 814 73 689 35 217 23 146 17 458 37 461 28 45 9 100 10 62 11 139 32 650 35 258 17 619 27 374 25 199 19 639 44 101 5 100 13 187 14 96 27 154 17 263 20 357 23 280 33 1102 30 437 24 112 15 109 15 200 13 3265 85 61 8 889 43 164 24 458 23 730 31 302 21 196 15 tabela 1: prispevek posameznega sodelavca v letu 1977 table 1: contributions of individual collaborators in 1977 57 Vsekakor je potrebno omeniti tovariše, ki so se še posebej izkazali v lovu in obročkanju ptičev - v mislih imamo tovariša Jožeta Dolinska iz Ljubljane, potem Jožeta Gračnerja iz Zaloga, Andreja Knavsa iz Ljubljane, Antona Lisca iz Zagorja ob Savi, Rajka Simončiča iz Trbovelj. Uspeh Petra Grošlja iz Spodnje Idrije pa se skoraj več ne more ocenjevati. Še posebej pa moramo omeniti tovariša Alojza Lenarčiča in Antona Zidarja iz Jesenic, ki sta naša dolgoletna sodelavca, vendar pa sta prehod lova z limanicami na mreže še kako uspešno premostila in sta še vedno zelo" aktivna. Seveda pa gre naša zahvala tudi vsem ostalim sodelavcem, ki nam nesebično pomagajo pri našem delu. Še vedno se srečujemo s problemom pokrivanja celotne Slovenije z našimi prostovoljnimi sodelavci, kajti v posameznih predelih Slovenije nimamo niti enega sodelavca - naj omenimo le nekatere bele lise na zemljevidu Slovenije - Bela Krajina, Prekmurje, Posavje, čeprav tudi s teh predelov potrebujemo podatke. Še vedno ni rešena izdelava obročkov. Poraba obročkov je narasla za 300 %. Kakor prejšnja leta, jih še vedno izdeluje le en sam. Edina rešitev je strojna izdelava, kar pa zahteva velika denarna sredstva, ki pa jih za enkrat še nimamo. Navsezadnje se bo zgodilo, da bodo ta problem rešili amaterji namesto profesionalcev, kar pa na žalost ne bi bil prvi primer. Ulov ptičev v letu 1977 in pa v letih 1927-1977: vrsta species 1977 1927-77 1977 1927-77 vrsta species 1977 1927-77 1977 1927-77 1. Podiceps ruficollis 2. Podiceps nigricollis 3« Ardea cinerea 4. Ardea purpurea 5. Ixobrychus minutus 6. Ciconia ciconia 7. Anser fabalis 8. Anas platyrhynchos 9. Anas querquedela 10. Pernis apivorus 11. Accipiter gentilis 12. Accipiter nisus 13. Buteo buteo 14. Circus cyaneus 15. Falco peregrinus IG. Falco vespertinus 17. Falco naumanni 18. Falco tinnunculus 19. Tetrao urogallus 20. Perdix perdix 21. Cotumix coturnix 22. Phasianus colchicus 23. Rallus aquaticus 24. Crex crex 25. Porzana parva 26. Porzana pusiIIa 27. Porzana porzana 28. Gallinula chloropus 29. Fulica atra 30. Vanellus vanellus 31. Charadrius dubius 32. Numenius arquata 33. Tringa ochropus 34. Tringa glareola 3 35 35. - 1 36. - 1 37. 1 1 38. - 4 39. 5 315 40. 1 1 41, 14 2454 42, - 1 43, - 2 44, 5 15 45, 5 72 46, 4 53 47 - 2 48 - 1 49 - 1 50 37 893 51 7 547 52 1 1 53 6 526 54 - 5 55 - 639 56 1 6 57 1 8 58 1 2 59 - 1 60 1 2 61 - 31 62 - 3 63 9 47 64 4 28 65 2 5 66 - 3 67 3 13 68 Tringa hypoleucos Gallinago gallinago Scolopax rusticola Calidris temminckii Philomachus pugnax Burhinus oedicnemus Larus ridibundus Chlidonias niger Columba palumbus Streptopelia tur tur Streptopelia decaocto Cuculus canorus Tyto alba Otus scops Athene noctua Strix aluco Asio otus Caprimulgus europaeus Apus apus Alcedo athis Upupa epops Jynx torquilla Picus viridis Picus canus Dryocopus martius Dendrocopos major Dendrocopos medius Dendrocopos minor Galerida cristata Lullula arborea Alauda arvensis Hirundo rustica Delichon urbica Riparia riparia 9 70 1 6 1 4 - 3 2 3 - 1 - 1 - 2 - 8 1 31 4 71 2 22 - 6 1 8 - 40 6 52 4 44 - 9 3 24 17 187 3 73 75 338 8 80 1 29 - 4 26 236 2 9 12 59 1 68 10 42 10 225 849 3580 895 2130 13 31 do vrsta species 1977 1927-77 1977 1927-77 vrsta species 1977 1977 1927-77 1927-77 69. 70. 71. 72. 73. 74. 75. 76. 77. 78. 79. 80. 81. 82. 83. 84. 85. 86. 87. 88. 89. 90. 91. 92. 93. 94. 95. 96. 97. 98. 99. 100. 101. 102. 103. 104. 105. 106. 107. 108. 109. 110. 111. 112. 113. 114. 115. 116. 117. 118. 119. 120. 121. 122. 123. Oriolus oriolus 4 Corvus corax 1 Corvus corone corone Corvus corone cornix 17 Corvus frugilegus Corvus monedula 58 Pica pica 53 Nucifraga caryocatactes 2 Garrulus glandarius Pyrrhocorax graculus Parus major ! Parus caeruleus Parus ater Parus cristatus Parus palustris Parus montanus Aegithalos caudatus Remiz pendulinus Panurus biarmicus Sitta europaea Certhia familiaris Certhia brachydactyla Cinclus cinslus Troglodytes troglodyt Erithacus rubecula Luscinia luscinia Luscinia megarhynchos Luscinia svecica Phoenicurus ochruros Phcenicurus phoenicur Saxicola rubetra Saxicola torquata Oenanthe oenanthe Monticola saxatilis Turdus torquatus Turdus merula Turdus pilaris Turdus philomelos 93 Turdus viscivorus 2 Cettia cetti 23 Locustella naevia 9 Locustella luscinoides -Acrocephalus melancpog. 4 Acroceph.arundinaceus 21 Acroceph.scirpaceus 42 Acroceph.palustris 571 Acroceph.schoenobaen. 117 Acroceph.paludicola Hippolais polyglotta 2 Hippolais icterina 26 Sylvia atricapilla 1254 Sylvia nisoria 3 Sylvia hortensis -Sylvia borin_________402 171 2 3 47 15 167 310 21. 800 2 27459 2312 785 86 2309 15 1087 48 10 538 45 55 127 305 4400 1 165 17 556 755 513 227 104 5 38 3442 271 60 378 57 64 35 7 9 107 221 1311 362 12 26 98 4524 162 2 1235 124. Sylvia communis 243 125. Sylvia curruca 117 126. Sylvia melanocephala 2 127. Cisticola juncidis 15 128. Phylloscopus trochil. 145 129. Phylloscop.collybita 1762 130. Phylloscop.sibilatrix 17 131. Pegulus regulus 132. Regulus ignicapillus 133. Muscicapa striata 134. Ficedula hypoleuca 135. Ficedula albicollis 136. Ficedula parva 137. Prunella modularis 138. Prunella collaris 139. Anthus pratensis 140. Anthus trivialis 141. Anthus cervinus 142. Anthus spinoletta 143. Motacilla alba 144. Motacilla cinerea 145. Motacilla flava Bombycilla garrulus Lanius excubitor Lanius minor lanius senator Lanius collurio Sturnus vulgaris Passer domesticus Passer -"- italiae 8 Passer montanus 933 P.domesticus x P.mont. 1 Montifringi11a nivalis -Coccothraustes coccot.148 Carduelis chloris 2569 Carduelis carduelis 4969 Carduelis spinus 4234 Acanthis cannabina 609 Acanthis flavirostris 146. 147. 148. 149. 150. 151. 152. 153. 154. 155. 156. 157. 158. 159. 160. 161. 162. 163. 164. 165. 166. 167. 168. 169. 170. 74 14 52 16 1 400 47 81 14 114 160 18 2 6 149 161 774 Acanthis flammea 38 Serinus citrinella Serinus serinus 2482 Pyrrhula pyrrhula 353 Loxia curvirostra 180 Fringilla coelebs 610 Fringilla montigring. 489 Firiberiza calandra 13 171. Firiberiza citrinella 575 172. Emberiza leucocephala 1 173. Emberiza cirlus 8 174. Emberiza hortulana 3 175. Emberiza cia 26 176. Emberiza schoeniclus 249 177. Calcarius lapponicus 1162 660 12 30 669 4989 133 221 104 547 92 4 10 1452 2 447 1195 7 59 772 451 243 199 102 336 6 5439 6513 2818 11 4918 1 10 2569 29233 49557 43070 11794 9 3035 2 20182 6764 4792 5540 15675 56 4043 6 55 14 125 1360 1 tabela 2: seznam obrockanih ptičev v letu '4f977 in v letih 1927-77 table 2: list of birds ringed in 1977 and in the period 1927-77 59 Iz številk je razvidno, da smo bili tudi v letu 1977 zelo uspešni pri lovu in obročkanju ptičev. Nabrali so se zopet novi zanimivi podatki, katere bo potrebno primerno urediti, ovrednotiti ter si narediti načrt za delo v prihodnjih letih. SUMMARY 34.525 birds belonging to 138 species were ringed in Slovenia in 1977. It is a result of the enthousiastic work of 72 amateur collaborators and 3 professional workers from Ljubljana ringing centre. More than 299.000 birds belonging to 176 species were ringed during the whole period 192 7-77. Ivo Božič, 61420 Trbovlje, Leninov trg 9 IZ ORNITOLOŠKE BELE2NICE FROM ORNITHOLOGICAL NOTEBOOK MALI MUHAR Ficedula parva RED-BREASTED FLYCATCHER V tretji številki naše revije Acrocephalus piše urednik o malem muharju v Sloveniji in ugotavlja, da so zadnji znani podatki o njegovem gnezdenju pri nas še izpred vojne. S tem v zvezi navajam iz svoje ornitološke beležnice novejši, neobjavljen podatek. Ko sem šel 4.6.1974 z bohinjske strani proti Dolini sedmerih jezer, sem že kmalu nad slapom Savico (na višini okoli 750 m) zaslišal v bukovem gozdu petje malega muharja. Ko sem odkritju posvetil več pozornosti, sem ugotovil, da so bili mladiči že speljani. Oglašali so se z glasom, značilnim za muharje, starša sta jih hranila, samec se je pri tem pogosto nemirno spreletaval in pel. S tem je potrjeno gnezdenje malega muharja pri nas tudi za novejši čas. Janez Gregori, 64280 Kranjska gora, Podkoren 72 KOVAČEK Phylloscopus trochilus WILLOW WARBLER Dne 14.6.1980 sem v nizkem visokogorskem borovju (ruševju) na lovrenskih jezerih na Pohorju (nadm. višina 1520 m) opazoval spreletavanje ptice, ki me je že na prvi pogled spominjala na listnice, le da je bila svetlejša. Oglašala se je intenzivno s prijetno zvenečo melodijo, ki sem jo kasneje po posnetku na plošči prepoznal za kovackovo. Enako petje sem slišal dne 29.6.1980 ob Dravi pri Vurberku (JV od Maribora), ptice pa takrat nisem videl. Dne 5.7.1980 sem ptico na Lovrenskih jezerih ponovno opazoval, oglašala se je redkeje, fotografirati pa je nisem uspel zaradi slabih vremenskih razmer. Franc Verovnik, 62390 Ravne na Koroškem, Trg svobode 15 RJAVA CIPA Anthus campestris T/VNNY PIPIT Dne 6.6.1980 sem v okviru terenskega dela v zvezi z ornitološkim atlasom pri Sežani opazil na električni žici en primerek rjave cipe s hrano v kljunu. Zaradi kasnejšega dežja nisem uspel nadaljevati z opazovanjem in eventualno najti tudi gnezdo. Dare Sere, 61000 Ljubljana, Glinškova pl. 12 60 HRIBSKA LISTNICA Phylloscopus bonelli BONELLI'S WARBLER Dne 18.6.1980 se je posebna društvena ekipa v sestavi I.Geister, B.Magajna, D.Tome in D.sere odpravila v okviru ornitološkega atlasa Slovenije na Mangart, oziroma kvadrant 14/39. V dolini Bavščice smo v kamnitem bregu, poraslim z nizkim drevjem in grmovjem, poslušali značilno petje hribske listnice. Do sedaj je bila poznana gnezditev hribske listnice samo še v zgornjesavski dolini (J.Gregori 1977) . Dare Sere, 61000 Ljubljana, Glinškova pl. 12 RDEČI KALIN Carpodacus erythrinus SCARLET GROSBEAK Dne 28.6.1980 zjutraj sva z A.Župančičem poslušala petje rdečega kalina v vrbovju ob Dravi pri Ptuju. Glede na podobnost biotopa na Ljubljanskem barju, kjer rdeči kalin gnezdi, domnevam, da je možno, da na omenjenem področju rdeči kalin tudi gnezdi. Dare Sere, 61000 Ljubljana, Glinškova pl. 12 ŽAMETNA PENICA Sylvia melanocephala SARDINIAN WARBLER Na poti iz Dvorov v Izolo sem se 7.7.1980 ustavil ob nekem hudourniškem mostu, kjer sem lansko leto (14.6.1979) videl žametno penico. Ibkrat je sprva ni bilo videti, ko pa sem predvajal posnetek njenega petja, se je sames ves razburjen takoj pokazal in pričel kratko, a ognjevito peti. Domnevno gnezdišče je povsem poraslo z žuko Spartium junceum. Naj še omenim, da jo je kolega Sere dne 19.5.1980 indentificiral po neizrazito zapeti kitici v Ankaranu, v biotopu kjer prevladuje žuka. Iztok Geister , 64202 Naklo 246 TAŠČIČNA PENICA Sylvia cantillans SUBALPINE WARBLER Med terenskim delom za ornitološki atlas sem v bližini mlina ob cesti Šmarje-Koštabona v bližini kote 358 dne 4.6.1980 zaslišal neznano petje. Ko sem se približal, sem v ceru zagledal samca taščične penice. Kljub iskanju nisem mogel odkriti, ali gnezdi oziroma v kakšnem stadiju je morebitno gnezdo. Dne 21.6. sem se vrnil z magnetofonom z namenom, da poiščem gnezdo oziroma ugotovim stadij gnezdenja. Samec se je tokrat vedel povsem neopazno. Tako ga sploh nisem videl, le posnel sem njegovo tiho petje, ki je bilo le še bleda senca petja izpred 14 dni. Po padcu intenzitete obmocnosti lahko sklepam, da je bilo samčevo gnezdi tveno razpoloženje tacas 2e izčrpano. Iztok Geister, 64202 Naklo 246 POLJSKI VRABEC X DOMAČI VRABEC Passer montanus x Passer domesticus TREE SPARROW X HOUSE SPARROW Dne 6.2.1977 je bil v Ajdovščini ujet križanec ženskega spola med poljskim vrabcem in domačim vrabcem. Ptič se je nesrečno utopil v kletki v posodi za vodo in se nahaja v ornitološki zbirki PMS v Ljubljani. Peter Grošelj, 65281 Sp.Idrija 53 61 REDKE VRSTE RARE SPECIES Labod grbec Cygnus olor Mute Swan Cygnus olor V času od 29.12.1978 do 3.3.1979 sem imel v Šturmovcu pri Ptuju priložnost opazovati prezirnujoče labode grbce. V jati je bilo 7 ptic, od tega 5 odraslih ter 2 rjavosiva mladiča. Dva odrasla primerka so neodgovorni lovci ustrelili. 0 izkrivljenosti takšne lovske etike ne kaže izgubljati besed. Borut Štumberger, 62282 Cirkulane 41 Raca žličarica Anas clypeata gnezdi v Sloveniji Shoveler Anas clypeata first breeding'record for Slovenia 18.5.1980 sem ob gojitvenem ribniku v Podvincih pri Ptuju našel speljane mladiče race žličarice, že prej pa tudi gnezdo. Na gnezdu sem opazil le samico, medtem ko so se racmani večidel zadrževali na odprti vodni površini. Sam ribnik je zelo plitev, obraščen ter obdan z gozdom. Ribnik so 22.5.1980 izpraznili. Borut Štumberger, 62282 Cirkulane 41 Raca sivka Aythya ferina gnezdi v Sloveniji Pochard Aythya ferina first breeding record for Slovenia 2.5.1980 sem ob gojitvenem ribniku v Podvincih pri Ptuju našel gnezdo race sivke z osmimi jajci. Na ribniku se je takrat zadrževalo 5-6 parov sivk, dokler ni bil ribnik 22.5.1980 izpraznjen. Ob gostišču "Črni les" pri Lenartu pa sem 30.6.1980 opazil skoraj dorasle mladiče. Po oceni se je takrat na ribniku zadrževalo najmanj 15 parov sivk. Naj omenim, da je na obeh ribnikih gnezdila tudi čopasta črnica Aythya fuligula. Borut Štumberger, 62282 Cirkulane 41 Tatarska žvižgavka Netta rufina Red-crested Pochard Netta rufina Dne 5.6.1979 smo skupaj z A.O.Župančičem in lovcem M. Mlinar jem čolnarili po Cerkniškem jezeru. V vrbovju smo presenetili jato tatarskih žvižgavk. Dva samca s sijočo glavo in tri samice so se po hipnem oklevanju dvignili v zrak. Naj dodam, da je bilo vreme za visoko pomlad tistikrat izredno hladno. Iztok Geister, 64202 Naklo 246 Žalobna sinica Parus lugubris gnezdi v Sloveniji Sombre Tit Parus lugubris first breeding record for Slovenia Na poti iz Rižane v Hubed sem 20.6.1980 zaslišal neznano petje, prekinjano z značilnim siničjim oglašanjem. Povzpel sem se na bližnje drevo in iz neposredne bližine opazoval "gorsko sinico v velikosti velike sinice". Nekaj sto metrov stran sem opazil še en par. Ptici s hrano v kljunu sem sledil skozi redko drevje in grmovje navkreber, dokler mi ni izginila izpred oči. Edini znani vir za Slovenijo je Freyer-jev podatek iz leta 1842, ko pravi, da je norčavo sinico, kakor jo imenuje, moč najti na Krasu, v lipiških gozdovih. Iztok Geister, 64202 Naklo 246 62 PROPAD JAJC IN MLADIČEV REDKIH GNEZDILK V GOJITVENEM RIBNIKU PODVI NCI PRI PTUJU INTERRUPTION OF THE NESTING OF RARE BIRDS ON THE FISH BREEDING-POND PODVI NCI NEAR PTUJ Gojitveni ribnik v Podvincih leži v bližini Ptuja. Sam ribnik je 200 metrov širok in 400 metrov dolg. Je v mirnem gozdnem zaledju in močno obraščen s trstom, rogozom ter bičkom, precej pa je tudi šaša. Ribnik je zelo plitev (največ do 1 metra) , le v spodnjem delu je globlji. Vodo iz ribnika so postopoma izpustili . To sem opazil 21.5.1980, ko sem bil z biološkim krožkom o.š. Markovci na krajši ornitološki ekskurziji, kjer smo si ogledali floro in favno ribnika. Ribnik so praznili postopoma vsaj 3 dni (od 20. - 23.5.1980). S to izpraznitvijo, ki naj bi služila biološki obnovi ribnika sredi gnezditvenega obdobja, je bilo uničeno večje število gnezd redkih vodnih ptičev, pa tudi takih, ki so gnezdili prvič v Sloveniji. Čudno je, da v vsej stvari niso posredovali lovci. Ribe so bile prenesene v ribnik pri Podlehniku. Ta "biološka obnova" je pogubila vsaj 5-6 gnezd rac žličaric Anas clypeata, 6 gnezd rac sivk Aythya ferina, 3 gnezda velikih ponirkov Podiceps cristatus, 5 gnezd čopastih črnic Aythya fuligula ter vsaj 10 gnezd regeljcev Rnas querquedula. Da ne omenim še številnih gnezd mlakaric Anas platyrhynchos, zeleno-nogih tukalic Gallinula chloropus ter črnih lisk Fulica atra. V drugi liniji pa so bile prizadete trstnice Acrocophalus kot gnezdilke, čigre sterna pa so izgubile zopet eno čisto vodo. (Vsi podatki o številu gnezd so bili zbrani s štetjem parov.oz. samcev in samic.) 26.9.1980 pa sem opazil, da so ribnik začeli orati. Borut Štumberger, 62282 Cirkulane 41 10• Izpraznjen gojitveni ribnik v Podvincih pri Ptuju (I.Geister) 16. Emptied fish breeding-pond Podvinci near Ptuj 63 NOVE KNJIGE NEW BOOKS VERBREITUNGSATLAS DER BRUTVOGEL DER SCHWEIZ ATLAS DES OISEAUX NICHEURS DE SUISSE THE ATLAS OF BREEDING BIRDS IN SWITZERLAND ATLAS RAZŠIRJENOSTI V ŠVICI GNEZDEČIH PTIC Schweizerische Vogelwarte Sempach 1980 Za Angleži, Danci in Francozi, ki so nacionalne atlase gnezdilk izdali že leta 1976, so Švicarji letos v redakciji A.Schifferli, P.Geroudet in R.Winkler izdali svoj atlas razširjenosti v Švici gnezdečih ptic. Zajetno 462 strani obsegajočo knjigo sestavljata dva dela: splošni in posebni. V splošnem delu nas vodja ornitološke postaje Sempach A.Schifferli, ki je tamkajšnji atlas tudi organizirala, seznanil z metodologijo, izvedbo in potekom kartiranja. Posebej dragocen pa je njegov prikaz namena in pomena ornitološkega atlasa za praktične naravovarstvene potrebe. Koliko ljudi je sodelovalo pri nastanku atlasa. pove že podatek, da se na koncu uvoda organizator zahvaljuje sodelavcem kar na 4 straneh dvojezičnega (nemškega in francoskega) teksta. Izpod peresa Wartmanna sledi študija o višinski razširjenosti v Švici gnezdečih ptic. Sestavijalcem knjige se je zdela tovrstna študija potrebna zato, da bi vsaj delno ublažili tisto pomanjkljivost mreže 10x10, ki se kaže v tem, da so v enem in istem kvadrantu prisotne nižinske in visokogorske vrste, kar je v Švici, spričo njenega reliefa, pogost pojav. C.Guex, M.Maire in P.Geroudet so prispevali poročilo o subatlasu ženevskega kantona, kjer so v letih 1977-79 kar tirali v izmeri 1x1 km z namenom, da bi pokazali, kakšne praktične kon-sekvence dovoljuje atlas v izmeri 10x10 km. Jenni in Ritter, sta primer jala razširjenost ptic v priirer-javi z razpostranjenostjo rastlinskih združb. Pokazala sta, da takšne primerjave odpirajo povsem nove probleme. Ta uvodni del zaključi pojasnilo o tem, kako brati sliko in Verbreitungsatlas der Brutvögel der Schweiz Adas des Oiseaux nkhears de Sihsm tekst za posamezno, v posebnem delu obravnavano ptičjo vrsto. V posebnem delu je predstavljenih 188 vrst ptic, ki so v Švici gnezdile v obdobju 1972-1976. Vse vrste, razen nekaj izjem, so predstavljene z besedilom in sliko razširjenosti. Izjemo predstavljajo velika uharica in sokol selec, kjer so sliko razširjenosti izpustili iz naravovarstvenih razlogov, ter kačar, severni dular in modri slavec, ki štejejo za gnezdilke Švice, vendar v letih 1972-1976 niso opazili gnezdenja teh vrst. Pod vsako sliko je prikazan podatek o absolutni in relativni (procentualni) pogostosti opisane vrste po znani kategorizaciji na možno, verjetno in nedvomno gnezditev. Besedilo k posamezni vrsti je sestavljeno iz komentarja slike razširjenosti, opisa biotopa, populacijske problematike in informacije o selitvi. Napisalo ga je 65 avtorjev, pretežno iz vrst opazovalcev - specialistov za posamezne vrste. Za nas je v tej enkratni knjigi lahko poučen predvsem potek kartira-nja. Švica ima 468 kvadrantov v izmeri 10x10 km. Pri terenskem delu je sodelovalo 271 opazovalcev (prvo leto le 150) . Kvadrant je štel za raziskan po dveh ali treh letih, opazovanja. Z večletnim opazovanjem se je ne samo povečalo število odkritih vrst, temveč je bilo tudi veliko poročil iz nižje vrednostne kategorije popravljenih v višjo (najdeno je bilo gnezdo). Tako je končni rezultat naravnost osupljiv, saj je od vseh 40200 zbranih poročil kar 76 % nedvomnih, le 13 % verjetnih in 11 % možnih gnezditev. 64 Pri vrstah, ki so bile zadovoljivo skartirane že po treh letih terenskega dela, so v zadnjih dveh letih (1975, 1976) kontrolirali učinkovitost. Tako so npr. pri rjavem škar- niku ugotovili, da je bilo po treh letih ugotovljeno 81 % in po štirih letih 91 % vseh po petih letih odkritih prisotnosti. Slabše so se odrezali pri kragulju, kjer je bilo po treh letih odkritih komaj 54 % in po 4 letih 70 % kasneje ugotovljenih prisotnosti. Kljub temu pa tudi kasnejša odkritja niso bistveno,spremenila sliko razširjenosti, pač pa so jo le dopolnila. Za celotno delo je bilo porabljenih okrog 4000 dni oziroma povprečno 8-10 dni za vsak kvadrant. Odkrili so 80-90 % pričakovanih vrst v posameznem kvadrantu. 38 vrst gnezdi v 401-466 kvadrantih, 27 v 301-400, 35 v 201-300, 40 v 101-200, 13 v 51-100 in 45 v 1-50 kvadrantih. Zaskrbljujoče je, da je v tem zadnjem velikostnem razredu kar 2/3 nepevk. Najpogostejši vrsti sta v Švici šmarnica in stržek, ki živita v 466 kvadrantih (od 468), sledijo ščinkavec (463), vrbja listnica (462), bela pastirica (461) in me-nišček (460). V poprečju so našli v vsakem kvadrantu 86 vrst. Kako raznovrsten je kvadrant, zavisi od strukturirano-sti biotopa. Bogatejši ko je PTICE NA ANGLEŠKIH ZNAMKAH BIRDS ON ENGLISH STAMPS Ljubitelje ptic in ljubitelje znamk je angleška pošta letos presenetila z izredno dekorativnimi znamkami z motivi ptic. Na štirih znamkah so upodobljeni vodomec, povodni kos, zelenonoga tukalica in rumena pastirica. Ptice je tenkočutno in zelo sugestibilno naslikal Micheal Warren. Če ste med bralci Acrocephalusa tudi zbiratelji znamk, vas vabim, da na straneh našega glasila tudi drugim pokažete svoje znamke s ptičjimi motivi. Urednik kvadrant z različnimi biotopi, več je v njem različnih vrst. V 108 kvadrantih je bilo najdenih 10-134 vrst, v 271 71-100, v 81 41-70 in v le 8 6-40 vrst. Najnižje število vrst (6) je bilo odkritih v "ledeniških" kvadrantih. Bile so to: belka, vriskarica, planinska pevka, šmarnica, planinska kavka in snežni vrabec. Kot zanimivost naj omenim, da so v nekem kvadrantu našteli kar šest različnih vrst strna-dov. Geografsko in reliefno nam je Švica v mnogočem podobna. Tako kot v Švici, imamo kvadrante z visokogorsko in nižinsko ornitofavno tudi pri nas. Ekološke razmere se geografsko naglo spreminjajo od glacialnih do sredozemskih. Zato'knjigo o Švicarskem ornito-loškem atlasu priporočam vsakemu sodelavcu slovenskega ornitološkega atlasa. Zame, kot organizatorja pa je zanimiva iz dveh razlogov: omogoča primerjavo z angleškim, danskim in francoskim atlasom na eni in s slovenskimi poskusi na drugi strani. Lahko zapišem, da smo s švicarskim poročilom Slovenci dobili marsikatero merilo, med njpmi prav gotovo tisto najpomembnejše - merilo učinkovitosti. Iztok Geister, 64202 Naklo 246 pnvwffvmvfffiiiiiiiiiiii'M'iiiinHiiii