V Šiški so tudi duševno manj razviti dobili možnosti za delo
Plemenitost je obrodila sadove
Stopnja kulture v neki družbi se morda nikjer drugje ne kaže tako neposredno kot v odnosu do tako ali drugače prizadetih ljudi.
Ce presojamo odnos naše družbe do dušev-no manj razvitih, potem smo lahko na doseže-no kar ponosni, čeprav obenem ni nobenega razloga za to, da bi ostali na tetn nivoju. Kajti konkretne družbene razmere postavljajo nove zahteve tudi na tem področju. Eden od kon-kretnih odgovorov na te zahteve pa je odprt-je novih delavnic pod posebnimi pogoji 14. januarja letos v naši občini, na Vodnikovi 56.
V teh delavnicah, ki so enota DEC (Demon-stracijsko eksperimentalnega centra za du-ševno srednje in težje manj razvite v Ljub-ljani), bo ob polni razvitosti kapacitet dobilo osnovne pogoje za delo okoli 40 ljudi.
DEDIŠČINA
Stavba na Vodnikovi cesti je starejšega izvora, nekdaj je bila last Antonije Hočevar, ki pa je v testamentu zapustila to stavbo DEC, centru za dnevno varstvo in delovno usposabljanje duševno prizadete mladine v Ljubljani. Potem je cela vrsta organizacij, u-stanov in posameznikov pomagala pri uspo-sabljanju stavbe za novi namen. Poleg sa-mega DEC imajo največ zaslug za uspešen zaključek te akcije Skupnost za zaposlovanje Ljubljana, Zveza sindikatov ljubljanske regi-je, Stalna konferenca za družbeno aktivnost žena, Društvo za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam Ljubljane in za Slovenijo, starši ter druge ustanove^in posamezniki. Pri-zadevanja so po skoraj petih letih (od 1972. leta dalje) naposled privedla do nedavnega odprtja in začetka dela v tem novem oddelku delavnic pod posebnimi pogoji.
O tem, kako pomembno je za slehernika, za kakorkoli prizadetega pa še toliko bolj, da ima možnost za delo in na ta način za izena-čevanie z drugimi ljudmi, najbrž ni treba pi-
sati. Morda pa ne bo odveč nekaj osnovnih informacij o duševno manj razvitih v naši družbi.
Ponovno je treba zapisati, da ne gre za duševne bolnike, marveč za ljudi, ki imajo le nižjo inteligenco, včasih pa so tudi teJesno prizadeti. Vzroka za takšno prizadetost naj-večkrat ni mogoče ugotoviti, včasih pa gre za določen vpliv dednosti, bolezni matere med nosečnostjo, pred in medporodnih poškodb, otroških obolenj itd. Število tako prizadetih oseb se po statističnih prikazih veča, deloma navidez zaradi doslednejšega ugotavljanja, deloma je to davek civilizaciji in posledica medicinskih posegov v naravno selekcijo. Sta-tistike začnejo prikazovati številčnost dušev-no manj razvilih približno pri vsakem petde-setena občanu, najbolj stroge in pesimistične cenitve pa se sučejo okoli sedmih odstotkov vse populacije.
RESNA DRUŽBENA SKRB
Tudi če vzamemo v poštev nižje številke, je dovolj razloga za resno družbeno skrb na tem področju. Začenja se že s preventivo, skrbjo med nosečnostjo ter z zgodnjim ugo-tavljanjem morebitne nerazvitosti v prvem obdobju otrokovega življenja. Družina, ki ji je bila nekdaj prepuščena vsa zahtevna skrb za takšnega otroka, je sedaj v veliki meri raz-bremenjena.
Strokovna in konkretna pomoč je marsi-kje in marsikdaj že pri roki. Obstajajo poseb-ni oddelki pri vrtcih, na osemletkah. Obsta-jajo in delujejo posebne šole za umsko lažje prizadete, za srednje umsko nerazvite pa de-lavnice za delovno usposabljanje pri vzgoj-nem zavodu Janez Levec v Ljubljani. Drug tak zavod je v Crni na Koroškem. Velika po-treba je po tretjem zavodu, kjer bi našli kompletno domsko oskrbo vsi tisti, ki je ni-majo po družinah oziroma jo bodo izgubili po
smrti roditeljev ali skrbnikov. V tej smeri je sedaj težišče prizadevanj na tem področju.
Po končanem delovnem usposabljanju (ki traja tudi 10 let) prehajajo tako usposobljeni in sedaj že odrasli ljudje v delavnice pod po-sebnimi pogoji. To je običajna pot, čeprav je tudi več primerov uspešne zaposlitve v indu-striji, še več pa ostajanja doma. V Ljubljani se imenujejo te delavnice, v katerih delajo in dograjujejo svoje osebnosti odrasli umsko srednje in težje prizadeti, DEC — zaradi no-vosti dela na tem področju in zaželjenosti zgledne kvalitete dela se imenujejo demon-stracijsko-eksperimentalni center. Vodi ga direktor Pavel Smolej.
V osrednji stavbi DEC ob Kržičevi ulici (občina Bežigrad) dela sedaj 50 srednje umsko nerazvitih, na Vodnikovi cesti v Siški pa od 29. novembra Iani 16. Kapacitete bi dovolile, da bi se tam zaposlilo še 25 ljudi, tako da bi se to število povečalo na 40. Gre torej za po-membno ustanovo, ki je dobila svoja tla in svoje delovne možnosti in pogoje v naši ob-čini.
Sandi Sitar