Naročnine:
Italijanska kraljevina:
Celo leto.................Lir 10,— - K. 25,—
Pol leta....................... 5. -	„ 12.50
Tri mesece..................... 2.50 = „ 6.26
En mesec..................„ L— = „	2.50
Oglasi:
Oglasi na tretji strani . . . . Lir L— za Vrsto Oglasi na četrti strani . . . .	„ 0.75 za Vrsto
Mali oglasi.........................0.05 za besedo
Znižane cene za letne naročnike.
Posamezna št. 10 cent. ali 20 vin.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo in Upravništvo : Via Carducci št. 10, II. nad.
Radikalna demokracija.
Zastopniki italijanske radikalne demokracije, ki so se sestali dne 31. marca 1919 v Rimu so izdali na svojo domovino sledeči poziv:
»Sprejemamo v našo sredo in poživljamo k takojšnemu širšemu sodelovanju v vladi vse delavske sloje. Priznajo naj se vse njihove organizacije, zagotovi naj se jim upravičena udeležba v zaštopu' ob čin in naroda, bolje in v njihov prilog naj se uredi sodelovanje v industrijelnih in poljedelskih obratih. Iz vseh slojev naj ustanejo novi možje, čisti nizkih podlosti in umazanosti včerajšne politike, da vtisnejo vsemu javnemu življenju in delu naglejšo umerjenost, ki naj ne uničuje, ampak pospešuje narodno proizvajalno moč.
Demokratične stranke in posebno skrajnejše se imajo danes popolnoma prenoviti in vjediniti v spoznanju, da nas vzdržuje težka zgodovinska ura v izpolnevanju naše skupne naloge. Sodelovanje delavskih slojev v vladi je danes ne-' obhodno potrebno. V ta radikalni socijalizem, v kojem naj se zjedi-nijo vsi, pričenši z vsemi onimi so cijalisti, ki obsojajo nasilje brez metode in smeri, pa do vseh onih demokratov, ki smatrajo demokratizem kot življenje, razvoj in napredek, kličemo vse zavedne narodnjake. Ti, in sicer v prvi vrsti V?ladi vojaki in častniki, ki so pre-zi1.ve!i grozno dobo nevarnosti in discipline v okopih, -naj pokažejo z dejanji, da velikanski po vojni izzvani družabni preobrat ne sme in ne more povzročiti razbitja že itak razrahljene države, marveč da mora odpreti tudi delavskim slojem pot do sovladarstva in družabnega ravnotežja s pravico do izvrševanja vseh produktivnih poklicov.« v. V kratkih besedah bi lahko oznanili gorejšni poziv kot veroizpove-danje novega časa. Odgovarja dubu, ki preveva vse sloje in narode ln Je dandanes edina možnost, da se ohrani družabni red in omogoči narodom, da se zopet z ljubeznijo poprimejo produktivnega dela, ki pomnožuje in pospešuje kulturno moč vsega človeštva. V istem se
zrcali zajedno tudi boj, ki se odigrava med razdejajočimi silami in ustvarjajočimi močmi, ki žele uveljaviti času odgovarjajoča načela vladanja..
In mi goriški Slovenci? Nam je demokratizem danes še skoraj neznan poj m. Dolžnost pa je naša, da se ž njim bližje seznanimo, ker spa da v naš obnovitveni program.
Ako se govori o obnovitvi dežele, o potrebščinah poljedelca, živinorejca, ako se razpravlja podrobno ta in oni obnovitveni'program, s tem še daleč ni izčrpana naloga, ki nas čaka. O duševni obnovitvi naše dežele se le malo govori, dasi spada to vprašanje na prvo mesto delovnega programa. O nujnosti te potrebe se lahko prepričaš, ako kreneš na deželo in se tam razgovarjaš z ljudmi. Vojaštvo je zrahljalo moralo med ljudstvom, lahki in bogati zaslužki so zakrknili srca bogatejših, pomanjkanje vsakdanjega živeža in večni boj za kos živeža v času.avstrijskega gospodstva so naučili revnejše sloje nepoštenosti, odsotnost možkih in mladeničev je izčrpala moč žen in deklet in vedno bivanje in življenje med vojaštvom je vtihotapilo razuzdanost in preširnost. Mladi zarod je gine val brez šole v begunstvu ali pa seje potepal doma brez pouka z vojaki. Avstrijski vladi ni bilo pač na ničemer drugem ležeče, kakor da se prevpije vsak glas po osvobojenju in da se ljudstvo vpijani v misli zmagovitosti.
Kako dvigneš danes to ljudstvo na prejšni stan? O tem nihče ne razpravlja in vsa inteligenca okolu tebe molči, kot grob. Trdi, da ni prišel čas, da se bi kaj lakega moglo razpravljati. Odlaša vse do gotovega dne pozabljajoč, da gotovega dne, ki odloči osodo goriške-ga Slovenca, pribite iz vseh kotov temni elementi, da vkujejo ljudstvo y prejšne spone duševnega hlapčevstva. Zbegano ljudstvo, po svoji naravi nagneno stari šoli politike, se bo le z težavnostjo spoznalo v novih političnih zmedah. In vendar nikdar tako kakor danes je potrebno, da se ljudstvo orijentira in krene po poti, ki jo današnji časi zahtevajo. Razlike med sloji je zbrisala vojna in težnie vseh narodov in
vseh slojev se jedinijo v načelu : »Enake pravice in enake dolžnosti«. Novi čas ne pozna gospodarskih in verskih strank, kajti vsa stemljenja se vtapljajo v demokratizmu.
Za naš narod znači to velikansko spremembo v družabnem življenju. fz človeka, ki je navajen ubogati in poslušati višja povelja, naj se napravi človeka, ki je sposoben vladati se samega. Dvigne naj se na stopinjo, da zamore zagovarjati svoje koristi neposredno v zboru vseh državljanov, ki jim je poverjeno vladarstvo.
Zato pa govorimo neposredno ljudstvu! Velikanska je razlika med prejšno in sedanje dobo, kajti poprej je bil Slovenec suženj, danes pa postane prost državljan v demokratični državi. Zato se-ima pa tudi preobrniti k demokratizmu, naučiti se ima mišljenja, da na svetu ni več priveligiranih slojev, da ima vsak človek enake pravice, zato pa tudi enake dolžnosti, da je radi tega potrebno, da za dobrobit države vsi sloji skupno delujejo, da si skupno pomagajo in se ne izkoriščajo, da vsak po svoji moči in v svojem poklicu stremi za tem, da se produktivna moč pomnoži, da se kot vrhovni cilj ne zasleduje premoč naroda nad narodom, marveč vesoljni sporazum med narodi.
»Združite se vsi. Povabite na o-bed čim več mogoče bližnjih. Uničite privilegije, torišča sporov. Postanite enaki.. Posvetite človeško nrav z ucepljenjem zavesti enakih pravic in enakih dolžnosti. Ljudi ne dvignete kvišku drugače, kakor s tem, da vzvišate človeka ucepivši mu blažje pojme o življenju. Kjer ječi suženj, tam se raduje trinog; suženj in trinog pa okužnjeta svojo okolico in potvarjata pomen življenja.^ Kedar dosežejo vsi ljudje s pomočjo družine, lasti, vzgoje in izvrševanja politične naloge, ožje skupno življenje, jim bodo tudi družina, last, domovina in človeštvo svetejši zakladi. In kedar se Kristusove roke, ki so danes pribite na razpelu njegovega mučeništva, razvežejo, da v enem objemu stisnejo na svoje prsi vso človeštvo, ' kedar ne bode poznala več ta zemlja gospodov in sužnjev, ampak
edino le človeka, častili bodemo z drugačno pobožnostjo, z drugačo ljubeznijo veliko ime Gospodovo.«
Kateri izmed naših nasprotnikov se more dvigniti proti takim te-žnjem ? Kateri izmed ljudi je po objektivnem preiskovanju teh načel še v stanu zanikati, da je to duh demokratičnih načel, po kojih hrepene danes vsi narodi ? Čemu torej strah, ki obvladuje tu pav tam naše ljudi pred bodočnostjo ? Čemu kričanje, da nas hoče sovražnik uničiti, ako ga dejanski nova bodočnost ne pozna ? Čemu strah pred preobrati, ako nas baš ti preobrati uvedejo v boljše življenje?
ZA OBNOVITEV PORUŠENIH KRAJEV.
V Italijanskih uradnih listih je ravnokar objavljena naredba, s ko-jo se ustanovlja denarni zavod za porušene kraje Benečije, med koje se računa tudi goriško deželo. Denarni zavod je finančno podjetje z neomejeno glavnico, ki je pa porazdeljena v nominalne deleže po 20.000 lir. Zavod je sedaj nameščen pri »Beneški hranilnici« (Cassa di risparmio di Venezia) v Benetkah in drugi denarni zavodi, ki ne iščejo zasebnega dobička, ampak hočejo le pospeševati obnovitev dežele, lahko poslujejo, ne glede na njihovi organizem, kot podružnice v posameznih krajih.
Delovanje tega zavoda obstaja v tem, da se dovoljujejo predujmi in podporo oblastim društvom in zasebnikom, ki jim je ležeče na tem, da vspostavijo čimpreje svoje domove in pričnejo z obdelovanjem zemljišča. Predpogoj pa je, da je ugotovitev vojne škode v teku ali likvidaciji in koristnost omenjenega zavoda obstoja v tem, da si za-morejo lastniki že pred nakazom odškodnine poskrbeti potrebna denarna sredstva proti obračunu pri konečni likvidaciji vojne škode.
Predujmi se dovoljujejo proti za-računitvi 3 odst. obresti, kar je smatrati pri današnjem skrajno neugodnem denarnem trgu kot jako ugodno obrestno mero.
Poleg tega pa bode zavod podpiral tudi vsako zapocetje, ki stremi za tem, da se popravijo škode in zviša produktivnost dežele. Naravno je torej, da je treba denarni zavod s tako obsežnim delovanjem založiti tudi s potrebnimi glavnicami. Država je dejanski priskočila na pomoč ter daia temu zavodu na razpolago 200,000.000 lir ne glede na deleže, s kojimi se udeleže drugi denarni zavodi te akcije. Kakor hitro porabi zavod teh prvih 200 milijonov, zamore zaprositi na-daljno enako svoto. Samo ob sebi je umevno, da bodo deležni tudi denarni zavodi, ki se udeležijo te akcije, vseh fiskalnih ugodnosti.
Naš list se bode za stvar podrobneje zanimal in v jedni bodočih številk čitateljem razjasnil, kako je treba postopati, da bodo tudi naši deželani deležni dobrot, ki jih predvideva ta nova inštitucija.
Razgled
Pregled.
Zadnje politično vesti stoje še vedno v znamenju mirovne konference. Kakor posneti iz italijanskega časopisja, pričenja prevladovati na kouferenci Wilsonov vpliv, kojemu se je udal popolnoma Lloyd Georges. Protiutež drže Italijani in Francozi. Le-ti slednji niso povsem zadovoljni z razvojem konference in opominjajo Clemenceau-a, da leži na njem odgovornost za usodo francoskega naroda. Sicer pa se dobava iz raznih poročil vtis, da so fran-cosko-nomške teritorijalne zadeve vže pi-ekoračile višek posvetovanj četvorice in da je sedaj najnujneši predmet razprave ureditev vprašanj na vzhodu. Četvorica se trudi, da bi rešila nemško, avstrijsko, rumunsko in češko vprašanje Čim možno tako, da ne bi bilo prevelike nezadovoljnosti. Radi tega se pritiska na Francoze, da bi bili popustljivi napram Nemcem. Oči-vidno meri politika Wilsona na omejitev boljševizma z ustvaritvijo proti-boljševiških držav.
Iz Ogerskega prihajajo namreč zopet vznemirljiva poročila. Češki viri trde, da je uvedeno v Budimpešti strahovanje. Cerkve so zaprte in ljudstvu preti lakota Govore, da so zaprli nadvojvoda Jožefa in da je država prevzela v svojo oskrbo trgovino in vse obrate.
Nemci se še vedno pogajajo z en-tento radi izkrcanja poljskih čet v Gdanskem, koje mesto hoče ententa prisoditi Poljski kot pristanišče. Nemčija se krčevito brani, udati se tej zahtevi in zdi se, da njen odpor ne ostane brez uspeha.
V Italiji pričakujejo v maju otvoritev parlamenta in razpravo novega volilnega reda, po kojem se bi vršile volitve vže meseca oktobra t. 1.
Vstaja v Egiptu proti Angležem je baje pojenjala in zadnje vesti prinašajo, da se je posrečilo generalu Al-lembyju omejiti revolucijo. Kljubu temu pa označajo angleški listi položaj kot resen, ker se udeležujejo vstaje tudi beduinska plemena.
Za avstrijsko krono ponujajo v Švici po zadnjih borznih poročilih le še 23.50 stotink ali čentezimov.
Mirovna Konferenca.
»Massaggero« javlja iz Pariza : »Domneva se, da se oprime četvorica v pondeljek razprave italijanskih meja in da pohiti z ureditvijo italijanskih teritorijalnih interesov«. Italijanski listi izražajo upanje, da jim ostane mesto Reka kljubu močnemu odporu od strani Jugoslovanov.
*
Zadnji dni meseca marca je bilo sklenjeno na mirovni konferenci, da se dvigne blok bivšim avstrijskim državam, Temu dosledno je odslej dovoljeno kupčevanje z vsemi državami, nastalimi iz bivše Avstrijo, predmeti seveda, kojih izvoz ni podvržen oblastno prepovedi.
po svetu
Skupno s to vestjo javljajo dalje italijanski časopisi, *da je hrvatska država v znak protesta proti Italiji, zaprla svoje meje vsakemu uvozu.
*
Wilson, Clemenceau in Lloy Georges so sprejeli dne 3. aprila v Parizu jugoslovanske delegate. Italijanski mi-nisterski predsednik Orlando je radi značaja, ki ga je imel ta razgovor, odpovedal svojo vdeležbo.
*
Rijek S. H. S. poroča iz Genove : Francija je prevzela nalogo, da poravna spornosti med Italijo in Jugoslavijo. Lahko se vže računa, da se Dalmacija prisodi Jugoslaviji s pogojem, da'sejzavarujejo italijanskim skupinam narodne pravice. Glede mest Trsta in Gorice je položaj nespremenjen in nikakega povoda računati nato, da bi ententa odstopila od svojega dosedanjega stališča.
Nemčija.
Iz Frankobroda dohajajo vesti, da so izbruhnili v tem sicer mirnem mestu težki izgredi. Razražena množica je odprla jetnišnice, oplenila prodajalne in zažigala mesto. Nastopila je policija in povzročila poulične boje, ker je hotela aretirati plenilce. Hkratu je izbruhnila delavska stavka, koje se je udeležilo dosedaj nad 52.000 delavcev. Vlada je odposlala na lice mesta močne vojaške oddelke, da ukrote u-porno prebivalstvo.
*
Na Bavarskem se pojavljajo separi-stična stremljenja, ki jih vodi katoliška stranka. Glasilo »Bayerischer Kurier« opominja, da spravlja nova konstitucija bavarsko državo pod pruske kremplje- Izraža bojazen, da bode nova berlinska vlada še hujša od prejš-ne junkarske, ker noče vpoštevati gospodarskih teženj bavarske dežele. A žalibog pridejo Bavarci do tega spoznanja, ko bode že prepozno.
*
Bivši nemški cesar Vilhelm trdi dopisniku angleškega časopisa »Daily Chronicle«, da on ni povzročil te vojske, marveč izključno le framasoni in ruska dvorna politika, ki je hotela razdejati omahljivi habsburški prestol. Radi tega zagovarja tudi nemški militarizem, ki je bil po njegovem mnenju opravičljiv radi stalne grožnje, ki je pretila iz Rusije. Ravno tako opravičljiv smatra tudi pohod skozi Belgijo, ker je Anglija dogovorno s Francijo sklenila napasti Nemčijo skozi Belgijo.
Konečno priznava bivši cesar, da je izvršil mnogo pomot, a da kljubu temu ni učinil ničesar, kar ga bi ga moglo storiti odgovornega za svetovno vojno.
SLOVENCI!
Čitajte in podpirajte ta list, ki zagovarja vaše pravice.
Italija zasedla fldalijo.
Brzojav iz Rima prinaša vest, daje italijansko brodovje izkrcalo dve stotniji pomorskih vojakov v Adaliji v svrbo, da se vspostavi red in zavaruje življenje prebivalcev, ki je bilo ogroženo vsled razbojniških tolp, ki so plenile in požigale po mestu.
Adalija je mesto v Mali Aziji in šteje približno 36.000 prebivalcev. Leži v nekdanji Ciliciji, torej v ozemlju, ki si ga je svojedobno hotela prilastiti Avstrija. Italija je pri tem ozemlju v toliko interesirana, ker ima v bližini, na otoku Rodus, oporišče, kojo hoče z zasedlo Adalije spraviti izven nevarnega pasa.
Trije slovenski podčastnici ustreljeni.
TRST. Dne 27. marca so bili u-streljeni na ljubljanskem gradu trije slovenski poočastniki, ker so agitirali proti Srbiji in proti združenju Slovenije z Srbijo. Srbska vojaška cenzura je prepovedala razširjanje te vesti, ki je napravila v Ljubljani velikanski utis. Med vojaštvom in kmečkim prebivalstvom se širi nezadovoljnost proti Srbom.
Ogerski bolševilg na delu.
CURIH. Dunajski listi prinašajo zanimive vesti o dogodkih na Ogerskem.
Gibanje se je razvilo samo v glavnem tnestu, na deželi presoja prebivalstvo krizo pasivno in brez vsakega zaupanja. Budimpešta je strogo zaprta od flVeta.
Prepovedana je prodaja alkoholnih pijač in proglašeno je izjemno stanje v celi deželi.
Vladni revolucijski odbor je odredil, da se odpravijo vsi naslovi, vse stanovske stopnje in da se loči cerkev od države.
Ustanovilo se je revolucijonarno sodišče in socijalizira se javne službe. Vlada delavskih in vojaških odborov je izjavila, da so gledališča in koncerti občna last.
»Neue freie Presse« naznanja, daje vlada glede aprovizacije določila 3 kategorije meščanov in sicer : proletarce in rudečo gardo, ki bodo aprovizioni-rani brezplačno, srednji stan, ki bode vdobival polovico tega, kar vdobijo proletarci, in med višje stanove se bode razdelilo, kar ostane.
Čeho-slovaško poslaništvo je bilo baje zasedeno od komunistov, kteri so odnesli tri milijone, in 80 uradnikov so Ogri izgnali.
Revolucija v Besarabiji.
Rumunske čete napadene.
LONDON. Iz Varšave brzojavijo, da so v Chotinu proglasili besarabsko republiko in sicer v sporazumnu z ruskimi in ukrajinskimi bolševiki, da bi tako vspostavili zvezo med Moskvo in Budimpešto.
Direktoriji republike pod predsedstvom nekega Liskin-a je izdal proglas, v kterem naznanja, da ima nalogo oprostiti Besarabijo od romun-
skega jarma. Direktoriji je uže odredil operacije proti rumunskim četam.
Poveljnik republikanske vojske je hetman Filipozuk. En polk pod poveljstvom polkovnika Kimicki-ja je potisnil Rumune v smeri na Larghi, med tem ko je drugi polk zasedel 8adagoro.
Ogerska.
CURIH.. Na Ogerskem sta se združili socijalistična in komunistična stranka. Vse druge stranke so izginile in v približno 14 dneh bodo volitve za sovijete. Med konferenco bivše komunistične stranke je izjavil Bela Kun, da je v delu ustava na sovijetski podlagi po Lemnovib navodilih, Diktatura ne sme biti teroristična kakor v Ruski in kot najvažnejše se smatra, da se socijalizira vso stroke. — »Münchner Zeitung« poroča, da so v nemške pokrajine Ogerske vdrle komunistične čete in da se jim je prebivalstvo u-prlo, — Razvile so se krvave bitke in v onih krajih, kjer se vrše boji, so vse hiše v plamenu. Poslalo se je komisijo na Dunaj da naznani te ho-matije ministru Baučer-ju.
Jaures-ov umoritclj oproščen.
PARIZ. Vilain, ki je umoril Jaures-a, je bil oproščen vsled izvrstnih zagovornikov. Le-ti so primerjali Vilain-ov zločin z slabo razumljenim patrijotiz-mom in zahtevali oproščenje v imenu amnistije.
Domače vesti
/Wons. Faidutti odstavljen. Iz Trsta se javlja, da je sklenil gubernatorat julijske Benečije nadomestiti bivšega prošta goriške stolnice MonS.Faidutti-ja, ki se po zasedbi dežele od strani kr. italijanske armade ni več povrnil na svoje mesto.
Dirka Pavia-Gorica. Dne 2. aprila v prvih popoldanskih mah so došli v Gorico prvi dirkači iz Pavije. Vreme je bilo grozno slabo, a kljubu temu je kazalo goriško občinstvo mnogo zanimanja 'za to slovesnost. Za goriške Slovence je v toliko pomenljivo, da je govornik iz Pavije naglašal potrebo sporazuma med Italijani in Jugoslovani in označil mesto Gorico kot točko, kjer se sporazum uresniči.
TEBFJiSSSJ KOLEDAR
5.	Aprila Sobota, Vincenc F., Irena.
6.	„	Nedelja, 5 post. tiha Sikst.
7.	„	Pondeljek, Božja g/ava. Sler.
8.	„	Torek, Albert Dionizij.
0.	„	Sreda, Marija Kleof., Demeter.
10.	„	Četrtek, Ezekijel, Mehtilda.
11.	„	Petek, Dev. Mar. 7 žai. Leon	1.
Upravitelj in urednik: KAROL JUŠIČ.
Tiskarna G. Juch V Gorici.
Štev. 591/VH.
Razglas.
V najkrajšem času se otvori v Tolminu konvikt za gojence in gojenke pripravnice za slovensko učiteljišče.___
Gojenci in gojenke, ki bodo sprejete v konvikt, plačajo mesečno po 120 K ali polovico tega zneska 60 K-Za revne gojence in gojenke bo v konviktu 15 brezplačnih mest.
Vsak gojenec, ki bo sprejet v konvikt, plača ob sprejemu takso 10 K-
Posteljno perilo bo dal konvikt, drugo pa morajo priskrbeti gojencem oziroma gojenkam njihovi starši. Ti morajo tudi skrbeti za pranje in likanje posteljnega kakor druzega perila.
Prosilci in prosilke, ki žele biti sprejete v konvikt brezplačno ali proti plačilu, morajo vložiti pismeno prošnjo do 31. marca na tukajšnji civilni komisarijat, oddelek za šolske zadeve. K prošnji je priložiti spričevala, ki se zahtevajo pri vpisanju v pripravnico. Oni gojenci oziroma gojenke, ki žele biti sprejete v konvikt brezplačno oziroma za polovično plačilo, morajo priložiti prošnji za sprejem tudi ubožni list.
Civilni komisar
Podp. C0LL0NNELL0 LflVflGNfl.
Zobozdravnik ADOLF K0LL
.. je odprl na ~
Korsu Viktor Emanuel št. II
Zobozdravniški atelje
Posluje od 9. do 12. dopoldne in „ 2. „ 5. popoldne
[■	a|e|a|aja|B|HjH!HjejH|H|a	■
m	:: V Pondeljek dne 7. aprila ::	El
H	se otvori nova prodajalna izgotovljenih mož-	m
m	kih oblek in velika zaloga suknenoga in manufaktur nega blaga na debelo in na drobno	■
	SPREJEMAJO SE NAROČILA NA MERO	
j ŠSI	Specijaliteta nepremočljivi plašči za možke in ženske	B
m	Za mno£obrojen obisk se priporoča:	m
	Oscarre Pascal & Cfi, Via Rastello	M
m	Hjajs|iH|a s ajs n a m;m a	!■
NOVA MANUFAKTURNA
S TRGOVINA =
GORICA - Gorso Giuseppe Verdi 15
nasproti Kinematogr. „Edison"
■ B ■
Zaloga volnenega blaga, Sukna, Svile, Gefirov, Oksforda, Perkala, Plat-= na, Perila i. t. d. =
B B B
CENE ZMERNE
TVRDKA „CIRIANI“
iz „Vacile di Spilimbergo“
ima dobra in razna semena
Corso Giuseppe Verdi 15
VINO IZ PIEMONTA
- PRODAJA HA DEBELO -
Zastopnik: decarli ermano
V GORICI, Via S. Giovanni 5
ANTON PERTOT
GORICA — Ulica Municipio 4 — GORICA === Filjalka ulica Tcatro 18
:	: :	: PRODAJALNA :	;	:	:
e papirjem, črtanjem in knjigo vezjem
---------- EDINA ----------
velika zaloga razglednic porušene Gorice okolice in umetniških.
sviloprejk
ZASTOPNIK ZA GORIŠKO
Gorica, Via Carducci št. 10, II. nadst.
E§3fS
V Soboto dne 28. t. m. je otvorila tvrdka
A. BAŠEVI & FIGLIO
pod vodstvom znanega krojaškega = mojstra AGOSTINO GACHET =
MANUFAKTURNO TRGOVINO IN PRODAJO IZGOTOVLJENE OBLEKE Velika zaloga sukna za moške in ženske
LASTNA KROJAČNICA. - ZMERNE CENE


ZflbRUGfl IZ niLflNfl
otvori prihodnji teden s podporo „go-riške občine“ v občinski šoli ulica Giacomo Leopardi
RAZSTAVO --------
*
raznega pohištva, posteljne in kuhinjske oprave ter vseh drugih potrebščin za obnovljenje stanovanj. Odprta bode za občinstvo in za vpiso vanje naročil od 10 zjutraj do 6 pop.
JMr» Zelo znižane cene
BDI