»POGLEJMO, ČE SMO SKLEPČNI«
Prccej obsežni dncvni red seje delavskega sveta je obse-gal tudi razpravo o tehnični izboljšavi neke strojne na-pravc. Pomen izumov in teh-ničnih dopolnitev je vedno večji. Težki pogoji gospodar-jcnja glede na možnosti uspešnega konkuriranja na zunanjem trgu narckujejo tu-di vcdno večjo vzpodbudo na področju izboljšav in izumov, ki lahko znatno prispevajo k pridobitvi naročila.
Seja jc bila cna tistih, ki so na meji sklcpčnosti, kar velja običajno za čas, ko se izteka mandatna doba polovici čla-nov delavskega sveta. No, sklepčnost je bila dosežena, čcprav minimalna, in seja je pod vodstvom delovnega predsedstva začela z delom. Lepo po vrsti in po dnevnem redu vse do tiste točke, pri kateri je komisija za tehnične izpopolnitve oziroma eden iz-med   njenih   članov   razložil
bistvo tehnično izboljšave, ki sta jo odkrila dva strokov-njaka, člana kolektiva. Po-polna razlaga je slehcrnega izmed prisotnih prepričala o kvalitcti in pomembnosti stvari.
..Kakšno je mncnje komisi-je za tehnične izboljšave?" Vprašanje je postavil pred-sednik delavskega sveta.
..Komisija je mnenja, da jc treba  predlog   sprejeti!"
,,Kdor je .za' naj dvigne roko!"
Dvignile so se roke samo-upravljavcev. Tedaj pa . . .
..Poglejmo. če smo sklepč-ni," je nekdo povzdignil svoj glas.
Dvignjcnc in dvigajoče se roke so omahnile.
Med obravnavanjem prejš-njih točk dnevnega reda so nekateri člani delavskega sve-ta zapustili sejo.
Negodovanje in tihi komen-tarji so napolnili sejno dvo-rano. V mrmranjc je posegel glas predsednika delavskega sveta, ki je ponovno prever-jal sklepčnost. Hitro je ugo-tovil, kdo manjka. Seje ni bi-lo mogoče nadaljevati.
,,Hvala za udeležbo. Pre-ostale točke dnevnega reda bomo obravnavali na prihod-nji seji."
Ko so samoupravljavei za-puščali dvorano. so bili ne-koliko glasnejši kot navadno. Nekateri so se jezili na tiste-ga, ki je zahteval preverja-nje sklepčnosti. Drugi so ob-sojali tiste, ki so s seje odšli. Najbolj glasni pa so bili tisti, ki so menili, da sc norčujemo iz strokovnih delavcev. Leta in leta prizadevanj in trdega dela na nekem spccialnem področju so potrebna za uspeh. In nazadnje nezaupa-nje.
V šoli samoupravljanja je bila zopet podeljena negativ-na ocena. Menda ne zaman.
Na prihodnji seji je bila udeležba polnoštcvilna. Poleg ostalih točk dnevnega reda je bil sprejet tudi predlog ko-misije za tehnične izboljšavc. Nezadostna ocena je bila po-pravljena. Tokrat pravočasno!
Vlado  KOVAC
12 NOVIH TROLEJBU-SOV
Podjetje Ljubljana-Trans-port je konec meseca maja vključilo v mestni promet 12 novih trolejbusov, ki jih je z veliko zamudo izdelala za-grebška tovarna ..Rade Kon-čar"'. Cena se giblje med 27 in 29 milijoni za en trolejbus. Za razliko od starih vozil je pri novih vhod v sredini, po-leg tega pa bodo v njih na-mestili posebne avtomate za prodajo   vstopnic.
POVECANJE HOTELA ,,ILIRIJA"
Sišenski hotel ,,Ilirija" si je s svojim solidnim poslova-njem pridobil tak sloves, da je večkrat v zadregi. ker mo-ra goste odklanjati. In to ne samo poleti, ko je turistična sezona na višku, temveč tudi v času, ki ga gostinci imenu-jejo ,.mrtva sezona".
Zato so samoupravni orga-ni podjetja ,,Ilirija" nedavno sklenili, da ne bodo gradili hotela na Rakitni, kot so pr-votno nameravali, temveč bo-do sredstva, ki jih imajo, vložili v povečanje hotelske stavbe v Siški. Ker jim pri-manjkuje predvsem hotelskih sob, bodo dozidali večji prizi-dek ter ga povezali s seda-njimi prostori. Restavracija in kuhinja sta dovolj veliki, da lahko zadovoljita potrebe še enkrat večjega števila gostov, kot jih je do sedaj imelo  prostor v hotelu.
Svet za urbanizem pri ob-čini Ljubljana-Siška je že razpravljal o predlogu hotela ..Ilirija" in sprejel sklep. da odobri lokacijo za gradnjo prizidka.
Idejni naert novogradnje pri sedanji hotelski hiši pred-videva osem do devet nad-stropni stolpič, ki bo stal ob sedanjem hotelu. V prizidku bo recepcija. v kletnih pro-storih bar. preostali prostor pa bo namenjen hotelskim so-bam, v katerih bo skupno 120 postelj. Tako bi se zmoglji-vost hotela povečala več kot za 100 odstotkov.
Po predračunu naj bi grad-nja stala okoli 400 milijonov S dinarjev. Nekaj teh sred-stev bo prispevalo podjetje, ostalo pa bi pridobili z ino-zemskim kreditom, saj se za investicijo v Šiški zanima več tujih podjetij.
V hotelu ..Ilirija" upajo. da bodo pričeli z gradnjo v je-seni.
A. KOPITAR