c, c, postale, — ffggg
Pm*mmn9 Navtika ‘M »tot., stara & stai.
»Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra* va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni* štvo in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/III; te» *efon št. 39«08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure.
Noui list
Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po# slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
STOJ. E5.
¥ SOmCi, ČETRTEK 60. APRILA 6930.
LETO II.
Tedenski koledarček.
11. aprila, petek; Devica Marija se; dem žalosti; Leon I„ papež. — 12., so; bota: Julij L, papež; Angelus; Zenon, škof. — 13., nedelja: 6. postna (cvet; na) nedelja. Hermenegiid, mučenec. — 14., ponedeljek: Justin, muč.; Vale; rijan, muč.; Tiburtij, muč. — 15., to; rek: Peter Gonzalez; Teodor, muce; nec. — 16., sreda: Benedikt Jožef La; bre. — 17., četrtek: Vel. četrtek. Anicet, papež; Rudolf, mučenec. ^
V nedeljo dne 13. aprila je ščip; vreme spremenljivo.
N ©vice.
Proračun pravde.
Senat je odobril proračun ministr; stva pravde. Pri tej priliki je imel mi; nister Rocco govor, kjer je naznanil, da izidejo kmalu novi kazenski zakon ter novi civilni in kazenski pravdni red. Mesto sedanjih porotnikov se iz; berejo iz ljudstva možje z večjim ču; tom odgovornosti, ki bodo prejemali za svoje delo primerno odškodnino v denarju. Minister je rekel, da se prav; de vlečejo na dolgo pred sodnijami iz dveh vzrokov:	odvetniki ustvarjajo
Po nepotrebnem nove pravde, mesto da bi jih omejevali, sodniki so pa že itak navajeni na počasno in dolgo; Vezno delo. Važen vzrok je tudi po; manjkanje sodnikov. Temu je vlada odpomogla, s tem da je imenovala 178 novih sodnikov.
Svobodni pas
v reški pokrajini je začel poslovati 3. aprila zjutraj. Že opolnoči so zasedli cariniki mejo svobodnega ozemlja. Zadnje dni pred 3. aprilom je bila tr; Sovina na Reki in v okolici mrtva. Umevno, da zasebniki niso hoteli ku; Povati. V četrtek zjutraj je pa mesto pživelo. Trgovci so napolnjevali svo; Ja skladišča, občinstvo se je zalagalo s vsakodnevnimi potreščinami, od ka; terih so nekatere zelo padle v ceni. Uava »Santos« se je znižala od 27 na U.40 lir za kg, sladkor se dobi po 2.30, Prej je stal 6.40, kruh je padel od 2.10 na 1.60. Tudi pri mokah in mesu se je cena precej znižala. Konsumenti so teh cen seveda zelo veseli in zadovolj; no hvalijo vladno odredbo. Žele samo, da bi novi položaj ne trajal le do kon; ca 1931., kakor je v zakonu določeno. Bo željo je že izrazil v državnem zbo; ru reški poslanec Sacci (Bacich). Fi; nančni minister Mosconi ga je takoj pomiril. Če se bo svobodni pas obne; sel — je rekel — in bo reški pokrajini res v korist, bo vlada podaljšala nkrep čez leto 1931., in sicer za nedo; ločen čas. Navzoči načelnik vlade je Pri teh Mosconijevih besedah pritrje; Vaino pokimal.
Smrt ne prizanaša.
V nedeljo 6. t. m. je umrl v Beo; gradu vrhovni poglavar srbske pravo; slavne cerkve patri j arh Dimitrije. Do; segel je častitljivo starost 84 let. Pet let je bil škof v Nišu, od 1. 1905. pa nadškof v Beogradu. Ko se je po s ve; tovni vojni osnoval v Jugoslaviji sa; mosto j ni pravoslavni patrijarhat, je bil izvoljen za prvega patriarha. Po; kojnik je bil pobožen in učen mož, ki je napisal več filozovskih del in važen spis o sv. Savi. — V Rimu je 4. t. m.
po daljšem bolehanju umrla švedska kraljica Viktorija, stara 68 let. Radi rahlega zdravja je v zadnjih letih mnogokrat bivala v Italiji, zlasti v Rimu. Njeno truplo bodo prepeljali v domovino.
Premeščen je.
Goriški viceprefekt Gaetano Anzà je premeščen v Milan. Na njegovo mesto pride dosedanji viceprefekt v Vidmu komendator dr. Spasiano. Anzà je služboval celo vrst let v Ju; lijski Krajini. Ko je prišla goriška de; žela pod Videm, je bil podprefekt v Gorici Ob ustanovitvi samostojne go; riške dežele je postal prefekt v Gori; ci Cassini, Anzà pa je bil kot vicepre; fekt njegov namestnik. Malo uradni; kov je službovalo toliko let v naših krajih.
Vzgoja mladine.
Načelnik vlade v angleškem domi; nijonu Kanadi v Severni Ameriki je odredil, da se v vseh šolah in cerkvah države nabije na zid besedilo Kellogg; Briandove pogodbe, v kateri je nad 50 držav obsodilo napadalno vojno kot zločin. To naj vzgaja mladino k miroljubnosti in ljubezni med narodi.
Božja pota.
Na Angleškem se je spreobrnil pro; testantski pastor Peter Walter. Postal je katoliški duhovnik in javno na priž; nicah preklicuje svoje prejšnje zmote.
Tržaški proračun.
Proračun tržaške mestne občine za tekoče leto predvideva 85 milijonov 195.890 lir izdatkov. Ti so za 6 milijo; nov manjši kakor lansko leto. Občin; ski načelnik je skrčil predvsem stro; ške za javna dela in dobrodelne usta; nove. Povišali so se izdatki za šolo (458.000 lir) in za bogoslužje (51.720 lir). Radi odprave mestnih carin bo v proračunu okoli 7 milijonov primanj; kljaja, ki se bo kril iz državne bla; gajne.
Še enkrat pred porotnike.
Dne 9. in 10. avgusta 1921. sta se zvršila v Kasovljah in v Skopem na Krasu dva težka zločina. V gostilno Mihel j v Kasovljah so udrli 4 rokov; njači, ki so oropali hišo in usmrtili Franca Birso. Drugo jutro je zločin; ska četverica trčila v Skopem na bri»
gadirja Picchija in enega orožnika. Prišlo je do spopada, pri katerem je padel Picchi in en rokovnjač; od osta; le trojice je bil eden aretiran in je umrl v zaporu, dva sta zbežala. Od teh dveh je bil Lovrenc Vovk iz Ospa v Istri po več letih na Češkem aretiran in oddan v Gorico. V odsotnosti je bil od porote obsojen na 30 let ječe. Potem ko je bil prepeljan v tukajšnje zapore, se je postopanje proti njemu obnovilo in je bil lansko leto v maju od goriških porotnikov obsojen na 26 let in 9 mesecev težke ječe. Njegov zagovornik je proti tej obsodbi vložil priziv na najvišje (kasacijsko) so; dišče v Rimu in dosegel, da se posto; panje proti Vovku obnovi. Vovk bo tako prišel tretjič pred goriško po; roto.
Velikonočno obhajilo.
V nedeljo je v baziliki sv. Justa pri; stopilo k obhajilni mizi 600 dijakov tržaških srednjih šol. Obhajal jih je sam škof dr. Fogar. Prevzvišeni jih je v svojem nagovoru vzpodbujal, naj bo; do stanovitni v krščanskem življenju.
Zmanjšan uvoz.
Po zadnjih podatkih iz Rima se je uvoz žita v poslednjih devetih mese; cih zmanjšal za 11 milijonov stotov. Trgovski proračun se je s tem okrepil za 1 milijardo lir.
Dr. Maček in tovariši.
Dne 24. t. m. se prične pred izred; nim sodiščem za varstvo države v Beogradu razprava proti drju Mačku in tovarišem. Obtoženci — okrog 30 oseb — se bodo morali zagovarjati radi političnih atentatov, ki so bili iz; vršeni lansko leto v Zagrebu in okoli; ci. (Spomnjamo na umor časnikarja Tonija Šlegla.) Dr. Maček, bivši pred; sednik Radičeve stranke, je obtožen, da je zarotnike gmotno podpiral.
Novi škof.
Škofija Bressanone (Briksen) v Po; adižju ima v veliki večini nemško pr e; bivalstvo. Dne 15. julija 1927. je umrl takratni škof dr. Raffi. Od tedaj ško; fi j a mi imela lastnega nadpastirja. Upravljal jo je apostolski administra« tor mons. Mutschlechner. Pred dnevi je pa sv. stolica s pritrdilom vlade ime; no vala profesorja na briksenski bo; goslovnici drja J. Geislerja za nove; ga škofa. Imenovanje mons. Geisler; ja, ki je po rodu Nemec, je po zatrdilu listov posledica konkordata in avstrij; skodtalijanskega zbližanja in je raz; veselilo ne samo nemško manjšino, temveč tudi avstrijsko javnost.
Emerihov jubilej.
Letošnje poletje bodo na Ogr; skem velike svečanosti na čast sv. Emerihu, ogrskemu kralju. Če se zbe; re 10 ljudi skupaj, dobe znižano vož; njo. Vložiti je treba prošnjo na pro« metno ministrstvo v Rim.
O lateranskem sporazumu.
Dr. Fr. Pacelli, brat državnega taj* nika kardinala Pacellija, je pretekli teden predaval v Trstu o sporazumu med Cerkvijo in Italijo. Ker je bil dr. Pacelli tisti, ki je vodil v papeževem imenu pogajanja z Mussolinijem, se je nabralo mnogo odličnih poslušal* cev. Predavatelj je povedal, kako je sv. oče vzel vso odgovornost za poga* jan j a nase in pazno sledil vsem po* drobnostim, neprestano moleč za raz* svetljenje. Dr. Pacelli je bil gost tr* žaškega škofa. Pred povratkom v Rim si je ogledal postojnsko jamo.
Potovanje v zraku.
Kar so bile še pred desetimi leti sanje, se bo uresničilo drugo leto po* leti. Znani nemški zrakoplovec dr. Eckener je namreč izjavil, da bodo že junija 1. 1931. uredili stalen potni* ški promet z zrakoplovi iz Evrope v Ameriko. Vozni listek bo stal — 19.000 lir. No, navadni smrtniki se bomo zaenkrat še vozili s parniki, ki so ce* nejši.
Trojni jubilej.
Dne 21. aprila bo obhajal naš ro* jak Janko Leban, vpokojeni naduči* telj in mladinski pisatelj trojni jubi* lej, in sicer 75 letnico rojstva, 60 let* nico slovstvenega delovanja in 60 let* nico organistovskega dela. Janko Le* ban, je po rodu Kanalec, je vse svoje dni požrtvovalno deloval za naše ljudstvo. Sedaj živi v bolnici usmilje* nih bratov v Novem mestu. Častitlji* vemu slavljencu pošiljamo voščila in pozdrave iz domačije!
Vojne ladje v Trstu.
V soboto zvečer je prijadral v Trst oddelek vojne mornarice, ki je za si* dran v Pulju in deloma v Anconi. Sku* pina šteje 14 ladij. Vodi jih oklopnica »Doria«, ki obsega 22 tisoč ton. Lep je pogled na devet torpedovk, ki so v ravni črti zasidrane ob glavnem po* molu.
Banditsko maščevanje.
Blizu Nitre na Slovaškem se je do* godilo prejšnji teden nekaj groznega. Ko je tovorni vlak odpuhal s postaje, je neki železničar opazil, kako dva moška polnita vreče v vozu. Med že* lezničarjem in tatovoma se je vnela srdita borba v drvečem vlaku. Na ne* kem ovinku je vsa trojica zdrknila z voza. Tedaj sta roparja železničarja zgrabila, ga trdno privezala na tračni* ce in zbežala. Revež, ki je že slišal v daljavi hrumenje prihajajočega brzo* vlaka, se je z vsemi močmi skušal iz* vleči iz vezi. Ni šlo. Vlak mu je odre* zal noge. Na pol mrtvega so prepeljali v bolnišnico.
Ameriški gostje.
Kakor se sliši, pride letos 1 milijon 150.000 Amerikancev v Evropo na iz* lete. Kljub Hooverjevemu opominu, naj raje tisti denar doma zapravijo, bo letos prišlo 30.000 stricev iz Arne* rike več kot lani. Evropski hotelirji se jih prav veselijo.
Nov dvorec.
Pokrajinski Gospodarski svet gori* ški je pred kratkim sklenil, da sezida za svoje uradne prostore novo palačo. Razpisal je tri nagrade po 5.000, 3.000 in 2.000 lir za najboljši načrt. Tekme
se morejo udeležiti samo domači inže* nirji in stavbeniki (arhitekti), ki mo* rajo vposlati načrte do 15. maja t. 1. Nova stavba naj bi stala na trgu, kjer je bila svoječasno trgovsko*obrtna zbornica, katere naslednik je Gospo* darski svet.
Za številne družine.
V februarju je županstvo v Gorici zopet nakazalo po 250 lir dvajsetim družinskim očetom, ki so v zadnjem četrtletju lanskega leta zopet imeli enega otroka. Lani je občina razdelila 5 izžrebanih nagrad v vrednosti 2300 lir, 89 nagrad v znesku 22.250 lir in 37 izkaznic za prosto vožnjo na tram* vaju. Za tekoče leto ostanejo vsi dose* danji ukrepi v prid številnim druži* nam v veljavi.
Živkovic potuje.
Jugoslovanski ministrski predsed* nik Živkovič je pred časom obiskal Budimpešto in Berlin ter imel v obeh prestolnicah razgovore z vodilnimi političnimi osebnostmi. Sedaj poroča* jo časopisi, da hoče v kratkem pose* titi Dunaj in Varšavo in stopiti v stike z ondotnimi vladnimi krogi.
Severni škof.
12. marca je bil imenovan za škofa na Norveškem Olav Offerdhal. Z ime* novanjem domačina za škofa se bo ka* tolištvo med protestantskimi Norve* Žani bolj razširilo. Od 3 milijonov prebivalcev je komaj 3000 katoličanov.
Sovražniki od včeraj.
Lepo spričevalo bratstva med naro* di je oporoka angleškega pomorske* ga kapitana Robinsona. Zapustil je 200.000 mark (okoli 1 milijon lir) za nemške vojne invalide. V oporoki pra* vi, da je morda tudi on- storil v sve* tovni vojni kako nemško družino ne* srečno, kar skuša zdaj popraviti.
Zadnji ravnatelj
goriške nemške gimnazije dr. Gustav Hemetsberger, katerega se številni učenci gotovo še dobro spominjajo, je 31. marca umrl na Dunaju. Ko se je 1. 1913. nemška gimnazija spremenila v realno in sta bili poleg nje ustanov* ljeni slovenska in italijanska gimnazi* ja, je Hemetsberger, ki je bil prej že več let profesor v Gorici, postal rav* natelj nemške, s katero se je preselil ob izbruhu vojne v Opatijo. Po razpa* du Avstrije je prenehala tudi nemška gimnazija in njen zadnji ravnatelj se je preselil na Dunaj, kjer je služboval kot gimnazijski ravnatelj do svoje smrti.
Vojni materijal.
Izšel je kr. odlok, ki določa, da je vojni materijal, ki še leži v vojni fr on* ti, last občin, na katerih ozemlju se na* haja. Izvzeto je samo razstrelivo, orož* je in municija. Urad za zbiranje voj* nega materij ala v Mestrah je razpu* ščen.
Največji brzoparnik na svetu, ki naj bi prekosil tudi nemško »Evro* po«, o kateri smo zadnjič pisali, so za* čeli graditi Angleži. Stal bo skoro 600 milijonov lir in bo imel prostora za 5000 oseb. Vozil bo s hitrostjo 55 ki* lometrov na uro. Pri zgradbi bo delalo par let več tisoč delavcev.
Prva vseučiliška profesorica.
Naučni minister je imenoval gdč. Leo Meriggi iz Milana za profesorico mednarodnega prava na italijanskih visokih šolah. Gdč. Meriggi je prva Italijanka, ki je dosegla tako čast. V drugih državah uči že več žensk na vi* šokih šolah.
Po 15 letih.
V Pavlinovi hiši v Ravnici nad Gr* garjem je pred par dnevi zavladala ve* lika radost: starši so prejeli pismo od sina Ivana, ki so ga že več let smatrali za mrtvega. Sedaj se je oglasil po pet* naj stih letih iz Sibirije, kamor je pri* šel kot ujetnik. Živi v bližini Omska. V pismu, ki ga je pisal 24. febr. t. L, pravi, da je živ in zdrav, in vprašuje po članih družine. Pravi, da so v p re* teklem letu imeli hude mrazove, do 50 stopinj pod ničlo. Dolgoletno bi* vanje med Rusi je njegov jezik po* vsem spremenilo; piše slovansko me* šanico, v kateri prevladuje ruščina. Iz naslova, kjer piše, da leži Gorica v Avstriji, je razvidno, da ni imel še pri* like se poučiti o povojnih državnih spremembah v Srednji Evropi. Posebno sodišče.
Zopet je posebno sodišče zapustilo svoj rimski sedež. Prišlo je v Raven* no, kjer se je v ponedeljek 7. t. m. pri* čela obravnava proti 27*letn. R. Do* nati ju iz Faenze blizu Ravenne in nje* govi ženi Mariji. Donati je bil obto* žen, da je 12. dec. m. 1. ustrelil v Faen* zi kamnoseškega mojstra Silvagnija in njegovega posinovljenca Boccija, ki j6 priskočil očetu na pomoč. Obtoženec je znan kot komunist, Silvagni je bil pa odločen fašist. Med obema je radi političnih razprtij vladalo sovražno razmerje. Donati j e va žena je bila ob* tožena, da je možu pri izvršitvi zloči* na pomagala in ga odobravala. Po dva* dnevni razpravi je bil Donati obsojen na dosmrtno ječo, žena pa oproščena-Osebne izkaznice.
Kakor smo že javili, se morajo oseb* ne izkaznice po treh letih obnoviti. Kdor hoče imeti novo izkaznico, naj se obrne na županstvo, kateremu naj predloži staro izkaznico s 3 slikami-Nove cene v Trstu.
Po odpravi mestnih carin je tržaški občinski načelnik določil nov cenik za razprodajo na drobno. Cene nekate* rih predmetov so nižje kakor prej* šnje: Bovški ovčji sir L 9.50 (prej 10.50), oljčno olje 5.50 (5.70); semen* sko olje 5.— (5.20), sladkor 6.45 (6.80), kava Rio 21.80 (23.10), kava Santos 26.20 (27.40), sveže maslo 16.10 (16.50), gališki fižol 1.80 (1.90), grah 2.20 (2.30), frank 100 gramov 1.50 (1.60), 200 gr 2.75 (2.90), 500 gr 6.90 (7.25). Za nekaj lir pri kvintalu so se znižale tudi cene premoga in oglja (od 60 na 55). Mleko se prodaja od 7. aprila dalje po 1.40, to je 10 stotink ceneje.
Žalosten obračun.
Enkrat smo že popisali, koliko ško* de so prizadjale južni Franciji zad* nje poplave. Zdaj so prišle točne šte* vilke na dan. Te pravijo: ob življenje je prišlo 206 oseb, hiš je porušenih 2693, 143.000 hektarjev sveta (več kot polovica Goriške) je od valovja raz* metanega, poginilo je 10000 glav živine.
ato |e s
POMORSKO ZBOROVANJE.
V zadnjem pregledu o pomorskem zborovanju smo napisali, da se je konferenca v glavnem že ponesrečila in da leži na smrtni postelji. Povedali smo, da sta francoski načelnik vlade Tardieu (Tardjé) in zunanji minister Briand spravila kovčege ter se vrnila v Pariz. Briand je tedaj izjavil, da se vrne v London, le če bo kaj dela. Fram coska državnika sta odpotovala radi tega, ker ni hotela Italija odstopiti od pomorske enakosti s Francijo in ker se Angleži niso hoteli obvezati, da priskočijo v slučaju vojne napadeni Franciji na pomoč. Če se bomo morali braniti z lastnimi silami, — so rekli Francozi — potrebujemo močno mor« narico in ne moremo znižati 724.000 ton. Vsako nadaljevanje pogajanj je torej brez pomena. Tako so rekli in odšli.
Položaj se je med tem v toliko spre» menil, da je angleški prvi minister Mac Donald prosil Brianda, naj se vrne, in mu dal pri tem gotovo kak» šno politično obljubo. Zakaj Briand je prišel v London in začel nova poga» janja z Mac Donaldom in angleškim zunanjim ministrom Hendersonom. V razgovorih so prišli na misel, da ni po» trebno sklepati nove angleško«fran« coske obrambne pogodbe, ker nudi že Zveza narodov v svojih pravilih do» volj jamstva proti napadom. Treba je le pravila, predvsem 15. in 16. člen prav tolmačiti. Ta dva člena določata namreč, kaj naj zveza v slučaju vojne nevarnosti ukrene. Ker sta pa člena nekoliko nejasno sestavljena, je ob« stojala doslej nevarnost, da bi ob iz« bruhu vojne ta ali ona velesila člena po svoje zasukala, si umila roke in pusti« la napadeno državo na cedilu. Da zgine ta negotovost, zahtevajo sedaj Francozi od Angležev, naj se pravi pomen teh členov zapiše črno na be» lem na papir. Briand je predložil Mac Donaldu in Hendersonu več ko dvajset načrtov, ki so jih izveden» ci neprestano predelovali in poprav» ljali, ne da bi se mogli še do danes zediniti na končno besedilo. Da gre delo počasi izpod rok, je naravno, zakaj vsaka beseda, ki se zapiše, po« meni za Angleže težko obveznost za slučaj vojne. Francozi pa si hočejo iz» govoriti v besedilu čim večjo angleško pomoč, biti hočejo gotovi, da ne osta» ne j o v vojni sami. Samo pod tem po» gojem bodo znižali svojo mornarico. Kar se v Londonu sklepa, je sicer na zunaj tolmačenje pravil Zveze naro« dov, v resnici je pa to prava obramb« na pogodba.
Ko so Francozi in Angleži spoznali, da se približujejo sporazumu, so pova» bili tudi zunanjega ministra Italije Grandija, naj se udeleži razgovorov o 15. in 16. členu Zveze narodov. Po« zvali so z drugimi besedami Italijo, naj se priključi bodoči politični po» godbi.
Grandijeva odločna zavrnitev.
Toda prvi zastopnik Italije je v imenu svoje vlade ponudbo odločno

»
zavrnil. Protestiral je predvsem, da so se tako važni razgovori začeli in vršili brez Italije, ki je postavljena tako pred dovršeno dejstvo. Italijan« ski odposlanci se tudi v bodoče ne bodo udeleževali pogajanj. O pravi« lih Zveze narodov je treba namreč razpravljati in sklepati v Ženevi pred odborom zveze in ne na pomorskem zborovanju v Londonu. Slišati je treba tudi mnenje ostalih 50 držav, ki so članice Zveze narodov in imajo pravico soodločevanja. Pomorsko zbo« rovanje je bilo sklicano, da sklepa o razorožitvi, ne pa da spreminja pravila zveze. Dino Grandi je odbil ponudbo posebno radi tega, ker so Francozi obljubili sicer Angležem, da njim na ljubo znižajo mornarico, a da ne priznajo v nobenem slučaju Italiji enakosti na morju. Angleži so vzeli to francosko izjavo na znanje in začeli iznova prepričevati Grandija, naj po« pusti, kar je bilo seve brez vsakega uspeha. Grandi je odgovoril tako od« ločno, da se ne bo v bodoče nihče več upal dotakniti te strune. Pomorska enakost s Francijo je za Italijo pred» pogoj vsakega sporazuma in dogovo« ra. Grandi je namignil tudi, da utegne Italija odpovedati pogodbo v Locar» nu, ako podpišejo Francozi in Angleži novo razlago 16. člena Zveze narodov.
S temi izjavami zunanjega ministra Grandija je sporazum med 5 velesila» mi definitivno pokopan. Mac Donald, Henderson in Briand nadaljujejo si» cer pogajanja o 15. in 16. členu, toda sporazuma, ki bi ga Angleži in Franco« zi sklenili, Italija ne bo priznala. Ita» lijanske časopisje izjavlja, da je po» morsko zborovanje za Italijo konča» no. Naj v Londonu sklenejo, kar ho« čejo, Italiji ne more nihče vzeti pravi« ce do pomorske enakosti s Francijo. Če se enakost ne prizna v pogodbi, si jo bo Italija priborila z dejanjem. Do« slej se je Italija v oboroževanju ome« jevala, gradila ni niti ladij, do katerih je imela po pogodbi v Washingtonu pravico. V bodočnosti bo drugače. Ita» lijanska pomorska politika se mora žalibog temeljito spremeniti.
Pogodba v treh ali štirih.
Svetovna javnost se sprašuje, kako se bo po Grandijevih izjavah pomor» sko zborovanje končalo. Ker se je sporazum med Italijo in Francijo raz» bil, prihajajo v poštev še ostale 4 ve« lesile. Mogoče je samo dvoje: da se konča konferenca z dogovorom med Zedinjenimi državami, Anglijo in Ja» ponsko brez Francije in Italije ali pa, da se podpiše sporazum med Ameri« ko, Anglijo, Japonsko in Francijo brez Italije. Toda niti pogodba v treh in niti pogodba v štirih ne more nadomestiti splošnega sporazuma med petimi ve» lesilami. Če se podpiše pogodba le med Anglijo, Ameriko in Japonsko, se bo« do morali Angleži zavarovati pred pre« velikim oboroževanjem Francozov in Italijanov. Izgovoriti si bodo morali pravico, da povečajo mornarico, ko prekorači francosko«italijansko obo« roževanje določeno mejo. Če se no«
čejo v Evropi oslabiti, morajo Angleži to zahtevati. Zadostuje torej, da zgra» de Francozi malo preveč velikih bojnih ladij in križark, pa morajo Angleži storiti isto in se sporazum v treh raz« bije. Ko bi se pa sklenil v Londonu dogovor v štirih, bi se zavarovali Fran» cozi prav gotovo proti oboroževanju Italije. Tudi tak sporazum bi bil pre« cej nestalen in bi ga Italija mogla ka» darkoli razbiti. Vsako večje število italijanskih vojnih ladij bi namreč iz« zvalo Francoze, da zidajo nove tudi sami, da prevržejo dogovor z Angleži, Amerikanci in Japonci in prisilijo tudi te države v nova oboroževanja.
Položaj je torej precej resen. Vse kaže, da je bilo pomorsko zborovanje diplomatsko zelo slabo pripravljeno. Mesto razorožitve bo prineslo zboro« vanje nova oboroževanja, mesto po« mirjenja nove borbe med narodi. An« gleški finančni minister Snowden je na seji vlade izrekel baje tele besede: »Še eno slično zborovanje in imeli bo« mo vojno!« Ta izjava je gotovo preti« rana, a v njej je vendarle zrno resni» ce, in sicer to, da je zborovanje v Lon« donu bolj škodovalo nego koristilo in da je organizatorjem najbrže žal, da so ga sklicali
MAHATMA GANDHI NA POHODU.
»Novi list« je že pisal, da je v an« gleški prekmorski posesti Indiji nasta« lo med domačim prebivalstvom močno gibanje proti angleški nadvladi. Vo« ditelj narodnega indijskega pokreta Mahatma Gandhi je v mesecu marcu pozval angleškega podkralja, naj na« redi konec izkoriščanju indijskega ljudstva, ker bo sicer prisiljen pozvati svoje rojake k nepokorščini do an» gleške vlade. Angleško gospodstvo je spravilo »milijone ljudi v bedo in ustvarilo nedopovedljivo suženjstvo in uboštvo. Na kolenih Vas prosim, — je pisal Gandhi — da upoštevate ta dejstva in da naredite konec položa» ju, ki je postal vsemu indijskemu ljudstvu neznosen. Če pa moje besede ne bodo ganile Vašega srca, se bom v noči 11. marca podal s svojimi somiš» ljeniki na pot in začel agitacijo proti davčnim zakonom o trgovini s soljo, ki najbolj pritiskajo na revne ljudi. Moje načrte seveda lahko preprečite, s tem da me daste zapreti, toda jaz upam, da bodo na moje mesto stopili desettisoči sorojakov, ki bodo nada« 1 j evali od mene začrtano pot in ures« ničili naše narodne ideale.«
Ker je bil odgovor angleškega pod« kralja lorda Irwina nezadovoljiv, je Gandhi 12. marca začel agitacijski pohod po deželi. Pri tej priliki je na» slovil na narod proglas, kjer pravi med drugim: »Podkralj je imel priliko, da naredi mnogo dobrega. Sedaj je pre« pozno. On zastopa narod, ki se zelo težko vda in ki se nikoli ne kesa. An« gleški narod ne spoštuje drugega ne« go silo. Anglija opazuje lahko z naj« večjim zanimanjem boksanje (boj na pesti) in se cele ure ne utrudi. Nori od navdušenja pri nogometu, čeprav se pri tem lomijo rebra in noge. Anglija poskakuje od veselja, ko se pripove«
ciujejo krvavi vojni dogodki. Od mili» jonov, ki jih sesa letno iz Indije, se ne more ločiti, naj bodo razlogi, da se Indijci ne smejo tako izkoriščati, še tako prepričevalni. Edini zakon, ki ga indijski narod čuti nad seboj, je vo» lja angleških uradnikov, edini mir, ki ga narod pozna, je mir državnih ječ. Indija je danes neizmerna ječa. Žani» čujem angleške zakone in smatram za svojo dolžnost, da zlomim ta grdi »mir«, ki pritiska na narodovo srce in ga duši, ker mu manjka svobodno di» hanje.«
Po tem pozivu se je Gandhi napotil v spremstvu svojih pristašev v par sto kilometrov oddaljeno mesto Jalapur, ki leži ob morju in kjer se nahajajo državne soline. Gandhi je sklenil, da bo tukaj protestiral proti državnemu davku na sol, ki tlači posebno revne sloje. Protest naj obstoji v tem, da za» jamejo Gandhi in njegovi pristaši iz morja vodo, potegnejo iz nje sol in jo razdele med prebivalstvo. S tem ho» čejo pred vsem svetom izpričati, da je indijska sol last indijskega ljudstva, do katere nimajo tuji gospodarji no» bene pravice. Da se s tem pregreši proti angleškim postavam, se Gandhi prav dobro zaveda, toda to ga prav -nič ne moti. On in njegovi somišljeniki so pripravljeni na vse. Ječa jih ne straši. »Če naj dosežemo svoj cilj — je rekel — moramo biti pripravljeni na vse, tudi na smrt.«
Na svojem pohodu proti morju se je Gandhi ustavil v številnih vaseh in mestih, nagovarjal narod in ga pozi» val v boj proti angleškemu gospod» stvu. Pri tem je opominjal povsod ljudstvo, da ne sme pod nobenim po» gojem delati nikomur nasilja, temveč slediti brez odpora angleškim orožni» kom v zapor. Gandhijev veliki poli» tični nauk se glasi, da je mogoče izvo» jevati politično in narodno svobodo brez sile, to se pravi, le z duševnim od» porom, s samo nezlomljivo nepokor» šči-no. Indijsko ljudstvo Gandhiju ve» ruje in mu je brezmejno vdano. O tem priča njegovo agitacijsko potovanje, ki je trajalo par tednov in se je te dni ustavilo ob morju. Povsod, koder je
hodil, so mu prihajali nasproti nepre» gledne množice, polagale pod njegove noge cvetje in bakrene novce.
Kako se branijo Angleži.
Zelo poučno in zanimivo je, kako se angleška vlada brani pred velikim narodnim gibanjem v Indiji. Podkralj je izdal na vsa krajevna oblastva u» kaz, da morajo pustiti Gandhijeve pristaše popolnoma na miru. Angleški oblastniki so mnenja, da je najbolj uspešno sredstvo proti Gandhijevi politični agitaciji to, da jo puste, da sama od sebe ugasile. Orožniki mora» jo paziti samo na javni red in mir, ki se ne sme za nobeno ceno rušiti. An» gleži pravijo, da je sol, katero dele Gandhijevci med ljudstvo, nepoužit» na in človeškemu telesu škodljiva. Za» to so trdno prepričam, da se je bo prebivalstvo kmalu naveličalo in seglo zopet po soli državnega angleškega monopola. Dosledni temu prepričanju so Angleži dovolili Gandhiju, da je 6. aprila ob zori čisto nemoteno pre» lomil ob morski obali zakon o davku na sol. Umaknili so orožnike in cari» nike v skrivališča, tako da ni bilo o njih daleč na okoli ne duha ne sluha. Širna ravnina ob morju je mrgolela Gandhijevih pristašev, ki so čakali ce» lo noč ob ognjih. Iz tisočerih grl so donele narodne in svete pesmi ter mo» litve. Pred hišo, kjer je Gandhi po» čival, je taborilo 4000 njegovih najzve» stejših, ležečih na obrazu v globoki molitvi. Ko se je ob 6. zjutraj prika» zal na pragu, je v ljudstvu zabučalo, stotisočere roke so se dvignile v po» zdrav. Gandhi se je približal v sprem» stvu sedmih indijskih voditeljev obali in se spustil po verskem običaju do vratu v vodo, da si očisti dušo. Na» to je zajel vrč morske vode in rekel: »Dajem znamenje za začetek nepo» korščine državi ter otvarjam agitacijo za neodvisnost. Na dom vzamem ta vrč morske vode, da izvlečem proti določilom krivičnega angleškega mo» nopola iz njega pest soli ter jo razde» lim ljudstvu. Pri tem imam trden na» men, rušiti obstoječi zakon.«
Gandhijev govor pomeni torej za» četek močne agitacije po vsej Indiji.
Po deželi se vrše nešteti shodi, kjer se ljudstvo poziva, naj odslej naprej ne plačuje davkov. Angleži se radi te» ga mnogo ne razburjajo. Visok angle» ški uradnik je rekel časnikarjem, da ima vlada dovolj sredstev na razpo» lago, da kaznuje uporne davkoplače» valce. Če nočejo plačati, tem slabše zanje! Poleg davkov bodo odšteli via» di pa še globo. Gandhijeva agitacija se bo obrnila proti ljudstvu in mu sa» mo škodovala. Indijci bodo nadalje odložili vse javne službe in proglasili bojkot nad angleškim blagom. Posled» nje orožje je posebno neprijetno an» gleški trgovini, toda Angleži se tudi radi tega preveč ne razburjajo. Hlad» nokrvnosti in spretnosti vlade se bo skoro gotovo posrečilo, da premaga agitacijo.
Kljub temu se pa narodno gibanje v Indiji ne sme podcenjevati. Iz raz» ličnih indijskih mest prihajajo vesti, da se prebivalstvo ne drži dosledno Gandhijevih navodil. Ljudem zavre večkrat kri in množijo se napadi na orožnike. Delavci stavkajo na želez» nicah in v tovarnah, naskakujejo uradna poslopja, vojaštvo strelja v množice. Med Gandhijeve pristaše se mešajo komunisti in pozivajo narod na nasilno revolucijo. Dokler ima Gandhi vajeti v rokah sicer ni še ne» varnosti, toda kaj bo v bodočnosti?
Angleži morajo o teh stvareh zelo resno razmišljati. Gandhijevo gibanje je indijski narod popolnoma prekva» silo. Prej so bili Indijci razklani v različne vere in jezike, ločeni so bili strogo po slojih ali kastah ter se med sabo strašno sovražili. Njihove razpr» tije so angleškim gospodarjem zelo olajševale vladanje. V Gandhijevih vrstah pa vidiš danes mohamedanca poleg budista, plemenitnika poleg rev» nega, zaničevanega težaka. Nasprotja med verami in kastami zgineva j o, na» rodna misel stopa v ospredje in druži ljudstvo v enoto. V trenutku, ko bo v Indiji narodna zavest zmagala in ob» jela vso deželo, se bodo morali Angle» ži vdati. Ta razvoj je sicer počasen, trajel bo morda še desetletja, a se ne da več zadržati.
| V. L Križanavska:
KRALJICA MATASU.
Roman iz življenja starih Egipčanov.
S tisoči drugih ujetnikov je deček prišel v Tebe. Toda Hatasu ga je med ostalimi spoznala in mu vrnila čin. ki mu je šel po rojstvu. Daši je bila kraljična tedaj še skoraj otrok, je imela zaradi svoje odločnosti in ne» navadnega razuma velik vpliv na očeta. Poslužila se je svojega vpliva, da mu je poskrbela kraljevsko vzgojo in da je lajšala usodo ujetih Hititov. Kraljica je mladega princa vedno ščitila. Od svojega osebnega imetja mu je podarila knežje posestvo in palačo, v kateri je zdaj živel. Razen tega je radodarno plačala zabave in zelo čudovite domislice Sargonove, ki je užival na njenem dvoru izjemno stališče. NA imel sicer nikakega urad» nega mesta, toda pri vseh slavnostih je bil v kraljičinem spremstvu.
Morda je Sargon čutil tajno zavist in sovraštvo svoje okolice zaradi svojega izjemnega stališča, morda je v globini svojega srca sovražil zmagovalce svojega naroda, eno je gotovo: bil je nesrečen. Bil je molčeč
in mračen in ni zaupal nobenemu egipčanskemu vel» možu. Živel je sam zase v svojem dvorcu ter se žaba» val s čitanjem ali z lovom ali pa je po ure in ure sanjal na terasi, ki je bila njegovo priljubljeno zatočišče.
Tako je tudi sedaj že dobro uro ležal na mehkem ležišču, upiral oči v razne smeri.
Zdajci se je iz množice oddaljila neka majhna ladjica ter zaplula proti terasi. To je vzbudilo Sargo» novo pozornost. Vzravnal se je nekoliko in si zakril oči z roko. V ladjici je sedel oborožen moški s čepico na glavi.
»Da, to je Keniamun!« je rekel z nasmehom. »Za» kaj prihaja v takšni paradi?«
V tern trenutku je čoln pristal. Mladi vojščak je skočil na kopno. V nekaj skokih je bil na terasi.
»Prihajem k Tebi kot sel, princ Sargon,« je rekel in se priklonil, »da ti naznanim prihod naše slavne kraljice — bogovi naj ji dodele slavo in zdravje. Pride semkaj, da si odpočije od potovanja. Ukazala mi je, naj ti to naznanim.«
Ko je princ zaslišal kraljevsko poslanstvo, je vstal in stoje poslušal kraljičinega sla.
»Velika je moja radost, da nesmrtna hčerka boga
Yera In življenje.
Resnica in življenje.
V velikih trenutkih osebnega in dru* žabnega življenja stopi vprašanje o njegovem smislu živo pred oči člove* ka. Vselej so tajinstveni hipi člove* škega življenja združeni z doživljaji nadčloveškega trpljenja. Tak tremi* tek je naše ljudstvo doživelo v svetov* ni vojni. Saj se še danes stisnejo naša srca, ko se spomnimo na strahotno življenje v barakah in ko objokujemo tisoče svojih otrok, ker so pomrli, ker niso imeli zadosti kruha in mleka. Du* ša se nam trese, ko nam oživi spomin na cvetoče fante in može, ki čakajo vstajenja na ruskih poljanah, na vzno* žjih visokih gor in na obrežjih velikih rek in vod.
Ob tem spominu nam še bolj za* temni obraz, ko slutimo, da ni veliko trpljenje svetovne vojne rodilo zaže* 1 j enega uspeha, da ni pomirilo naro* dov.
Vedno bolj spoznavamo, da se ostri borba med narodi in državami in da se veliko govori o miru v nezavestni slutnji, da je vsak dan težje ohraniti ga. Saj se zdi, da veljajo za naše dni modrijanove besede: »Kjer diha živo bitje, takoj se prikaže drugo, da pr* vega uniči«.
Spoznati vso težo življenja, občutiti veliko trpljenje človeštva (gledati ne* moralnost, nizkotnost, sovraštvo tega sveta, slutiti, da pada človek vedno-boli in bolj v močvirje in v propast) pomeni gledati resničnosti v obraz.
Kako naj človek ima ob tem težkem spoznanju še pogum do življenja? Ali ima Salomonov pridigar prav, ko pravi:
»Vse je nečimerno, vse je popolno* vna ničevo. Gledal sem na vse dejanje, ki se dogaja pod solncem, in glej, vse je bilo nečimerno in lov za vetrom. Zato se mi je zastudilo življenje, vse delo me je vznevoljilo, ki sem ga vršil Pod solncem. Kakor živini, tako se godi človeku; kakor ona pogine, tako umre tudi človek, vse ima svoj konec,
vse je iz praha in v prah se zopet po* vrne.
Nazaj sem pogledal in videl sem vso krivico, ki se je dogodila pod solncem in hvalil sem mrtve bolj ka* kor žive in bolj kot žive in mrtve sem hvalil onega, ki se še ni rodil in se ni zavedel zla, ki se dogaja pod soln* cem.«
Kdo še vzdrži pred to grozoto? Kje si človek, ki si kljub črni resničnosti še vedno poln poguma in močnega življenskega poleta? Kako in zakaj še vedno veruješ, da bo resnica zmagala krivico, da zlo podleže dobremu. K a* ko si še vedno prepričan, da bo solnce zmagalo temo?
Salomonov pridigar je izgovoril ve* liko resnico, a ne vse resnice. Ž njim in za njim morajo iti vsi, ki živijo le posvetno življenje in zanemarjajo du* ševno.
Pisec teh vrstic pa je vesel, ker je izšel iz ljudstva, ki išče življenskih sil v Kristusu, ki je izpovedal o sebi: »Jaz sem resnica in življenja«.
Katoliški in katoliški.
Tri vrste katoličanov živijo: katoli* čani iz navade, katoličani iz preraču* nanosti in katoličani po vesti.
Katoličani iz navade so zato katoli* ški, ker so jih tako vzgojili, ker so njih starši, njih dedje katoliški. Med katoličani iz navade jih je dosti takih, ki zanemarjajo versko življenje, a vendar cenijo katoliško vero kot »dru* žinsko in narodno svetinjo«. Kar se tiče nedeljske maše, tega ne vzamejo prav natančno, pač pa ne zamude slo* vesne službe božje za veliko noč ali božič: taki gredo tudi za procesijo in bahaško odrinejo večjo svoto: n. pr. za zidanje nove cerkve, krščanskih resnic, zlasti onih o šesti božji pa ne vzamejo prav natančno. O pravično* sti in ljubezni do bližnjega imajo običajno ne le nekatoliške, marveč celo nekrščanske pojme. Taki katoli* čani iz navade se boje sleherne žrtve, pri katoliških strankah jih je pre*
cejšnje število, a se ob prvem boju poskrijejo. Vendar pa so med temi katoličani iz navade še taki, ki bi po* stali katoličani po vesti, če bi imeli dobre voditelje.
Katoličani iz preračunjenosti so ti* sti, ki smatrajo vero in njene ustanove za vir osebnih dohodkov. Ni jih prav malo. Potijo in trudijo se za službo pri katoliških podjetjih, pravijo, »da bi brez čč. duhovščine in globoke zas,i* drane vere« nič ne zmogli, za hrbtom pa zafrkujejo vse, kar so prej hvalili. Če je prišla do moči stranka, kjer imajo katoličani kaj vpliva, so ti ne* značajneži brž prvi somišljeniki v upu na lastno korist. Vrinejo se v katoliška podjetja, lomijo si hrbtenico pred vsakim mežnarjem, za njim pa si pri* voščijo vse, kar je katoliško. Svoj ka* tolicizem stavijo le toliko časa na ogled, dokler jim nese.
Majhna pa je truma katoličanov po vesti. Nekdo jih ceni med katoliškimi možmi na 10 odstotkov, med ženska* mi pa na 20. Upajmo, da jih je le več takih, ki so priprostega značaja, po* žrtvovalni v ljubezni do Boga in ljudi ter čiste vesti. Srečen dušni pastir, če ima le enega takega v fari. En sam je že porok boljših dni za družino, faro in narod!
Oibja-ve.
Tečaj za tržaške mizarje.
Dne 23. aprila sc prične obrtniški tečaj «i mizarje, ki ga priredi kr. obrtna šola v Trstu, v Battistijevi ulici št. 31. Mizarji se bodo iz« popolnili v mizarstvu samem in v računstvu. Tečaj bo trajal okoli 2 meseca. Za pouk je določeno 10 ur tedensko, štiri v nedeljo do« poldne, ostale v tednu od 6. do 8. ure zvečer. Vpišejo se lahko mizarski podjetniki in pri» znani delavci. Vpisovanje traja do 12. t. m.
Zlatih pratasaestf ml tf*eha kupewatis
ampak naberite 200 listkov, ki so pri5 loženi vsem po !4 kg težkim paketom jajčnih testenin »PEKATETE« in do* ' bite ga popolnoma brezplačno.
Raja počasti z obiskom moje ‘skromno prebivališče,« je rekel in se priklonil. »Kje je zdaj kraljica?«
»V tem trenutku ogleduje zidanje svoje grobnice. Pravkar je bila v delavnici, kjer klešejo sfinge.«
»Hvala ti za dobro vest, Keniamun, a istotako za obisk, dasi ni prostovoljen,« je rekel Sargon in stisnil Keniamunu roko. »Popolnoma si pozabil name; bodi mi tisočkrat pozdravljen!«
Zaploskal jez rokami in zaklical: »Hnum!« V hipu se je pojavil star suženj.
»Odnesi to vino in sadje in pripravi novo. Pod cvetočim drevjem naj razgrnejo preprogo in postavijo nanjo kraljevski sedež. Naj bodo posli pripravljeni na prvi klic.«
»Zdaj se pa pogovoriva,« je pristavil veselo in se* del poleg gosta. »Pripoveduj mi, Keniamun, kaj je no* vega v mestu? Že davno ne hodim iz dvorca. Moja bo* Jezen je bila vzrok, da se nisem mogel udeležiti niti slavnosti Nila.«
^Oh, novic ne manjka!« je rekel Keniamun ter odložil cepico. »Ne delaš prav, da se odteguješ družbi m se prostovoljno odrekaš prijetnim uram?«
»Imaš prav, toda kaj hočeš? Ne počutim se dobro s-ev.1 onih, ki so tvoji prijatelji, a so meni ostali tuji.
Vendar pa pripoveduj. Poznam vse in rad slišim, kaj se godi zunaj dvorca. Ali se je Mena končno zaročil z Roanto? Ali je res, da se Hartatef oženi z malo Nejto? Če se ne motim, ti je bila všeč.«
»Glede Roante ti lahko povem kar dolgo povest. Pred tremi dnevi se je zaročila s Hnumgotenom, a Me* na je prejel nauk, ki ga ne pozabi zlepa. Kar se tiče Nejte, je vse resnica. Oh, Sargon! Če bi hotel, bi lahko. odstranil z mojega srca težko breme in morda rešil najino srečo, kajti Nejta me ljubi.«
Hudomušen nasmeh se je pojavil na ustnah mia* dega Hitita.
»Ah, zopet ti ljubezen muči srce? Nepoboljšljiv si, Keniamun. Ravnaj se rajši po meni in ljubi ženske, kakor ljubimo rože, sadje in vino.«
»Tako govoriš, Sargon, ker Tvoje sive do sedaj še ni spoznalo prave ljubezni. Toda tudi nate pride nekoč vrsta!«
»To je mogoče, a malo verjetno. Toda če hočeš, da ti pomagam, moram vedeti vse. Začni torej z Roan« tino zgodbo.«
»Začeti moram z Nejtino zgodbo, ker je Roantina zaroka bolj njeno nadaljevanje,« je odgovoril Keniamun in mu v kratkih besedah povedal vse dogodke.
Kaj nam pišejo z dežele?
Iz Istre.
Gročana* Vrhpolje. — Radi polemik ke, ki je nastala v dopisih iz te žup* ni je, smo prejeli več pisem. Zato se je uredništvo obrnilo na osebo, ki sicer ne biva v tej župniji, pač pa najbolje pozna razmere iti je v zadevi neudele* žena. Izjavljamo, da vsebuje dopis v 12. številki neresnične trditve in ob* žalujemo, da smo ga priobčili. Resno svetujemo vsem Gročancem in Vrh* poljcem, kar jih je dobre volje, da de* lujejo sporazumno za lepo petje v čast božjo.	Uredništvo.
Podgorje. — (Nenavadna do-t a-) — 17. marca sta se poročila Josip Slavec in Karolina Furlanova iz Čer* notičev. Poroka bi se morala vršiti v Podgorju, pa se je vršila v cerkvici Matere božje na Gradišču, kjer že od pamtiveka ni bilo poroke. To pa je bilo takole: ženin je bil reven delavec v škedenjskih plavžih. Neko noč pred poroko je premišljeval, kako bo izha* jal v zakonu s svojo pičlo plačo. Zaspi in se mu sanja, da se mu približa Mati božja z Gradišča, mu položi Dete v roke in mu ukaže, naj je nese okoli cerkve. Storil je tako in nesel okoli cerkve, kjer je gorel velik plamen. Ko je Jezusa prinesel do velikih vrat, se je prebudil. Premišljeval je, kaj bi to pomenilo. Nazadnje je pa stavil par številk iz sanj na loterijo in res za* del 1500 lir. V zahvalo za nenavadno doto sta ženin in nevesta hotela imeti pòroko v omenjeni romarski cerkvici.
Kubed. — Letos smo bolj napredni, ker smo nasadili več trt kot prej v de* setih letih. Tudi č rešen j smo nasadili precej. Ves marec nam je dež naga* jal, da smo komaj krompir posadili. — Naš zvonik čaka še vedno na po* pravo; škoda je vsak dan večja. — Jusarji se čutimo prikrajšane v svojih pravicah, posebno pri prodaji zimske paše ovčarju.
Mihele pri Dragi. — (S m r t.) — Tudi nas je te dni obiskala bela žena.
To ni nič posebnega. Menda prvič in upamo tudi zadnjič pa se je zgodilo, da je moral naj bližji pokojnikov so* rodnik sam v vas po mrliška nosila in jih prinesti domov; sicer bi ne mogli mrliča niti pokopati. Starešine, prosi* mo, da naredijo red.
Osp. — (Plesno n o r e nj e.) — Povedati moramo, da se naša godba strašno boji, da bi ostala brez posla. Za pust je godcem grozil polom. Pa* metnim staršem so namreč ostale v spominu besede misijonarjev in niso pustili otrok na ples. V začetku je bila zato plesna dvorana skoro praz* na. Priganjači so pa šli v Gabrovico in Mačkovi j e po pomoč. In res je kmalu nato pridrdrala iz Mačkovlj četa našminkanih gospodičen in fan* tov. Osapci jim pa nismo za takšno pomoč prav nič hvaležni.
Pobegi pri Kopru. — Večina naših deklet se je odločila, da kar prihrani na kratkih krilih, porabi za pudranje in ... fantje že vedo. Pretekli teden sta se dve taki sprijeli in kleli, da se je kresalo. Brezplačni gledalci smo za* to sklenili, da jima zaploskamo v »No* vem listu.«	Fantje.
Prešnica. — Bral sem v »Novem li* stu«, da je bilo na neki svatbi več ne* kadilcev. Pohvale vredni so pa tudi naši fantje; 36 jih je vseh skupaj, a je med njimi le 10 kadilcev. Drugi si pri* žgejo cigareto le včasih, da vidijo od katere strani veter vleče.
Naš novi vodovod dobro dela. Po* sebno korito za napajanje je velike koristi.
Iz idrijskega kotla
in okolice.
Govek na Ledinah. — (Smrt.) — Dne 1. t. m. je po dolgi, mučni bolezni umrla 65*letna Neža Bogatajeva, žena znanega gostilničar ja in posestnika na »Kluki«. Naj počiva v Bogu!
Idršek. — (N e v a r e n ptiček v kletki.) — Dostikrat je časopisje
Štev. 15.
poročalo o predrznem roparju in uz* moviču, ki je bil strah cele okolice. »Novi list« je poročal v 3. št. m. 1., kako je bila oropana Marija Možina in v 17. številki, kako je bil 11. julija oropan posestnik Lapajne, ki je trpel 6200 lir škode. Po tej tatvini je bil do sedaj mir. V sredo pa je bila okradena posestnica Močnikova. Tat ji je od* nesel 50 lir v denarju, za eno obleko blaga, 10 robcev in eno urno verižico. Zločinec bi ostal zopet neznan, da ni posegel vmes svetovni detektiv »slu* čaj«. V sredo zvečer pride k posest* niku Berčiču, ki se nahaja v samoti četrt ure nad Idrijo, neki moški prosit prenočišča. Ugodili so mu! Zgodilo pa se je, da je eno uro nato stopil v ku* hinjo idrijski — mestni stražnik Za* veljčina. Po kratkem pomenku mu je vljudno ponudil železne zapestnice in ga povabil s seboj. Nekaj časa je res šel, nakrat pa naglo odskoči in ukle* njen zdrči po strminah v temo. Straž* nik se je sicer korajžno obnesel, toda zadržati ga ni bilo mogoče. Drugo ju* tro gre stražnik ves prostor preiskat 'ti .glej čudo, našel je pri Berčiču lum* pa, spečega brez dovoljenja na hlevu. Poslal je še po orožnike in po trdo* vratni borbi so ga uklenili in odpeljali v zapor. Preiskava je že dognala, da je prijeti skrajno predrzni tat in ropar Alojz Vekš, p. d. »Lavrinov« iz Ži* rovskega vrha. Star je šele 23 let. Do* kazali so mu vse naštete tatvine in zadnjo. Ljudstvo se je oddahnilo.
Čekovnik. — (N e s r e č a.) — Pret. soboto sta se vračala z vozom iz Idrije posestnika Janez Podobnik in Martin Mohorič. V bližini Bevka v Nikovi jima je zmanjkalo ceste in oba z vo* zom in konji vred sta šla pod cesto v grapo. Janez si je zlomil dvoje reber in so ga odnesli v bližnjo hišo, Mar* tin jo je pa prav ^oceni odnesel, konji so se tudi le malo opraskali. — Ceste pa menda v Nikovi ne mislijo širiti...!
Marof. — V nedeljo popoldne je v bližini »debele skale« s kolesom vred padla pod cesto v strugo Idrijce 18* letna Frančiška Hladnikova. Zadobila j je le lažje poškodbe.
»Torej želiš, da govorim s Hatasu, naj prežene Hartatefa in postavi tebe na njegovo mesto?« je vpra* šal Sargon smeje se.
»Samo to želim, da poveš kraljici, kako silijo Nejto v možitev s človekom, ki ga sovraži. Naša slavna kra* Ijica je bila vselej naklonjena dekletu. Morda jo reši sramotnih okovov.«
»Obljubljam ti, da napravim, kar bo v moji moči, in povem kraljici resnico. Hartatef je silno neprijeten človek. Bilo bi škoda, če bi mu Nejta padla v roke. Ta deklica me zanima, ker j c podobna mojemu umrlemu bratu Noromantu.«
»Brata si imel, ki je bil podoben Nejti?« je vprašal Keniamun, zakaj v njegovi duši se j c porodila čudna misel.
»Da, imel sem starejšega brata, ki je umrl pri po* vratku naše vojske. Bil je druge matere. Vendar pa se ga dobro spominjam. Razen tega pa imam njegov do* prsen kip. Slučajno sem ugotovil njegovo podobnost z Nejto.«
Radostni vzkliki na reki so obrnili nase pozornost obeh mladih mož. Keniamun je naglo pograbil čepico in meč, Sargon pa je preletel s pogledom teraso.
Ko se je prepričal, da je vse v redu, je šel z voja*
kom po stopnicah navzdol, da spodaj pričaka kraljev* skega gosta. Sredi množice čolnov, ki so pokrivali Nil. je nastal prazen prostor preko reke. V tem prehodu je brzela po valovih dolga, pozlačena ladjica, ki jo je gonilo osem veslačev. Visoko krmilo je imelo na koncu dve kači, nad njima pa je stal sokol z razpetimi krili. Na klopici, ki je bila pokrita z levjo kožo. je sedela Hatasu in z lahkimi kretnjami roke odzravljala svojim podani* kom. Za kraljico sta stala dva vojaka s sekirami preko ramen. Pred njo so v boku ladje sedeli Sernnu in dve ženski.
Čez nekaj trenotkov je ladjica pristala. Hatasu jc stopila iz nje ter s prijaznim usmevom odgovorila prin* čevemu pozdravu. Sernnu in ženski sta stopili za kra* Ijico na teraso, Keniamun in1 vojščaka so ostali na stop? nicah.
»Zakaj vedno samotariš in se izogibaš družbi, Sargon?« Mladost se mora zabavati in veseliti. Le star* cem in kraljem se podaja neprestana skrb in delo.«
»Res je, skrb in delo mi ne branita uživati življenje. Vendar pa se počutim mnogo srečnejšega, kadar sanjam na tej terasi. Ali smem upati božanska Rajeva hčerka, da od svojega vernega sluge kaj vzameš?«
(Dalje.)
iz Brd.
Medana. — (Naši ljudje. — Muhasta strela.) — Kot je nava; ua po Brdih in najbrže po vsem svetu, su tudi pri nas ženice, ki jim teče je; ziček, kakor da bi bil namazan z naj* linejšim oljem: kvantajo in govorijo Po cele ure im še se ne utrudijo; doma se jim pa mogoče medtem smodi ko* silo ali ugaša ogenj pod loncem. Do; bro opravljajo svoj posel! Pa tudi ne; kateri moški se znamo moško po* držati, kadar je treba: namesto da bi sli ob nedeljah in praznikih k maši v cerkev, stražimo pri vhodu ali se zberemo v zvoniku. Saj tukaj lahko govorimo in se smejemo!
Višnjevih. — Po kratki in mučni bolezni je umrl v krepki dobi 35 let Jožef Erzetič iz Orehovlja pri Višnje; yiku. Rajnik je bil miren in delaven plovek. Zapušča starega očeta, vdovo >n 3 otroke. N. p. v m.!
Vrhovlje. — V nedeljo smo uča; kali slovesno blagoslovitev novega zvona. Prav hvaležni smo č. g. Gri; lancu in cerkvenemu ključarju. — Ma; tere so rešene velike skrbi za svoje rnalčke, odkar imamo šolo v vasi. Prej so morali otroci v oddaljeno Kojsko In so ostali brez kosila. Občina nam je Pfav ustregla, da je tako uredila.
Fojana. — Kakor kaže, kokošji ta; tovi ne držijo posta. Te dni so spet obiskali par kurnikov. — Pred časom je ponesrečila Olga Sridnikova. V Forminu je stala z voli na ulici, kar Priteče psiček, zalaja, vol se ustraši in poezija; dekle je padlo pod voz in se težko poškodovalo.
jg Gor.
Tolmin. — (Koncert. — O 1 e p ; š ava vrtov. — Nov grob.) — Freteklo nedeljo so imeli dijaki tukaj; šnje gimnazije in liceja koncert v pro; slavo dvatisočletnice smrti pesnika Mirgilija. Koncert se je vršil v pro; štorih vojašnice. — Že dalj časa prav Pridno popravljajo vse tri javne vr; tove. Lepo so jih že očistili, zdaj naša; jajo nova drevesca in raznih cvetlic; tistega za cerkvijo so precej razširili, ker mislijo napraviti v sredini vodo; Plet. Prav lepo bo postalo sčasoma lice Tolmina in upati je, da bo privabilo letos poleti še več tujcev, kot jih je bilo druga leta. — V četrtek popoldne je umrla ga Katarina Padolini v viso; ki starosti 80 let. N. v m. p.!
Gor. Tribuša. — Dobili smo nov 111 ost na Hrtovšču. 300 lir je nakazala °bčina, drugo so pa zložili občinarji z ^botami in materijalom. Most bo ho; Pil v prvi vrsti prav šolarjem. — Eno 2adnjih nedelj sta dva sosedna fanta jiovzročila veliko rabuko. Če bi ne bi;
posredovalcev, bi kdo odnesel še krvavo glavo.
Lom. — Poročali smo o novem g. kuratu in o začasnem oskrbniku, gosp. kuratu iz Kala, le o prejšnem g. kuratu ^nt. Pisku nismo še ničesar napisali. Služboval je med nami 17 let. Bil je vPet dušni pastir in zelo natančen; yate je imel tudi nasprotnike. Bil pa Je mehkega srca, ljubil reveže in bil zelo radodaren, kar je pred svetom
skrival. Duše naših ljudi je znal gle= dati do dna. Veliko je trpel med voj; no. Bili smo večkrat priča, ko je s tež; kim nahrbtnikom reševal cerkveno opravo v oddaljeno vas in s tem tvegal življenje. Med vojno in po vojni je napravil na stotine prošenj brezplačno in dajal nasvete. Pred vojno rekvizi; cijo je obvaroval veliki zvon in po voj; mi je priskrbel še ostala dva. Po vojni je obnovil in povečal cerkev, popol; noma prenovil farovž. Mladini je bil dober učitelj, v prosvetnem delu vnet in previden voditelj. Za vse pa je žel več nehvaležnosti kot zahvale. Potrpel je vse molče. Vedna napetost živcev med vojno in nenrestano delo mu je živce zrahljalo, da je moral iti od nas. Naj mu bodo te vrstice v majhno pri; znanje in zahvalo.
Livek. — Uzmoviči so pred časom zopet zredčili naše kurje družine. O praznih želodcih ni sledu. — Še z eno iznajdbo se lahko postavimo. Nekate; re mame so fantom kar po Štefan vina plačale, da bi fantje učili njih mlade hčerkice novih plesov. Fantje so vino spili, pa nič učili.
Eden iz sredine občine.
Pečine. — Po polletnem presledku se je zopet pokazala smrt. Dne 2. t. m. je kruto udarila v družino Beguševo in pograbila 39;letno mater Marijo. Sicer je bolehala že tri leta, vendar je še pred mesecem dni iskala polna upa zdravja v goriški bolnišnici. Komaj 14 dni po povratku domov smo jo spremili na kraj počitka. Zapušča šte; vilno družino, najmanjši ima komaj 3 leta. Ni čuda, da se je marsikako oko zasolzilo ob grobu blage pokojnice. Zapuščeno družino naj tolaži Bog, re; šeni trpinki naj sveti večna luč!
Iz Vipavske doižne,
Dornberg. — (Sprememba n a občini — Naši gosp. zavodi.) — Za prefekturnega komisarja naše občine je imenovan g. P. Continella, sedanji obč. načelnik v Rihembergu. Posle je prevzel v ponedeljek. — Oba naša gospodarska zavoda sta imela zaporedoma občne zbore. Udeležba je pokazala, da se člani zavedajo važ; nosti posojilnice in zadruge, katerima je treba izkazovati naklonjenost in podporo. Pri volitvah sta oba občna zbora izkazala zaupanje bivšima od; boroma in ju ponovno izvolila. V vi; nogradu in na polju nam ovira apri; lovo nestalno vreme nujno delo. Že; limo si toplih dni. Sadje, posebno pa breskve, zadobivajo vedno več prija; teljev. — Um se je omračil Andreju Mozetiču iz Tabra št. 15. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Pedrije. — Umrla je v spoštovani rodbini Joganovi v Pedrijah nad Ri; hembergom vrla gospodinja Ivana. N. p. v m.! Družini iskreno sožalje!
Sv. Mihael. — Pred kratkim je smrt pobrala 80;letno Katarino Grudnovo. N. p. v m.! — Pri gašenju apna se je nekemu delavcu tako nesrečno spodr; snilo, da si bo moral opekline na no; gah zdraviti par tednov, ako ne bo kaj hujšega. — Naši vozniki se pritožu; jejo nad klanci. Treba bo po zrako; plov, če bomo hoteli kaj pognojiti.
Šmarje. — (Prezgoden grob.) — V cvetu mladosti je nepričakovano izdihnil blago dušo Milan Anf, bivši tajnik v Šmarjah. Dne 12. III. je bil pripeljan v goriško bolnišnico, kjer se je podvrgel operaciji. Ker je prišel prepozno, je podlegel. Bil je pošte; njak, vzoren mož in skrben gospodar. Pokopali so ga v Šmarjah. Naj počiva v miru!
Lozice. — Za praznik Marijinega oznanjenja je dobila naša cerkvica lep dar. Neznana dobrotnica je na predvečer praznika darovala krasen oltarni prt. Srčna hvala !	Vaščani.
Col. — Po prizadevanju č. g. župni; kal bomo dobili v najkrajšem času težko pričakovane zvonove. Upamo, da nam bodo oznanjevali veselo ale; lujo že iz zvonikovih lin. — Pošteni ljudje se zgražajo, ker se sedaj v postu pogostoma sliši iz zakotne gostilne cele noči godba in plesno norenje. Ob; sojanja vredno je tudi to, da se izvab; ljajo tja mladoletni fantiči. Starši, pa; zite na otroke!
Iz Reške doline.
Rateževo brdo. — (M a r i č k e so godove...) Pred kratkim smo imeli v 14 dneh kar dva pogreba. Zvonil je že novi cerkovnik, ki je še malo časa na tem mestu. — Zdaj eno veselo: za svoj god so se nekatere Maričke ho; tele na poseben način poveseliti. Spra; vile so se na balincanje in jih prav po fantovsko metale.
S Krasa.
Sežana. — (Nesreča. — Ne g o; v o r i slabo o bližnjem!) — V nedeljo 30. marca t. 1. se je zgodila v Sežani sredi vasi na državni cesti -nesreča. Osemletni Ivan Kocjan je prišel po neprevidnosti pod avtomo; bil, ki ga je tako poškodoval, da je kmalu umrl. — Slišal sem, da sta dve sežanski mlekarici, Katarinca in Kri; stinca, v openskem tramvaju pridno obirali nekega bivšega sežanskega birta, ki se je slučajno peljal v istem vozu, a ga nista videli. Ko se je zdelo možu dovolj, je stopil nenadoma pred nje, se globoko priklonil ter se jima zahvalil za uslugo. Ostali popotniki so udarili v glasen smeh, ženici pa sta bili osramočeni. Menda ne bosta več obirali poštenih ljudi.
Divača. — Naš cerkveni zbor ni bogve kako močan, ker pa složno na; stopa, žanje pri službi božji ob nede< ljah in praznikih uspehe. Priznanje gre tudi požrtvovalnemu pevovodji. Prav bi bilo, da bi se zbor če mogo; če z naraščajem pomnožil.
Prelože pri Lokvi. — (Dekletom besedo!) — Tisti, ki je v zadnjem dopisu javil, da dobimo preložka de; kleta lastnega pismonošo, bi nemara sam rad nastopil to službo. Če hoče, mu preskrbimo tudi motorno kolo, da ne bo rabil po pol ure v 700 m oddalje; no Lokev. Sicer pa bi morda bolje storil, če bi prej pred lastnim pragom pometel.	Preložka dekleta.
Orlek. — (Vodovod in robo; t e.) — Vprašanje o kraškem vodo; vodu je še vedno odprto. Naša vas je
Stran 8

oddaljena od glavne ceste, to se pravi od vodovoda, kakih 1300 metrov. Da bi dobili vodo, bi morali skopati z ro» botami jarke in vse potrebno. Ker je svet trd, bi prišlo na posameznika po 10 dni robot. To je malo hudo, zlasti za one, ki žive od dnin. Vse to morajo možje pri vodovodu pretehtati.
Več glasov.
S Pivke,
Bukovje. — Nekdo je poročal, da smo ono nedeljo peli litanije v neki hiši, v gostilni pa da smo imeli potem ples. Prvo je res, drugo pa ne. Prepe» vali smo lepe pesmi, kar je pač pošte» no in pravilno. — Resnici na ljubo je tudi treba povedati, da je šolsko vod» stvo pravilno razdelilo darove otro» kom in ne le najbogatejšim, kot so nekateri govorili.
Kaj se sliši po
45 jezikov
je gladko govoril, drugih dvajset je pa razumel g. Emil Krebs, ki je te dni, 63 let star, umrl v Berlinu. Bil je visok uradnik v nemškem zunanjem ministr» stvu, kjer so ga rabili zlasti za tolma» ča. Kakor zatrjujejo listi, dozdaj še noben človek ni znal gladko toliko je» zikov kakor Krebs. Bil je največji »poliglota vseh časov, kot se taki mo» žje označujejo z grško besedo.
Vsakih 17 minut.
Po poročilih listov se prigodi v Združenih državah vsakih 17 minut smrtna avtomobilska nesreča. L. 1929. je bilo z avtomobili usmrčenih 31.500 oseb. Grozote modernega napredka.
Kopalnica na vlaku.
Pri brzovlakih, ki vozijo med Pari» zom in Rimom, bodo priklopljeni vo» zovi, v katerih bo potnikom na razpo» lago tudi kopalnica.
150 papig
je dal umoriti poveljnik nekega fran» coskega parnika, da prepreči razšir» j en j e nevarne papagajske bolezni, o kateri smo v listu že pisali. V Ham» burgu sta zbolela dva mornarja na pa» p a gajski bolezni. Da se bolezen ne razširi in ne ogrozi moštva in potni» kov, je kapitan dal obolele živali vreči v močno razgrete parne kotle, kjer so takoj poginile.
Par aprilskih.
Stara navada je, da na dan prvega aprila bližnjika potegnemo. V manjši meri se to lahko marsikomu pripeti. Da bi pa sedli na lim kar veliki sve» tovni dnevniki, to se ne zgodi vsako leto.
Letos se je to pripetilo dnevnikoma: »Berlincr Tageblatt« in »Vorwàrtsa. Ko so berlinski listi že zaključevali ves černo urejevanje, so prejeli telefo» nično vest o atentatu na mestno hišo. Nekateri listi so brž previdno pogrun» tali, da je 1. april. Socialnodemokra» tični »Vorwàrtsa in »Berliner Tage» blatta pa sta novico objavila z mastni» mi črkami. Policija je brž šla z inže»
Mohorske knjige asa leto 1031.
Goriška Mohorjeva družba je skle» nila, da izda za svoje člane sledeče knjige:
1. Koledar za leto 1931. — 2. »Siro» tea, povest, spisal Narte Velikonja. — 3. »Delavcia, povest, spisal Slavko Savinšek. — 4. »Nove postavea, raz» laga najvažnejših poglavij italijanske» ga civilnega prava. — 5. »Otrok moja, verska knjižica s podobami.
Udnina znaša za vseh pet knjig šest lir. V bratovščino vpisujejo čč. gg. du» hovniki in pa tajništvo v Gorici, Via Orzoni 36A. Ker poteče redni rok za vpisovanje na velikonočni ponedeljek, opozarjamo vse rojake, naj se brž vpišejo v Goriško Mohorjevo družbo, da bodo jeseni mogli prejeti knjige.
svetu.
nirji na lice mesta in našli so res pe» klenski stroj, a mesto s smodnikom je bil napolnjen z zemljo. Berlinska policija je na potegone vsa jezna, ker so nagajivi časnikarji fotografirali vse policaje in inženirje, baš ko se pre» vidno pomikajo proti peklenskemu stroju.
V	Rimu je nekdo imenitno poteg» nil vso odlično rimsko družbo z neka» terimi diplomati vred. Razposlal je va» bila: »Nj. Ekscelenca Thaj Menam Bey Vas vabi k predavanju v zlato dvorano hotela »Ekscelsior«, kjer bo govoril o vprašanju: »Kako sem uča» kal 205 lct?a Na koncu je bilo pripisa» no: »Po predavanju bi se rad osebno z Vami seznanila Ob določeni uri se je nabralo vse polno ljudi v dvorani, skrivnostne stare ekscelence pa ni bilo nikjer. Na steni pa je visel velik na» pis »1. april.« —
V	Ljubljani se je raznesla vest, da bodo napeljali novo železniško progo po strugi Ljubljanice, tračnice da so že položili. Res se je nabralo na Fram čiškanskem mostu precej zijal in tudi tračnice so videli, a tiste, po kate» rih iz struge blato odvažajo.
Kot za vsako reč tako imajo zgodo»
vinarji tudi za aprilske potegavščine svojo razlago. Cesar Domicijan je imel namreč navado, da je tedaj, ko stopi solnce v znamenje ribe (1. apri» la), pošiljal senatorjem ribe v dar. Iz te navade se je razvila navada pošiljati drug drugemu v dar lesene ribe ali pa še kaj bolj smešnega. Namesto po da» rove pošiljamo danes po »prvega apri» la.«
Jaroslav Hasek.
Menda še ni zlepa užival kak piša» telj tolikšne slave dobrega šaljivca, kot jo uživa češki pisatelj Jaroslav Hašek. Njegov roman »Doživljaji do» brega vojaka Švejka« so prestavili skoro v vse jezike. Tudi na odrih in v filmih se smeje skoro ves svet iz res» niče vzeti postavi dobrega Švejka.
Proda se enanadstropna hiša s h le» vom in njivo. Cena po dogovoru. — Lavrenčič, Ajdovščina, 100.

Vsem prijateljem in znancem, ki so nas ob bridki izgubi našega nad vse ljubljenega sina, brata in svaka
MARTINA MOŠKATA
tolažili v boli, preč. duhovščini in vsem onim. ki so pokojnika spremljali na poti k večnemu počitku in fantom pevcem za ganljive žalostin» ke v slovo preminulemu prijatelju na domu, se s potrtim srcem zahvaljuje
žalujoča družina Moškat,
Cerkno 122.

Zahvala.
Ob prebridki, nenadni izgubi naše drage mame, oz. soproge
Ivane Joganove
i se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so * [ nami sočustvovali v teh težkih dneh. Posebej izrekamo zahvalo č. g. župniku Štrancarju za spremstvo ter sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so od blizu in daleč prihiteli, da spremijo nepozabno pokojnico na zadnji poti. — Bog bodi plačnik "vsemi Pedrije, 7. aprila 1830.
Žalujoči: soprog Franc, Jožef, Ernest, Ivan, Ma' rija in Kristina, otroci, Kristina, nevesta-
S
Obvestilo.
Kmetovalci, ki so vpisani v tekmo za žitno bitko in bodo odlikovani ter so zavarovani pri
fesaSolislci zavarovalnici
„ka Cattolica,
ne bodo plačali zavarovalnine do L 400.—. Plača jo zavarovalnica sama.
Zavarujte se torej pri
LA CATTOLICA"!
vKSC ; ■ ' ; 'A
WS»
Razen »Švejka« je Hasek, po poklicu časnikar, napisal še celo vrsto humo» resk, ki z jedko šalo bičajo lažnivo ponašanje človeške družbe.
»Stranka umerjenega napredka«.
Hašek ni pisal za slavo. V Pragi je stalno zahajal na vrček dobrega piva v gostilno, kjer je smešne zgodbe kar iz rokava stresal. Uredniki literarnih listov so poslušali, in če jim je bila k a» tera všeč, so Haška potegnili za ro» kav, naj jim za toliko in toliko kron napiše humoresko. Norce je pa bril Hašek iz vsega sveta. Z nekaterimi ožjimi prijatelji je v Pragi ustanovil »Stranko umerjenega napredka v ok< virju zakona.« Vsa Praga se je sme« jala Hasku in njegovi stranki. Pravila je nova stranka povzela po pravilih »Družbe za nego kanarčkov.« Pred* sednik stranke je bil Hašek sam, za tajnika je bil neki Drobilek, ki je znal tako imenitno svinčnike prirezovati, da mu ga ni bilo v Pragi para, steno» grafiral pa je tako brzo, da stenogra» ma niti sam ni znal več prebrati. To so bile po Haškovem mnenju vsekakor sposobnosti, ki so Drobilka usposab» ljale za tajniško mesto. Pravila je se» stavi j al Opočenskv, ki je bil plačan od vrste. Zato je sestavil tako dolga pravila, da so odborniki pri prvem či» tanju pravil vsi pospali. Ko so se pre» budili, je predsednik Hašek izjavil, da se pravila sprejmejo, predlagal pa je, naj jih avtor prelije v stihe, da bi si jih somišljeniki lažje zapomnili.
Razume se, da je bila vsa reč le bri d» ka šala na račun tedanjih strankar» skih razmer.
Polomljeni koncert.
Pošteno jo je zagodel Hašek tudi ob neki pevski tekmi. Pisal je priprav» ljalnemu odboru v Plzen j, da bo tek» movalo tudi pevsko društvo »Lunimir« iz Prage. Tedaj Hašek še ni bil tako znan in podpis: »Jaroslav Hašek, pe= vovodja,« se ni zdel prav nič čuden. Pride pevski dan. Hašek je že od prej» šnjega dne imel z osmimi prijatelji, ki so predstavljali zbor pevskega dru» štva »Lunimir«, pevske vaje po vseh plzenjskih pivovarnah. Spat sploh niso šli. Pevska društva so druga za drugim že odpela, kar se dvigne zastor in pred dvorano stoji Hašek s svojimi tički.
»Majhen zbor, a dober mora biti, dober,« so si šepetali po dvorani. »Lu» nimirci« niso ba.š čvrsto stali na no» gali, a ko je Hašek zamahnil z roko, so kaj krepko urezali eno o plzenjskcm pivu in kvarglih. Občinstvo je kar osupnilo in ni vedelo, ali gre za res ali za smeh. Končno je nastal tak vrišč, da so morali spustiti zaveso. Hašek pa se ni dal motiti, peli so kar za zasto» rom, dokler jih niso zbrcali z odra. Ko so klicali Haška na odgovor zastran škandala pri pevski tekmi, se je prav nedolžno zagovarjal: »Kaj nas pre» ganjate, saj smo se držali programa. Pisano je, naj vsa pevska društva po» kažejo, kaj znajo; no, in mi smo po» kazali.«
Take in podobne si je izmišljal sko» zi vse življenje Jaroslav Hašek, čigar naravni humor je svet šele po- njegovi smrti začel ceniti.
Kmečka posojilnica na Brjah vabi na redni občni zbor, ki bo v nedeljo dne 13. aprila 1930. ob 14. uri v posojilničnih prostorih. Dnevni red.
1.	poročilo načelstva in nadzorstva,
2.	pregled oz. potrditev računov za 1. 1929.,
3.	volitev načelstva,
4.	volitev nadzorstva,
5.	slučajnosti.
Načelstvo.
Okrajna posojilnica v Idriji, reg. zadr. z neom. za v., vabi na
XXXV. redni občni zbor,
ki sc bo vršil dne 25. aprila 1930. ob 18. uri v lastnih prostorih s sledečim dnevnim redom :
1.	čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora,
2.	poročilo načelstva in nadzorstva,
3.	odobritev računskega zaključka za 1. 1929.,
4.	razdelitev čistega dobička za 1. 1929. in
obrcstovanje deležev,
5.	volitev načelstva in nadzorstva,
6.	slučajnosti.
Načelstvo.
Če bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklep» čen, se bo vršil pol ure pozneje drugi občni zbor, ki bo sklepčen ob vsakem številu zasto» panih deležev.
OBČNI ZBOR
Kmečke posojilnice na Šentviški gori se bo vršil 27. aprila 1930. v posojil» niških prostorih z običajnim dnevnim redom.
Načelstvo.
Avtorizirana civilna Inženirska pisarna
dr. ing. Gaberščik Oskar,
TOLMIN,
izvršuje vsa civilno inženirska dela in vsakovrstne projekte; napravlja načrte in vse potrebno za priznanje vodnih pravic; meri in parcelira zemljišči; izdeluje zemljiške skice za kupno-prodajne pogodbe; razne cenitve za privilegirana posojila itd.
IZJAVA.
Izjavljam, da so vse govorice proti časti gospodične Zorke Ponove, Foni štev. 2 ne» osnovane in so plod domišljije in slabih po» ročil. Zato jih obžalujem v kolikor sem pri tem kriv.
Jožko Fon, štev. 4.
J IDRIJA 1
Zobni zdravnik
Stanko Perhavec
sprejemat
V	Idriji: nad Kosovo gostilno št. 100
vsak petek od 9. — 15.,
V	Ajdovščini : vsako soboto od 9.	18.
a at življem j e Im požar. Glavno zastopstvo
TRST, Via S. Lazzaro 8. tel. 48 - 50. Zastopnik za soriško in tržaško pokrajino g. ANTON POSEGA, RAZDRTO.
Največja delavnica ur in zlatnine v Trstu. Htijiuje krone po najvišjih cenah.
Im. POVH
TRST — Piazza Garibaldi
štev. 2, 1. nadstropje.
ZDRAVNIK
dr. L. SIMONITI,
bivši asistent za notranje bolezni,
sprejema vsak dan v Oof1c^1# Pira yiTTOHia (na Travniku)
(nasproti gostilne „Fiegl“.)
od. O. - 32. Im 3. - 4.
Ob srstiati po četrti uri na lastnem domu u
Biljani v Brdih
Prisp8le sOr velike psuj ai ve
dunajskega, navadnega in razkošnega
po zelo znižanih cenah.
Največje jamstvo. Pošiljamo tudi na deželo.
CAMPOKUOVO
VIALE XX SETTEMBRE
V zelo znanih zalogah sukna iz česane volne in i5B$got<yvi|enifri otrle!* za moške, mladeniče in otroke
„ALLE GRANDI FABBRICHE"
TRST - CORSO GARIBALDI 10 - TELEF. ŠT. 79-35 — TRIESTE
najdete vsak dan popolno izbero vsakršnih delov obleke po izvirnih cenah.
Par primerov:
moška obleka iz volne, moderne risbe..............
mladeniška „	„	„	„..................
športne oblekce za otroke iz trdnega blaga .... mornariške oblekce iz plavega sukna s kratkimi hlačami mornariške oblekce iz finega sukna z dolgimi hlačami površniki gabarden — pristni covercoat za moške
površniki iz angleškega sukna s pasom.............
črni ali plavi moški jopiči.......................
moške hlače na črte iz dobrega sukna..............
Vedno je v zalogi po zmernih cenah bogata izbera podlage za obleke in delovne suknjiče, bombažastlh hlač, halj in jopičev za delo po trgovinah itd.
N. B. Za naročila po meri imamo lastno krojačnico.
od
od
od
od
od
od
od
od
od
110 naprej 55	„
35	„
28 „
62 „
125	„
160 „
58	,
26 „ in
Gospodarstvo.
Trg iMčlib prlčelbei.
TRST, dne 8. aprila:
Krompir: domači (ida, kamnik) 35 do 40, gališki 25, ogrski 35, novi 140 do 160.
Zelenjad: zeleni radie 60 do 90, za kuhanje 80, kislo zelje 130, motovilec 120 do 140, glav« nata solata 140, cvetača 80 do 90, brokoli 50 do 60, korenje 160, hren 400, špinača 120 do 140, grah 180.
Jajca 35 do 45.
GORICA, 8. aprila:
Zelen jad: glavnata solata 50 do 60, špinača 30, peteršilj 30, zeleni radič 30, motovilec 60 do 70, šparglji 800 do 900, špargeljčki (drobni šparglji) 400, brokoli 10 do 15, zelena 60 do 80 stotink za kg, lobodičje 10 do 11 stotink za sveženj.
Krompir 25 do 30.
Maslo 12 do 12.50, jajca 32 do 38.
Opomba:	Na trgu je preobilica zelenjadi,
zato so cene zelo nizke. Iz inozemstva je prav malo povpraševanja. Pojavili so se šparglji, katerih pride na trg komaj kakih 100 kg dnev« no. Rdeči radič je končal.
Zgornje cene veljajo na ekspertnem trgu, kjer kmetje in vrtnarji prodajajo pridelke tr« govcem izvozničarjem ali prodajalkam za trg. Na drobno so seveda cene višje, a ne bi smele biti več ko za 20 odstotkov. Dne 8. aprila so bile na trgu na drobno sledeče uradne cene:
Zelenjad: šparglji 900 do 1000, brokoli 20 do 30, solata 60 do 80, zeleni radič 60, prvi radič 120 do 160, špinača 40 do 50, zelena 80 do 100, motovilec 80 do 100, grah 160 do 170.
Drugo: Česnik 6.—- L, skuta 4.—, med 9.50, mlekarniško maslo 16.50 do 17.—, kmečko maslo 14 do 14.50, jajca —.35 do —.40.
Med temi uradnimi cenami na trgu na drob« no in cenami, ki jih morajo plačati goriške gospodinje, je zopet razlika:	največkrat na«
vzgor, tu pa tam tudi navzdol. V teh dneh do« biš brokole, radič in solato pod, grah in šparg« lje pa le nad uradnimi cenami, kar zavisi od obilice in dobrote blaga.
V bodoče bomo kakor dosedaj priobčevali le cene na debelo.
Vpliv mraza in toplote na vino.
Vsak kletar ve, da nista mraz in to« plota brez vpliva na vino.
Mraz ohranjuje v glavnem vino ta« ko, kot je, torej se vino ne razvija, ne stari. Če je pa mraz prav hud (kakor lansko zimo), vpliva na vino čistilno: vinski kamen, barva, beljakovine in podobne snovi se spuste na dno.
Drugačen je vpliv toplote. Tu vpli« vata alkohol in kislina drug na dru« gega ter sc tvorijo eterična olja, ki delajo stara vina tako prijetna. Toplo« ta vpliva potemtakem zelo ugodno! To pa je slučaj le pri popolnoma zdra« vi h in pravilno kletarjenih vinih. Šib« ka in zanemarjena vina toplota uniči, ker se pri višji toploti bujneje razvi« jajo različne glivice in kali bolezni.
Zato morajo kletarji paziti, da so njihova vina pri rastoči toploti popol« noma zdrava. Šibka vina bi kazalo po« rabiti že pred pomladansko toploto. Ugodno vpliva na šibka vina tudi do« datek citronove kisline (50 do 100 gra« mov na hi). Kisline pa ne smemo do« dati v obliki limonov, temveč prahu.
Za velikonočne praznike
so došle velike pošiljatve pomladan« skega blaga tvrdki
S. LEVI, Trieste, eia S. lazzaro 9.
Madapolam »Sole« .	.	. L 1.80,
platno »Madonna« .	.	. L 2.20,
domače platno .... L 2.80,
»pelle uovo«.............L	2.80,
schirting »Sposa« za nevestino
opremo ................L	3.20,
platno »Famiglia« vis. 150 cm L 4.20, dovbas, visoko 150 cm . .L 4.50, pravo češko platno, vis. 150 od L 10.— naprej, platno »Famiglia«, vis. 150 cm L 4.20,
Izredna prilika:
volneni muslin .	.	. L 8.50 naprej,
popelin za srajce v vseh
vzorcih................L 3.30 naprej.
rib s za obleke po .	.	.	. L 7.50 naprej.
Velika izbera blaga za moške obleke. Nogavice, maje, robci itd.
€i. Cžarlotto,

Kemična OSVOJILA. Izbrana SEMEMA.
Ugodne cene!
—lilliilffl
Gorico, p. Cavour 3»
		
II	ZDRAVNIK	1Ì
Or. O. OREGORIG
za notranje i>olezni
sprejema vsak dan od IO. — 12. in od 3. — 4. ure
Viale XXIV. Magg. (prej via Tre Re) štev. 9. v pritličju.
y BORICI,
Tvornica tehtnic, uteži in mer
Giuseppe Floreac & C,o
T^ST, via Vid ali 9, tel. 84~03 z veliko izbero uteži, mer in tehtnic oblastveno odobrenih iz domačih in inozemskih tvornic.
Popravljamo najrazličnejše tehtnice po zelo
nizkih cenah. Za dobo popravila damo tehtnice in uteži na razpolago brezplačno.
Velika priložnost III
Velika zaloga volnenine visoke 150 cm, vredne 35 lir za meter, se prodaja po L 16.50. Zaloga popelina za srajce po L 3.95.
Platno za srajce, 150 cm visoko, po L 4.50. Domače platno, 80 cm visoko, po L 3.50.
Platno »Madonna«, težko, 80 cm vis., po L. 2.80. Jajčna kožica, najfinejša, 80 cm vis., po L 2.90. »Tibet«, črn, težak, 120 cm visok, po L 3.90. Saten, črn, težak, 120 cm visok, po L 3.90. Saten, črn, svetlikašt, 140 cm vis., po L 6.90. Frštanj, dobre barve, po L 1,50.
Platno iz lanu, 80 cm visoko, po L 5.90. Panama za srajce, 80 cm visoko, po L 2.90.
Nogavice, oprsniki, maje, srajce, rokavice, naramnice, robci, brisače itd. itd. — Vsi pred« meti so prvovrstni, prodajamo jih po tov ar» niških cenah,
MARIJA ACCERBONI — TRST
Zaloga manufakture, tkanin in blaga.
Via Genova št. 21.
I Proda ali se da v najem z vsem inventarjem (ev. tudi blagovno zalogo)
trgovska hiša
j v majhnem, prometnem industrijskem kraju i (Laško, Slovenija). Stoji blizu postaje in je ! ena izmed vodilnih
trgovskih hiš
s špecerijo, deželnimi pridelki in manufakturo.
Ponudbe pošljite na naslov :	H. Herman,
Laško, Slovenija.
I
Dr. Emil Eresie,
sira,
zdravnik in porodničar,
bivši asistent kr. bolnišnice za porodništvo in ženske bolezni v Turinu,
dr. Eresie Emil - oče,
zdravrtiR, sprejemata v Gorici, Piazze Vittoria štev. 5 (na Travniku),
na isti strani, kot je cerkev.
NASMEH
VESELJE
ZDRAVJE
Kadar so vaša čreva In vaš želodec res čisli in urejeni, tedaj le težko obolite. Za očiščenje želodca in črev je še najboljši čistilni čokoladni bonbon ARRIBA.
Je le odvajalno sredstvo, ki učinkuje z vso gotovostjo pri starih in mladih. ARRIBA prinese v hišo nasmeh, veselje in zdravje.
L O SO komad
čistilni čokoladni eonoon
Asfaltna lepenka v poljedelstvu.
Suša je hud sovražnik poljedelstva. Zato so se že mnogi mučili z mislijo, kako bi ohranili zemlji tudi ob suši vlago. Po dolgih poskusih so začeli v Franciji, na Španskem in tudi v rano« ] gih pokrajinah Italije uporabljati as» j faltno lepenko kot sredstvo, ki naj za» drži v zemlji vlago in jo ohrani v do* bro rastlini. V italijanskih kmetijskih strokovnih listih je vse polno člankov, kako se rabi asfaltna lepenka, in vsi spisi govore o velikanskih uspehih, ki so jih kmetovalci z njo dosegli.
V bistvu gre za sledeče: če vsadimo, recimo grah, stoje rastlinice na prav majhnem koščku zemljišča, svojo hra» no pa črpajo s pomočjo korenin iz okolice. Ker črpajo koreninice hrano lahko le v obliki raztopin v vodi, se ne morejo hraniti, če je zemlja suha in brez vlage. Zemljo izsušita veter in toplota, voda sama pa izgine v obliki pare. Asfaltna lepenka ima nalogo1 za» držati vlago v zemlji in jo tako ohra» niti za koreninice, oziroma za hranil» no raztopino. Če so tla pokrita z as» faltno lepenko, se voda ne more spre» meniti v paro in veter, oziroma toplo» ta je ne moreta odnesti. Z asfaltno lepenko se pokrijejo le mesta, kjer rastlina ne raste, torej med grmi gra» ha in fižola, okoli grma bučnic, zelja, koruznih stebel itd.
Na razstavi v Veroni, ki se je za» ključila koncem marca, so bili v po» sebni stojnici zbrani podatki o dose» danji uporabi asfaltne lepenke;' stro» kovnjaki pravijo, da smatrajo rabo asfaltne lepenke za velevažno iznajd» bo v korist poljedelstva, saj omogoča gojenje gotovih rastlin tudi tam, kjer jih dosedaj radi suše ni bilo mogoče gojiti.
Izvoz krompirja iz Italije.
Glasom ministrskega odloka je mo» goče izvažati iz Italije krompir, le če so izpolnjeni sledeči predpogoji:
1.	Gomolji morajo biti zdravi, celi, čisti in brez kavja. Najnižja teža po» sameznega gomolja mora presegati v dobi od 20. do 31. maja 20 gramov, od 1. do 14. juni ja 25 gramov in od takrat naprej 30 gramov.
2.	Nakladanje: polne vreče morajo tehtati 25 ali 30 ali 50 kg. Vreče mo» rajo biti nove, iz jute (vrečevina), su» he in morajo tehtati vsaj 220 gramov za nolno vrečo od 25 kg, 240 gramov za 30 kg in 400 gramov za ono 50 kg krompirja. V vreči ne sme biti več kot l°č zemlje. Nadzorstvo nad pošiljat» vijo se izvrši pri nakladanju na po» staji.
Koliko vina se popije v italij. mestih.
V naslednjih mestih je popila lan» sko leto vsaka oseba te le litre vina: v Turinu 129, v Milanu 124, v Genovi 120, v Florenci 115, v Benetkah 106, v Rimu 98, v Bologni 74, v Trstu 73, v Neapolju 49, v Palermu 39.
Ker pride omenjena količina vina na vsako osebo, torej tudi na otroke, je jasno, da so ga posamezniki morali pošteno cukati. Iz številk je tudi raz» vidno, da pijejo v južni Italiji manj kot v severni.
velikansko izbero zadnjih novosti v vseh oddelkih, ki so za novo letno dobo na novo založeni po
najnižjih cenah.
0HLER
km y. E-'jUl St. 16
TRST:
toso 1 E. m št Ì6
Trst, Mia ffSadiffiraiiiiia št, 8,
jje edina trgnoina m debele, balere ne snete zmeaÉaii s tete drngo. Sm® mi prodalaino sseie Su frali® blago. Usi znalo proiaSafi šzssas» p® mUM ceni, a nobeden ne prodaja dobrega blaga po nallb cenali.
Far primer rasila cesi las ira Is boli prepričalo. Čitajte natančno in primerjajte:
Move
postave.
VOJNOODŠKODNINSKE HIŠE IN DAVEK.
Na razna vprašanja o tem predme* tu odgovarjamo še enkrat v listu:
Do 15. aprila 1930. morajo vložiti rekurz proti hišnemu davku vojni oškodovanci, ki jim je bil hišni davek za 1. 1930. predpisan, čeprav bi morale biti njihove hiše oproščene hišnega davka za dobo 25 let na podlagi zna* ne okrožnice finančnega ministrstva.
Opozoriti moramo, da je davkarija v mnogih slučajih uradno črtala voj* noodškodninske hiše iz davčnega seznama za 1. 1930. Za mnoge vojno* odškodninske hiše pa je davkarija predpisala za 1. 1930. hišni davek po pomoti ali pa radi tega, ker ni imela na razpolago dokumentov, na podlagi katerih bi lahko oprostila vojnood* škodninske hiše hišnega davka.
V takih slučajih mora vojni oško* dovanec, katerega hiša je bila po voj* ni zelo poškodovana, vložiti do 15. aprila rekurz na davkarijo (Ufficio Distrettuale delle Imposte) in zahte* vati, da se davek za 1. 1930. odpiše in da se hiša oprosti hišnega davka za nadaljnjih 20 let.
O ZAPUŠČINSKI PRISTOJBINI.
Ko kdo umrje, dobijo njegovo p re* m oženj e na podlagi oporoke, volila (zapisa, legata) ali pa zakona njegovi dediči in volilojemniki.
Kdor na katerikoli način kaj prido* bi kot dedič ali volilo j emnik (legatar), mora plačati posebno pristojbino, ki se imenuje zapuščinska pristojbina.
Zapuščinska pristojbina je progre* sivna, to pomeni, da moraš plačati tem več, čim več podeduješ, in znaša naj* manj 12% in največ 50% zapuščine.
Višina pristojbine.
Oddaljeni sorodniki, osebe, ki so zvezane med seboj po svaštvu, in ne* sorodniki, morajo plačati nastopno pristojbino:
s) do 10.000 lir zapuščine 12% ; do 25.000 lir zapuščine 15% • do 50.000 lir zapuščine 18% • do 100.000 lir zapuščine 22% • do 250.000 lir zapuščine 26% ■ itd.
b)	Ako deduje posino vi j enee po osebi, ki ga je posinovila (in narobe), znaša pristojbina polovico zgornje;
c)	dobrodelni zavodi, ustanove in društva, ki so bila pravilno ustanov* Ijena, plačajo vedno 5% pristojbine od vrednosti zapuščine;
d)	pristojbina od zapisov (legatov), ki j ili je zapustil gospodar služinčadi za njih vzdrževanje, znaša vedno le 3%, ako ne presega zapis 2000 lir.
Prosti so
pristojbine bližnji sorodniki, in sicer:
1. osebe, ki so si sorodne v ravni vrsti: stari oče, oče, sin, hči itd.;
»voilč« raznovrstn. vzorcev m L —.95, platnena svila, pralna . . m L 1.95, platn. svila, rožasta, pralna m L 3.50, opal, trajne barve .	.	.	.	m	L	2.50,
poplin za srajce .	.	.	.	m	L	2.90,
madapolam, dober 80 cm v. m L 1.75, satin, črn 130 cm visok . . m L 3,90, brisače iz konoplje	.	.	.	m	L	2.40,
pomladansko blago	.	.	.	m	L	1.95,
bomaževina, rumena . . . m L 1.90, platno za rjuhe 150 cm vis, m L 3.95, prtenina, težka, 120 cm vis. m L 3.90, brisače cvirnaste . . . . kos L 1.50, brisače gobaste .... kos L 1.50, dežniki za moške in žen. kos L 11.90, posteljno pogrinjalo iz
svile za 1 osebo . . . kos L 39.50, posteljno pogrinjalo iz
svile za 2 os. (24OX270) kos L 59.—,
moderček za žen., cvimast kos L 1.90, mrežaste maje za veslače kos L 2.50, maje za moške s kratkimi rokavi..................kos L 3.50, !
ovratnice iz svile . . . kos L 1.90, moderne ovratnice iz či=
ste svile..............kos	L	3.90,
svilene žepne rutice . . . kos L 3.50, podveze za moške iz svile kos L 1.90, pasovi za moške hlače . . kos L 1,95, moške srajce za šport . . kos L 12.90.
NOGAVICE:
ženske nogavice s šivom . par L 1.70, žen. nogavice iz sukanca . par L 2.90. žen. nogav., svilene I. vrste par L 3.90, žen. nogav., nemške, mod. par L 6.90, žen. nogav., nemške, fin. par L 7.90, moške nogav., enobarvne par L 1.—, moške nogavice, pisane par L 1.25, moške nogavice, škotski
sukanec................par	L	1.95,
otroške nogavice, razne velikosti in vseh barv od L 1.50 naprej.
Poskassite enikrat En ostali boste naši odjemalci,
Edina poštena trgovina.
„La Blocchista Tessilo
TFiST | sam® v wia ilasi®SBniMsi st. 8.
II

Drfmarji!
Največjo izbero najboljših vrst stročjega fižola: visoki in nizki Mont’ d’ or, visoki in nizki črni maslenček, St. Fiacrè, milanski fi* žol itd., dobite le pri meni. Zahte* vajte cenik!
Agronom
JUST UŠAJ,
SORICI»,
Pi azza deSia littoria 4L
Za obuvalo rabite SAMO
^ am
SIDOL COMPANY
TEST — l'Ia S. Zaccaria Um. 4
Telefon N.ro 72-73.
2.	mož in žena;
3.	bratje in sestre;
4.	strici in nečaki;
5.	otroci bratov in sester, ako dedu; jejo namesto svojih staršev po stricih in tetah;
6.	nezakonski otroci, ako jih je oče priznal.
Pripomniti je treba, da morajo tudi te osebe plačati majhno (1% ) pristoj; bino za prepis posestva na njihovo ime v kataster in za prepis lastnine v zemljiški knjigi.
Kateri dolgovi se lahko odbijejo?
Od zapuščine se odbijejo dolgovi, ki so razvidni iz kakšnega javnega dokumenta, n. pr. notarskega akta ali razsodbe (sentence).
Odbijejo se tudi dolgovi, ki izhajajo iz zasebne listine, toda le v slučaju, če so dan, mesec in leto, ko je bila za; sebna listina napravljena, natančno določeni. Zato je treba zasebno listi; no registrirati pri registrskem uradu, ker le tedaj zamoremo govoriti o do« ločenem datumu.
Istotako se odbijejo dolgovi naspro; ti javnim upravam, n. pr. za davke, pristojbine itd. Pri trgovcih se odbi; jejo vsi dolgovi, ki izhajajo iz. trgov; skih knjig.
Troski bolezni in pogreba.
Od zapuščine se odbijejo tudi troški, ki jih je imel pokojni z bo« leznijo v zadnjih šestih mesecih pred smrtjo. Te troske pa je treba dokazati z zdravniškimi, lekarniškimi in drugi; mi pobotnicami.
Odštejejo se tudi troški za pogreb, če jih dokažeš z rednimi pobotnicami. Ne odbijejo se pa vsi pogrebni troški, marveč le taki, ki jih zakon dovoljuje, in sicer: do 1000 lir zapuščine lir 100; od 1000 lir do 5000 lir zapuščine 6% in najmanj 100 lir; od 5000 lir do 10.000 lir 5% in najmanj 300 lir; od lir 10.000 do 25.000 4% in najmanj 500 lir; od 25.000 lir do 50.000 lir 3% in najmanj 1000 lir; od 50.000 lir do 100.000 lir 2% in najmanj 1500 Ur itd.
Prijava zapuščine.
Zapuščinska pristojbina se odmeri na podlagi prijave, ki jo predložita re* gistrskemu uradu dedič in volilo jeni; nik. Prijava se mora napraviti na po« sebnem vzorcu, ki se dobi pri omenje« nem uradu in predložiti jo je treba v teku 4 mesecev po smrti osebe, ki ti je kaj zapustila. Ako se pa napravi in« ventar, je treba zapuščinsko prijavo predložiti v teku 4 mesecev, ko je bilo treba napraviti inventar, in če je bil inventar prej napravljen, v teku 4 me; secev od dneva, ko je bil inventar iz; gotovi j en. Ko se dela inventar, se mo; ra prijava vsekakor izpolniti najkas; neje v teku enega leta po oporočniko« vi smrti, četudi ni še bil inventar do takrat zaključen. Zapuščinsko prijavo moraš vedno napraviti, ako si dolžan plačati zapuščinsko pristojbino. Prija; vo pa moraš tudi napraviti, čeprav si oproščen pristojbine, ako si podedo; val nepremičnine, ker moraš plačati 1% pristojbino, za prepis nepremič; nin na tvoje ime v kataster in v zem; luško knjigo.
m
m
«
m
m
m
m
m
m
, mmsamma vmBimxwmjRn
99
1
li
SIBIU DEL POPOLO."
LEONARDO CHIEDO.
TRST, Piazza Garibaldi N. 1. - prej Barriera vecchia.
M »olone» praznilo smo dobili ueliko zslogo blago, katerega prodajamo po polovični mi:
m
i»
»
m
m
m
m
«
m
m
■
m
m
«
m
zefir za srajce .... platnena svila, pralna .	.
bombaževina rumena .	.
Madapolan................
platno (belo) za rjuhe 160 cm bela in barvana prtenina . barvani in beli prtiči .	.
dvonitnik za žimnice .	.
svileni robci............
V40
2-20
V95
T70
3-80
3-90
0.90
270
2-90
Solila zaloga srajc, nogavic, ovratnic
glfr4* izrabite to priliko !
i. t. d.
m
m
m
m
»
m
m

»
m

Barilai
© za poroke in ferste ©
dobite v zlatarni
F. BOBA,
Corso Garibaldi 35,
i Et	wjja Roma 68. __
Zoisssi sitSriawssiìk
lir. aoberf Hlavafy
sprejema
od ti. do 13. in od Hi. do 19. ure
« TRSTU
vìa S. Lazzaro št. 23-H.
06 sredah la sofootsh oiSInlra w TOSTOiMI
|	ZDRAVNIK	£
l dr. 6resìc Adalberto, !
gj starejši sim,
S sprejema vedno v svojem
g.	Eiimibulaiorijut
“	v GORICI,
N na Travnih (Piazza Vittoria) št. IM.
^	nad lekarno Cristofoletti.	sU
8 T O L M S M 1
Zdravnik - kirurg - zobni zdravnik
dr. P. Ugo Netzbandt,
izvežban na klinikah na Duna ju In vMonakovem (na Bavarskem)
sprejemen
v Tolminu vsako soboto in nedeljo (pri drju Bussiju),
Sorici druge dneve v tednu (via DantelO).^
SB^s^BsgairosB^aeaassiBsasaesziBSBBSBH
| Tvrdka Teod. Hribar - Sorica I
CORSO G. VERDI št. 32	'	fjs
priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh (gj Kfj| vrst, posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino in «sc
z	z « r. 1 n za cerkvene prte.
najfinejših vrst in vse
vrst, posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino m igspi platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte. m Perilo za neveste od najnavadnejših do naifinoičih vr«* in ve» ® g») potrebno za njihovo popolno opremo.
gg BLAGO SOLIDNO.	CENE ZMERNE.
Vprašanja in odgovori.
V prašanje št. 258: Sem invalid druge katc* gorije m dobivam 180 lir mesečne pokojnine. Pravijo, da dobivajo nekateri tudi draginjsko doklado. Imam 11 tudi jaz pravico do draginj* ske doklade infkam naj se obrnem? — Odgo* vor: Res je, da se priznava velikim invalidom doklada za posebno oskrbo. Gre pa za najteže je bolezni, ki so v zakonu naštete. Doklada za posebno oskrbo je n. pr. priznana jetičnemu bolniku, ki ni sposoben za nobeno delo več, tak bolnik dobi letno 1600 lir doklade. Če manjkata invalidu obe nogi in ena roka, dobi letno 4000 lir posebne doklade. Če hočete imeti prav točen odgovor, nam morate sporočiti, kakšno bolezen imate, nato Vam šele točno povemo, ali imate pravico do doklade ali ne.
Vprašanje št. 259: Priženil sem se na pose* stvo, poročivši starejšo hčer. Njena mladolet« na sestra in brat sta vknjižena na posestvo za doto na podlagi notarske pogodbe, ki jo je na* pravil oče 1. 1923. Ali sestra in brat lahko se* daj razveljavita pogodbo? —■ Odgovor: Če ji* ma je oče zapustil v notarski pogodbi, kar ji* ma pritiče kot nujni delež (parte legittima), ne moreta pobijati pogodbe.
Vprašanje št. 260: Vložil sem prošnjo za potni list za izselitev v Jugoslavijo, pa je bila zavrnjena. Ali lahko napravim rekurz na višje oblastvo v Rimu? — Odgovor: Najprej reku* rirajte na prefekturo, potem na notranje mi* nistrstvo v Rimu. Rekurzu (na kolkovanem pa* pirju) ni treba prilagati slik, »nulla osta«, itd.
Vprašanje št. 261: Sem z neko osebo v tret* jem členu v sorodstvu, pa mi ni nič zapustila, dočim je zapustila drugim sorodnikom v dru* gem in tretjem členu. Ali imam pravico zahte* vati svoj delež? — Odgovor: Pravico do nuj* nega deleža imajo le otroci in starši, nimajo pa te pravice ne bratje ne sestre, še manj seveda drugi sorodniki.
Vprašanje št. 262:	Lansko leto sem si zlo*
mil nogo, ko sem sekal drva za dom. Ali mi pritiče kakšna podpora? -— Odgovor: Vprašati morate zdravnika, če je napravil prošnjo za priznanje zavarovalnine na »Cassa mutua in« fortuni agricoli San Marco«, Venezia, Mestre.
Vpršanje št. 263: Imam 16 let, a pred 5 me* seči se mi je začela kriviti hrbtenica. Ali se da še ozdraviti in kako? — Odgovor: Nujno Vam svetujemo, da se obrnete do zdravnika. Edino* le zdravnik Vam more pomagati. Škoda, da ste čakali toliko časa.
Vprašanje št. 264: Kaj napravim iz vina, ki se je skisalo? — Odgovor: Močno kislo vino je dobro le za kis. Če je pa vino le malo cik* nilo, kupite v drogeriji za vsak hi 100 do 150 gramov marmornega praška (polvere di mar* mo) in ga primešajte vinu. Opozarjamo pri tem, da prašek ne bo vina ozdravil, temveč mu bo le odvzel nekoliko kislobe in zadržal na* daljnje kisanje. Poskrbite zato, da bo vino čimprej porabljeno. Vino se je skisalo, ker ni« ste z njim prav ravnali! Drugič pazite!
Vprašanje št. 265:	Kokoš je pojedla zrno,
zastrupljeno s cinkovim fosfurjem, in pogini* la. Ali je meso užitno? — Odgovor: Kokoš je poginila, ker je prišel strup v kri, kjer je tudi ostal. Tako meso je zelo sumljivo. Ne jejte ga!
Vprašanje št. 266:	Ako se pravilno dela s
posnemalnikom »Diabolo«, koliko časa ostane rabljiv? ■— Odgovor: Iz prakse sicer tega ne vemo, a gotovo ostane rabljiv tudi 20 let, če je pravilno pritrjen (da sc ne giba) in če ga pravilno snažiš in mažeš z oljem. V Cerknem je deloval posnemalnik dunajske »Alfa« nad 30 let in je še dober.
»ALFA LAMT
Vam kaže na sliki
P0SVEHALHIK

(tip 1930)
z bobničem, ki ne porjavi.
Družba ALFA LAVAL
S. Via Famti - 1LBH119 - Via Farneli 5.
Josip Keršervatiii, dorico,#
c’-‘	PiasESB® Cavour štev. <$.
Zaloga šivalnih strojev svetovnoznanih tovaren „MUNDLOS“ in „PFAFF“, dvokoles originalnih j//Nx BIANCHI, gramofonov, samokresov, pušk in vseh yigSft nadomestljivih delov imenovanih predmetov.

«Srn
Mehanična delavnica:
GORICA — Piazza Cavour štev. 5 Bear,in „LAIP0“	Beacin ,,L.4MP0‘
Najboljši pletilni stroji nemške tovarne „SandIer & Graff1*. Brezplačen pouk v umetnem vezenju in pletenju.	Tetefo# »<. 4IS. Bre<t|*vlrci KER8EVANI, GORIZIA. CICLI
Ker so tvrdki
GL CORETTI,
nasi, flvrdlke
i*§
6. STREL
via Scazzarci 5S6g T E3T? via S. Caterina 7., Pili
odpovedali prostore, je začela v ponedeljek 7. t. m. razprodajati najnovejše zaloge, ki si jih je nabavila za obnovitev, z odbitkom
30°|0
od cen, ki so označene in že itak prav nizke.
Volneaina, sahneaiaa, ssiieaina a utri in pisanih barvah, blago za parila, parila za malha in žensk,bogata Izhera »tihih srajc, maja, nojpice, rakavim Miha in žensk, brisala prti, prtiči, halje, pregrinjala, zanese, preproge, ahposteljae preproge, preproge za hodnik,rute serataiceiaraaaiee, robci in drobnarije g najvelji izberi.
L Vse blago je prvovrstno in zajamčeno.
Vprašanje št. 267: Ali smemo dajati volom, ki vozijo, kuhano koruzo? -— Odgovor: Kdo Vam brani? Boljša pa je le ogreta in na debe« lo zdrobljena koruza, zakaj tako vol bolje pre« žveči.
Vprašanje št. 268: Krti mi delajo veliko ško« do na travniku. Ali jih smem preganjati in s čim? — Odgovor:	Krta morate pustiti pri
miru, ker tako veleva zakon. Mogoče pa Vam ne dela škode krt, temveč velika poljska miš (veliki voluhar), katero zastrupite s cim kov im fosfurom. Dobite ga v drogeriji na prh poročilo Kmetijskega urada (Cattedra ambu« lante d’ Agricoltura).
Vprašanje št. 269:	Kje bi dobil necepljena
sadna drevesca, n. pr. hruškova in jablanova?
.— Odgovor: Sedaj spomladi vprašujete, ko bi morala biti drevesca že vsajena! Divjake ima vsaka večja drevesnica; najboljše pa si coste vzgojili sami iz pešk: hruškove iz pešk tepke in jabolčna iz pešk jabolkcdesnikc, ki jih je pri vas mnogo.
Vprašanje št. 270: Kupil sem stavbo in zem« ljišče od osebe, ki dolguje banki. Ali lahko banka stavi na dražbo tudi parcele in stavbo, ki sem jih jaz kupil? — Odgovor: Če je barn ka vknjižena za svojo terjatev tudi na parce« lah, katere ste Vi kupili, jih lahko žene na dražbo.
Vprašanje št. 271:	Oče je pred smrtjo na«
pravil oporoko in zapustil enemu sinu skoraj vse, ostalim pa le po nekaj lir. Ali je taka oporoka veljavna? — Odgovor: Bratje in sc« stre lahko zahtevajo, da jim brat dedič do« plača, kar manjka k nujnemu deležu.
Vprašanje št. 272: Sestra ima pravico do po« kojnine, a biva v Jugoslaviji. Ali je mogoče, da bi s pooblastilom zanjo dvigala pokojnino druga, tukaj bivajoča sestra? — Odgovor: Po zakonu je mogoče. Najprej morate napraviti prošnjo preko prefekture na finančno ministr« stvo. Nato naj Vam izstavi sestra v Jugosla« viji pooblastilo.
Vprašanje št. 273:	Imel sem osmico; dovo«
ljenje mi je izteklo, občina pa noče podaljšati dovoljenja, češ da brez kavcije 500 lir ne sme biti osmica odprta več kot mesec dni. Kaj naj napravim, ko pa sem od vina v kleti že plačal užitnino in mi denarja ne vrnejo? — Odgo« vor:	Ako mislite imeti tudi v bodočih letih
osmico, je pametno, da položite 500 lir, zakaj enkrat plačana kavcija velja za vedno.
Vprašanje št. 274: Star sem 67 let in dobi« vam po padlem sinu mesečno 55 lir. Ker zelo boleham in ne zmorem nobenega dela, prosim za pojasnilo, ali mi pritiče zvišanje pokojnine? — Odgovor: Poizkusite in napravite prošnjo za povišanje pokojnine na ta«le naslov : »Dire« zione Generale delle Pensioni di guerra, Uf» ficio Terre Redente, Roma«. Upamo, da bo prošnja ugodno rešena.
Nove vrste cigaret.
Italijanski tobačni monopol je dal razprodajalcem, pooblaščenim za raz« prodajo tujih cigaret, v razprodajo nove cigarete, izdelane na otoku Rodu (Egejsko morje). Imenujejo se Rodi in Samsoun, stanejo po 30 in 30 stotink ena.
V teh cigaretah je najfinejši tobak iz orienta, ki je lahek, lepo dišeč, v njem je malo nikotina. Cigarete so v lepih škatlah, so z zlatim ustnikom ali brez njega.
F. FUMAM - Aldovščina
priporoča, svojim odjemalcem in ugl. občinstvu iz okolice, da si pred nakupom raznega blaga za velikonočne praznike ogleda njegovo veliko izbero raznih športnih srajc od najfinejših do najcenejše vrste, moških in ženskih nogavic, ovratnic, maje, dežnikov itd. "■■■»■'■.—-LJBm.
Blo.gre® solideo.	Cene znižane.
Vsi morajo vedeti, da so
Čevlji Me Fopcessin
raajjlboiSšI Ira. atojcenejši.
TEST, »lil tBFKIH 5, (5». Molil-
Govorimo slovenski.

flit LETNA 001 3E FilSLH!
Če se hočete dobro in poceni oblačiti, morate kupovati le pri tvrdki
„al Calmiere."
Tkanine in že ukrojeno blago vlastni KROJAČNICI.
TRIESTE, Ponte della Fabbra vogai Via Carducci.
Tam najdete s
najbogatejšo izbero že narejenih oblek za može, mladeniče in otroke, največjo zalogo moškega in ženskega sukna, zadnje novosti.
Popolnoma zajamčen in po vseh pravilih urezan kroj, bodisi da je že pripravljen ali ga je šele treba urezati.
Cene prav zmerne!
TRGomnn Ceuljeu
Trampuš &. Kokelj,
Gorica, via Rasiello 30.
Vam nudi za praznike bogato izbero čevljev vsake vrste. Za ženske in deco v rjavih in svetlih barvah primernih za poletno dobo, za moške visoke in nizke, črne in rjave po najnovejših krojih. Vse lično izdelano in iz dobrega usnja. Domači izdelek iz lastne delavnice.
Nizke cerne 1	Trpežno blago!
Valuta — tuji	denar.
Dne 9. aprila si dal ali dobil za:	
1 dolar	19.05
1 angl. funt	92.77
1(M) dinarjev	33.75
100 šilingov (avstr.)	269,—
100 čeških kron	56.52
100 nemških mark	455.25
100 švic. frankov	369.60
100 franc, frankov	74.69
100 belg. frankov	266.25
Beneške obveznice 75.10; obveznice	
»Consolidato« 81.25.
Loterijske številke
Dne 5. aprila 1930.
Bari	19	8	12	20	2
Florenca	88	58	5	48	73
Milan	34	78	62	70	77
Neapelj	22	27	71	9	67
Palermo	49	33	58	11	78
Rim	2	79	28	16	31
Turin	15	40	72	83	16
Benetke	49	81	89	57	23
Semnji v prihodnjem tednu.
Ponedeljek 14. aprila : Lokev, Ma» terija.
Torek 15. aprila: Rihenberg, Slivje. Sreda 16. aprila: Idrija, Trnovo pri Bistrici.
Četrtek 17. aprila: Buzet, Sv. Nede» Ija pri Labinu.
Petek 18. aprila: Št. Peter.
Cibejese torna .Jima",
TRST, PIAZZA S. FRANCESCO, blizu nove sodnijske palače, izdeluje:
BIOGLOBIN, krvni liker za slabokrvne žen» ske in otroke;
ČISTILNI SOK ZA KRI, z jodom, najboljše pomladansko čistilno sredstvo za kri;
ČISTILNI ČAJ ZA KRI, čistilne kroglice za kri;
MENTHOSALYL, preizkušeno sredstvo proti revmatizmu, bolečinam v križu in plečih;
POLYENERGOL, krepčilno sredstvo proti o slabljenju živcev, pešanju, glavobolu in slabokrvnosti;
EUCAPTOL proti izpadanju las;
KAMILČNI IZVLEČEK, ki podeli lasem zla« to=rumeno barvo;
CREMA »MINERVA« za olepšanje kože in obraza, ni mastna;
tLUID ZA KONJE, redilni prah za živino.
Če naročite več blaga skupaj, po*
sijemo poštnine prosto.
» L’ U N I O N «
Zavarovalna družba, ustanovljena 1. 1828. v Parizu, išče podzastopnike za Kras, Istro in reško pokrajino. Pogoji so zelo ugodni. Po» nudbe pošljite na glavno zastopstvo v Trstu, via Trenta Ottobre 17.
Odgovorni urednik dr. Engelbert Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici,
Riva Piazzetta štev. 18.
Vsaka beseda stane 51) stot., debelo ttskans 1 liro, najmanj 5 lir. — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Ce je navedeno posebno geslo, pošljite & ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitku, na katerem je navedeno geslo
Edini pooblaščenec za nabiranje oglasov za naš list v tržaški občini, starih pokrajinah Italije in v Jugoslaviji je: Pubblicità G. Čehovin, Trst! viale XX Settembre 65, tei. 83—34.
Čebelarska zadruga v Gorici, via S. Giovanni štev. 6, opozarja vse čebelar« je, ki so dali vosek v predelavo, da naj pride« jo iskat izgotovljene satnice. V nedeljo 13. in 27. aprila dopoldne bo skladišče odprto, da lahko ustrežemo tudi onim, ki ne utegnejo priti med tednom v mesto.
Opozarjamo nadalje, da bomo pričeli sredi tega meseca z drugo predelavo voska. Kdor ga ni še prinesel, naj stori to prav gotovo do 18. aprila t. I.
Prodam 50 panjev, konje, clektr. akumu« ; latorje, dinamo. — Tomaj 47.
1
j
Pristen med proda po nizki ceni Sorta, Branica, p. Štanjel.
I Večje posestvo z enonadstropno hišo in j obširnim poslopjem, vse trdno zgrajeno, za j vsako rabo in 10 ha polja in travnikov blizu železnice se proda. Pojasnila daje Posojilnica za il. bistriški okraj, Torrenova di Bisterza.
Jajca za valcnje od čistokrvne italijanske bele kokoši (livornese bianca) se dobijo po zni« Žani ceni pri oskrbništvu bar. Teuffenbacha, Vipolže pri Gorici.
Pohištvo nud' širom naše dežele znana industrija pohištva Štefan Gomiščck, Solkan 280. Tu jc velika izbora oprava is trdega lesa po najnižjih cenah. No zamudite prilik«!
Pekovskega učenca na deželo sprejmem takoj. — Naslov je pri upravi.
Velika zaloga škropilnikov, razpršilnikov, žveplalnikov, mehov, kotlov itd. — Sprejemam vsa popravila. — Alojz Leban, kotlarski moj« ster v Gorici, via Morelli 15.
Pouk v krojenju, šivanju, vezenju in izde» lovanju cvetlic se bo pričel 5. aprila. Trst, Donda, Lavatoio 5.
Zgubila se Je psica kostanjeve dlake »jaz« bičarka«. Najditelj dobi nagrado. Anton Pete» lin, lovski čuvaj, Ponikve pri Tomaju.
Dobro vpeljana trgovina z mešanim bla« gom se zaradi starosti proda ali odda v najem. Za mlade moči, ki razpolagajo s potrebnim kpitalom, je prav ugodna prilika. Naslov je pri upravi lista.
Iščem dobro izvežbano kuharico za večjo gostilno na Goriškem. Plača po dogovoru. Po« nudbe naj se pošljejo na upravo lista.
Rabim takoj poštenega, pridnega žagarja in hlapca za konja. — Naslov je pri upravi.
Vse pogrebne predmete: vsakovrstne rakve, vence, sveče itd. dobite vedno 20 od» stotkov ceneje kot drugod pri Josipu Saksidi, Dornberg štev. 3, skladišče štev. 4.
Trgovina z različnim blagom, s prepisom trgovskega dovoljenja, se proda v središču prometnega trga na deželi. Potrebni kapital znaša Lit. 10.000 do 15.000. — Za pojasnila pi» šite na upravo lista pod geslom »Bodočnost na deželi«.
Žago na vodo v bližini Gorice dam v na» jem. — Naslov je pri upravi.
Zlatnino in srebrnino, staro, kupujem vedno po najvišjih cenah. Vsa popravila kar najhitreje. — Birmska, poročna in krstna da« rila. — Moderna zlatarna, Corso Verdi št. 13 (Gorica, nasproti novemu Zelenjadnemu trgu).
Pekovskega vajenca sprejme pekarna Zadnik — Torrenova di Villa del Nevoso (Carnaro).
Gramofone, gramofonske plošče (tudi slovenske), fotografske potrebščine na drobno in debelo dobite v knjigarni Wokuìat. Gorica, Corso Vitt. Eman. III. štev. 7.
Vajenca (učenca) iz goriške okolice za dimnikarsko obrt sprejme takoj dimnikarski mojster Anton Koseraz, Sežana 39. — Gospo« dar je doma ob nedeljah dopoldne.
Zdravilne posebnosti. Lekarna G. Ca» stellano, last F. Bolaffio, Trst, via Belli, vogal via dell’ Istria 7, tel. 64—85.
Proda se ali da v najem Žnideršičeva hiša v Matenji vasi, z vsem gospodarskim poslop» jem, pripravna za vsako kupčijo in gostilno. Poleg hiše sta dva lepa, velika vrtova in eden manjši. Pojasnila daje Fr. Dekleva, Slavina, p. Prestranek.
Sprejmem vajenca, sina poštenih staršev, ki bi imel veselje za pekovsko obrt; več po do» govoru. — Josip Kregelj, pek, via delle Mi« niere — Idrija.
TOLMIN.
Preizkušeni
zobni zdravnik
ROBERT BERKA
SPREJEMA kot doslej
vsako nedeljo pri
drju Sevjunu v Tolminu,
ostale dni pa
v SORICI, Corso Verdi 36.
Salon za moško in dame.
Gorica, Piazza Vittoria (Travnik) 17.
Navadno kodranje in trajno ko» dranje po najmodernejšem sistemu Mayer«Karlsbad. Kodri trajajo po 6 mesecev.
Priporoča se LUDOVIK ZOTTER, brivec in vlasuljar.
PREKLIC.
Podpisani Ivan Benko iz Starega sela, štev. 4 preklicujem vse žaljive besede, ki sem jih go» voril o gospodični R. C., učiteljici v Starem selu ter se ji lepo zahvaljujem, da je odsto« pila od tožbe.
Staro selo, 30. 3. 1930.
Ivan Benko, št. 4.