www.fsf.si
Osebna prtljaga

Janez Lapajne
Preberite intervju z režiserjem v oktobrskem Ekranu!
Osebna prtljaga je tretji celovečerni film Janeza Lapajneta. Avtor ostaja pri svojem prepoznavnem slogu pripovedovanja. Znova uporabi prepletanje navidez ločenih zgodb, ki v nekem trenutku sovpadejo in skupaj privedejo do razpleta. V svojih zgodbah izpostavi premožno, navzven uspešno predmestno družino, urbano disfunkcionalno družino in čudaški podeželski trikotnik matere, odtujenega sina in lokalnega posebneža. Neobičajna je tudi gradnja likov, ki jih film ne vpelje takoj na začetku, ampak jih spoznavamo skozi film in se nam zares razkrijejo šele proti koncu.
Dogajanje je postavljeno v sodobnost, kar je izpričano skozi oblikovanje in uporabo scenografije ter potek filma, ob tej zgodbi našega časa pa je v filmu subtilno prisoten zgodovinski podton brezen,jam in povojnih pobojev. Film te tematike ne razpira, ampakjo zgolj nakazuje kot »osebno prtljago« nas vseh. Zgodba se sicer vrti okrog današnjega družinskega življenja, ljubezenskih zapletov, nesrečnih naključij, smrti, policijske raziskave in žalovanja. Žanrsko je film nekoliko težje opredeliti, ker gre za izrazito avtorski izdelek, ki niha med dramo in trilerjem.
Janez Lapajne je bil pri filmu scenarist, scenograf, montažer in režiser. Osebna prtljaga je zato zelo jasen avtorski izdelek, ki pa kljub vsemu ne more biti stvaritev zgolj enega posameznika. Ena izmed zgodb v filmu izhaja iz kratke zgodbe Nejca Gazvode, podobno kot so bili v prejšnjem Lapajnetovem filmu, Kratkih stikih (2006), uporabljeni motivi iz črtice Žarka Petana. Vsak Lapajnetov film ima svojo značilno fotografijo, kije v funkciji vizualnega kreiranja vzdušja. V Osebni prtljagi je fotografija sicer barvna, a skoraj monokromatska. Barve so »ubite« in rjavkaste kot na starih, zbledelih barvnih fotografijah iz družinskih albumov. Kot direktor fotografije seje pod celovečerec podpisal Matej Križnik.Tudi montažni postopek ni povsem običajen. Prizori nimajo začetka ali odrezanega konca, gledalec je povabljen v dogajanje. Režiser in montažer tu odloča, kaj bomo videli oziroma koliko nam bo pokazano. Konec prizora je prepuščen domišljiji, ki poskuša dognati,
kaj se dogaja izven pogleda kamere. Posamezni prizori so posneti v enem kadru, nekako dokumentaristično, montaža ustvarja dogajanje, napetost in filmičnost.
Igralsko zasedbo Osebne prtljage predstavlja deloma že preverjena avtorjeva ekipa. Boris Cavazza je v vlogi upokojenega zdravnika in patriarhalnega očeta glavne junakinje, Mojce. Tjaša Železnik, kije v Lapajnetovih Kratkih stikih igrala mlado žensko, je tukaj v vlogi mame najstniške hčere. Grega Zore igra čudaka, vaškega posebneža, ki pokopava mrtve živali. Vglavnivlogi nastopa Nataša Barbara Gračner, njen mož je Brane Završan. Uporabljeni so tudi novi obrazi, Klemen Slakonja v vlogi sina, Nina Rakovec v vlogi njegovega dekleta. Epizodni vlogi znancev odigrata gledališka režiserja Mateja Koležnik inVitoTaufer. Avtorje uporabil njemu lastne metode dela z igralci, ki sooblikujejo svojo vlogo že pri samem nastajanju filma; z igralci in skozi njih avtor kreira končni scenarij. Snemanje je potekalo v popolni izolaciji, ustvarjalci so se prilagajali trenutnim razmeram, pri čemer so se prizorišča spreminjala in prizori realizirali drugače, kot je bilo sprva zamišljeno. Po avtorjevih besedah pa ne gre za morebitno spogledovanje z Dogmo, improviziranje tu ni sinonim za pomanjkanje sredstev, temveč za povsem avtorske odločitve...
na sporedu v Portorožu: petek, 2. oktober, ob 21:00
Klemen Belhar
6
www.ekran.si