Uresničevanje kmetijskih zakonov
Delegati občinske skupščine so lansko leto kritično razpravljali o rezultatih kmetijske proi-zvodnje in uresničevanju kmetijske politike v našem kmetijskem prostoru. Ugotovili so, daje večja kmetijska proizvodnja pogpj za boljšo oskrbo domačega trga s hrano in uresničeva-nje izvoznega načrta. Prav zato so delegati smatrali, da je nujno čimprej odpraviti slabosti in napake, ki ovirajo hitrejšo rast kmetijske proizvodnje ter pri tem kritično obravnavati tudi zakone, ki urejajo odnose v kmetijstvu.
O vsem tem, kaj je do sedaj narejenega — posebno na področju kmetijske zakonodaje, so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti razpravljali na zadnji seji. Na podlagi pripravljenih poročii so v razpravi ugotovili, da smo v preteklem obdobju uresni-čili določena priporočila in sklepe. V proizvod-nji in odkupu pšenice so doseženi mnogo boljši rezultati od planiranih, prav tako so do-seženi dobri rezultati pri proizvodnji in odkupu mleka: občinski indeks 103, republiški indeks 99,51 glede na leto 1981, zadovoljivi so tudi rezultati pri proizvodnji in izvozu mesa. število združenih kmetov zadovoljivo narašča in s tem tudi rast družbeno-ekonomskih odnosov na vasi. Vendar pa so delegati smatrali, da je ob-dobje enega leta prekratko za objektivno in kvalitetno ocenjevanje dolgoročnih nalog Vot so: proces združevanja dela, sredstev in zem-Ije, neobdelana in slabo obdelana kmetijska zemljišča, dohodkovno povezovanje, poveča-nje pridelkov krme na travnikih in izkoriščanje pašnih površin.
Pri obravnavi sistemskih zakonov s po-dročja kmetijstva pa so delegati poudarili, da bi se morale spremembe in dopotnitve kmetijske zakonodaje reševati hitreje. Vse dopolnitve teh zakonov je treba ocenjevati le v luči hitrej-šega uresničevanja temeljnih ciljev in nalog našega kmetijstva. Tako so delegati menili, da se nedosledno uresničuje zakon, ki ščiti kme-tijsko obdelovalno zemljo. Spregovorili so o ši-rokogrudnem podeljevanju statusa kmeta, po-sebno pa o nedoslednem izvajanju zakonskih določil neobdelanih in slabo obdelanih kmetij-skih zemljišč ter da smo pri izvajanju ukrepov pri tem zakonu le preveč sramežljivi in neod-ločni. Poudarili so, da je v našem kmetijskem prostoru več kot polovica mešanih kmetij in da so lastniki le-teh delavci v združeriem delu, vendar pa imajo kmetlje zaščitene. Zahtevali so, da morajo pristojne službe narediti teme-Ijito revizijo vseh zaščitenih kmetij, saj je dobro znano, da od sprejema »Odloka o zaščite-nih kmetijah« iz leta 1976 do danes ni bil opravljen pregled zaščitenih kmetij. Poudarili so, da bi moral biti eden od kriterijev za pridobi-tev zaščitene kmetije tudi element tržne proi-zvodnje ter kvalitetno obdelana kmetijska zemljišča.
Posebna pozornost je bila v razpravi name-njena komasaciji kot enemu od ukrepov za zmanjšanje razdrobljenosti kmetijskih zemljišč in s tem večji in cenejši kmetijski proizvodnji. Delegati so poudarili, da je strah nekaterih udeležencev — lastnikov zemljišč, da so ko-maaacije podfužbljanje zemlje, docela neute-meljen ter da premajhna pripravljenost alt celo nasprotovanje lastnikov zemljišč izhaja le iz majhnega interesa do dohodka iz kmetij-
stva, saj nekmetom ne predstavlja kmetijstvo pomembnega vira dohodkov za eksistenco.
Uelegati so se zavzeli za jasnejše in na-tančnejše komasacijske programe, ki bodo šlrše in odgovornejše usklajeni v občinskem prostoru med vsemi odgovornimi nosilci nalog, kar do sedaj ni bilo. Menili so, da morajo pri-stojne kmetijske službe takoj pričeti s pri-pravo novih programov komasacij in tudi s pri-pravo politične klime na terenu, kjer se bodo komasacije izvajale.
Na koncu so delegati poudarili, da se je ak-tivnost občine pri izvajanju nalog na področju kmetijstva v primerjavi s prejšnjimi leti nedvo mno močno povečala. Ne glede nato ugotovi-tev pa"je potrebno aktivnost občine, posebno pa še aktivnost družbenopolitičnih organizacij, predvsem pa krajevnih konferenc SZDL na tem področju še okrepiti.
Ludvik Vrhovc