BILTEN Je glasilo kolektiva SGP PIONIR Novo mesto. Za razdelitev glasila članom kolektiva so odgovorni: vodje splošne službe v sektorjih za razdelitev po sektorjih, na posameznih gradbiščih so dolžni poskrbeti za razdelitev delovodje, ki morajo poskrbeti, da prejmejo glasilo delavci in vajenci, na direkciji je odgovorno za razdelitev vložišče, ki mora poskrbeti, da bo BILTEN takoj dostavljen tudi v vse obrate pri direkciji (lesni in avtomehanski obrat ter SIP), vodje obratov pa morajo zagotoviti razdelitev BILTENA vsem delavcem in vajencem,
BILTEN mora biti razdeljen istega dne kot je dostavljen.
marec - april 1974
22. APRILA
LETO: Vlil., ŠTEV.: 3-4 (47-48)
V Zakopanem tik pred dograditvijo
Zakopane, 13. aprila 1974 (po teleprinterju!). Sefa gradbišča v Zakopanem inž. Zdravka Del Fabra, ki kot eden izmed redkih operativcev ne pozablja na Bilten in nam vsake toliko časa pošlje kakšno sliko, smo po teleprinterju zaprosili za odgovore na nekaj vprašanj. Njegove odgovore objavljamo.
1.	Kako se odvija gradnja hotela ,,Kasprowy“ (to je že tretje ime hotela ki ga gradimo!) v Zakopanem in koliko vam še manjka do konca del?
Izgradnja hotela gre h koncu, Slede na pogodbo imamo še 38 delovnih dni, v tem času mora biti °bjekt končan.
2.	Kaj delate zdaj na veliki hotelski stavbi, ki ste jo do dneva republike lani spravili pod streho?
Skončujejo se gradbena dela v objektu in na fasadi, pričelo se je
Tudi z zunanjo ureditvijo. Obrtniška in instalacijska dela gredo prav tako proti koncu. Montirajo se viseči stropovi, oprema v kuhinji, pralnici, hladilnicah in telefonski centrali. Polagajo se topli podi in tudi večji del tapet je že položen.
3.	Koliko delavcev je zdaj na gradbišču in sicer: koliko naših in koliko delavcev kooperantov, saj zdaj zagotovo poteka veliko obrtniških del?
Trenutno je na gradbišču zaposleno:
—	144 gradbenih delavcev in rezijski kader gradbišča in menza.
—	vseh kooperantov je 138.
4.	Ali dohajate planske termine, saj je to zdaj, ko se konec del neusmiljeno bliža, zelo pomembno?
Z nekaterimi deli smo pred planom — rokom, z nekaterimi pa bomo pohiteli, da bomo zaostanek nadoknadili.
5.	So kakšne težave in kateri datum je določen za dokončno predajo objekta investitorju?
Na splošno dela potekajo v redu, objekt bo predan 31.5. 75.
6.	Kako ste v Zakopanem, kjer so zime zelo hude, z nizkimi temperaturami in z veliko snega, prezimili in ali ste čez zimo v objektu nadaljevali z deli?
Proti pričakovanju je bila zima zelo mila, z malo snega, tako da večjih težav v zimskem času ni bilo. Objekt je bil zaprt in ogrevan.
V zimskem času smo normalno delali v objektu, kjer smo si material pred zimo deponirali in pripravili v zaprtem prostoru.
7.	Ali ste imeli čez zimo z dobavo materialov kakšne težave? Kako poteka oskrba zdaj, ko je največ obrtniških del, ki terjajo razne boljše materiale? Ali dobivate to na Poljskem ali pa dovažate iz Jugoslavije?
Gjede dobave materialov nimamo večjih težav. Nekatere materiale dooimo na Poljskem, nekatere pa moramo še vedno dobavljati iz Jugoslavije, seveda tako velikih transportov kot smo jih imeli v preteklem letu sedaj ne bo več.
Hotel v Zakopanem se torej bliža koncu, tako imamo navado reči mi gradbinci, saj bomo veliko, v res rekordnem času dograjeno stavbo dokončali in zapustili. Hotel pa bo
nato, ko bomo odšli mi, šele zaživel: sprejel bo množico gostov, ki bo nato leto za letom prihajala vanj na počitek in oddih. Z zahtevno gradnjo v Zakopanem, ki smo jo kljub oddaljenosti gradbišča v dogovorjenem roku opravili, smo se prvič v zgodovini PIONIRJA pojavili na tujem tržišču. Ocena odlično, ki smo jo dobili pri tem je pohvala za vse, ki so v pripravah in v gradnji kakorkoli sodelovali, največje priznanje pa vsem tistim, ki so v Zakopanem delali. Veliko, v roku opravljeno delo na tujem naj bo v uteho tudi vsem, ki so se največkrat z jezo morali na domačih gradbiščih marsičemu odpovedati in dati prednost Zakopanemu.
In kako kaže z deli na Poljskem za naprej? Z gradnjo železarne v Koluszkah se je za zdaj ustavilo, ker ameriški dobavitelj opreme zanjo odlaša s krediti Poljakom. Med tem smo sodelovali na natečaju za gradnjo večjega hotela v Kra-kowu, pa nismo uspeli, ker je bil francoski ponudnik cenejši. Zdaj čakamo na izid natečaja za gradnjo večje upravne stavbe v Warszawi, kjer sodelujemo s ponudbo. Naj povemo, da smo kot gradbinci na Poljskem zelo v čislih, težave pa nam povzroča dolarsko kreditiranje investicij. Dinarske kredite lahko poljskim investitorjem zagotovimo pod zelo ugodnimi pogoji, za dolarske kredfte pa moramo najemati sredstva pri tujih bankah sami, ker svojega dolarskega kapitala nimamo. Zato nas tuje zahodne firme, ki imajo svoj dolarski kapital in jim ni treba plačevati visokih obresti pri bankah, izrivajo iz natečajev.
VELIKO DELOVNIH ZMAG IN DOBRO POČUTJE
ZA 1. MAJ
^ograjeni hotel Kasprowy v Zakopanem za dan republike lani, ko so bila končana gradbena dela in je bila gromna hotelska stavba pod streho ter zasteklena in pripravljena za dela, ki so se nato kljub snežni odeji °dvijala v notranjosti
KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV V PODJETJU:
Vztrajati v bitki za resnično samoupravljanje
Organizacija ZK v PIONIRJU si je veliko prizadevala za uveljavitev ustavnih določil in ustanovitev TOZD ter za združitev slovenskega gradbeništva v Združeno gradbeno podjetje GIPOSS — Namesto ene same organizacije Z K v podjetju, bo odslej 6 organizacij ZK v TOZD in v delovni skupnosti skupnih služb — Zveza komunistov v PIONIRJU odločno za samoupravljanje in uresničitev samoupravnega sporazuma v praksi ter proti tehno-kratizmu
14. februaija so se zbrali člani osnovne organizacije ZK podjetja PIONIR na redni letni konferenci. Po izvolitvi organov konference je sekretar organizacije Martin Pungerčar prebral poročilo o delu.
Poudaril je, da mora organizacija ZK na konferenci oceniti delo komunistov v minulem letu, tako glede tega, kar je bilo narejenega, kot tudi upoštevaje tisto, česar nismo naredili bodisi iz malomarnosti ali pa celo namerno, čeprav bi bili morali.
Organizacija se je sestajala zelo redno: v enem letu je bito 12 sestankov in trikrat toliko rednih in izrednih sej sekretarijata organizacije. Udeležba na sestankih in sejah je bila dobra, čeprav je dobršen del
članov raztresen po gradbiščih ne samo na ožjem novomeškem območju, pač pa tudi po drugih republikah.
Minuto leto je bito polno pomembnih dogodkov in obsežnih nalog ter akcij, ki so bile naložene Zvezi komunistov. V akcijskem programu, ki ga je organizacija sprejela v začetku lanskega leta, je bil glavni poudarek dan uresničevanju ustavnih dopolnil in nove ustave. Člani organizacije so zelo prizadevno in veliko delovali prav v tej smeri v raznih organih, delovnih telesih in v družbeno-političnih organizacijah in danes se lahko pohvalimo, da imamo v podjetju 8 temeljnih organizacij združenega dela in delovno skupnost skupnih
služb. Samoupravni sporazum s katerim so se omenjene združile v Organizacijo združenega dela SGP PIONIR je že podpisan. To je zelo velik uspeh, h kateremu so poleg članov ZK veliko pripomogli mnogi delavci, strokovnjaki in tudi vodilni delavci v podjetju. Samoupravni sporazum, ki smo ga podpisali, je trdna osnova za razvoj samoupravljanja v podjetju in podlaga za neposredno samoupravno odločanje zaposlenih. Organizacija v podjetju in vsi samoupravni predpisi, ki jih bomo odslej sprejeli, morajo biti usklajeni z določili samoupravnega sporazuma. Ob velikih pravicah, ki jih daje nova ustava delavcu — ustvarjalcu dobrin, pa moramo biti kljub temu pozorni in budni, da se ne bi teh-nokratizem kljub temu kjerkoli in v kakršnikoli obliki začel razvijati. Kot velik uspeh lahko štejemo tudi delo, ki je bilo opravljeno v zvezi z združevanjem PIONIRJA v Združeno gradbeno podjetje GIPOSS.
Mladini v podjetju, ki ustanavlja aktive mladih delavcev in se povezuje v okviru TOZD smo komunisti in vsi drugi dolžni pomagati zlasti pri njenem vključevanju v samoupravljanje.
Pri sprejemanju novih članov je bito stoijenega malo, zato se morajo vse organizacije ZK zdaj takoj zavzeti za sprejemanje in upoštevati sprejemanje novih članov kot najpomembnejše delo. Delo v organiziranju SLO v podjetju poteka v redu in zasluži vso pohvalo. V štipendiranju se moramo še naprej usmerjati v štipendiste iz socijalno prizadetih in delavskih družin. Sindikalna organizacija, še zlasti njen CSO se je zelo veliko ukvarjala s pripravami na TOŽD, najbolj prizadevni pa so bili pri tem v njenih organih komunisti. V aktivnost sindikata bi morali kar najbolj pritegniti mladino. Velike naloge čakajo sindikalno organizacijo v pripravah na državne volitve in v organiziranju sindikata po TOZD.
V razpravi po poročilu je bilo ugotovljeno, da se je lani dejavnost podjetja razširila tudi v tujino. V drugi polovici leta so se že močno izoblikovali interesi po TOZD. Mnogo skrbi je bito v podjetju posvečene pridobivanju kadrov in osvajanju novih, sodobnih tehnologij pri gradnji. Večja gradbišča, ki smo jih uspeli ustvariti v Zagrebu, so omogočila ustanoviti tam TOZD. Sodelovanje v okviru GIPOSS pa nam odpira vrata na širše jugoslovansko tržišče in na tržišča v tujini. Glavna naloga pod-
Inž. Zoran Arh deli na slavnosti pri podpisovanju samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v OZD PIONIR samoupravne sporazume podpisnikom. Inž. Zoran Arh ima največ zaslug za uveljavitev ustavnih določil v samoupravni praksi PIONIRJA, saj je vodil komisijo za dopolnitev samoupravljanja in delegatsko telo, ki je vodilo priprave na TOZD, poleg tega pa je temu delu posvetil veliko svojega časa
jetja bo prizadevanje za pocenitev stanovanjske gradnje, ker so cene stanovanj deležne ostrih kritik v družbi.
Konferenca je nato sprejela sklep, da organizacija ZK, ki je pri Pionirju doslej združevala člane ZK z novomeškega območja, preneha delovati, namesto nje pa se osnujejo organizacije ZK po TOZD: v TOZD sektor Novo mesto (25 članov), v TOZD sektor Ljubljana (16 članov), v TOZD mehansko-kovinski obrat, lesni obrat in SIP (15 članov), v TOZD sektor Krško (11 članov), v TOZD sektor Zagreb (7 članov) in v delovni skupnosti skupnih služb (19 članov). Naštete organizacije se bodo sestale in izvolile svoja vodstva. Delo 6 organizacij ZK, ki bodo odslej delovale v podjetju, bo usmerjal in usklajeval njihovo dejavnost Svet ZK podjetja PIONIR. V svet ZK voli vsaka organizacija po dva delegata, eden od njiju je obvezno sekretar organizacije. Svet sprejema sklepe in stališča, ki postanejo obvezni nato, ko jih sprejmejo vse organizacije ZK v podjetju. Vse organizacije ZK v podjetju poleg tega izvolijo še skupno 2 člana kot delegata OZD SGP PIONIR v Svet ZK Združenega gradbenega podjetja GIPOSS.
Po tej obrazložitvi so bile opravljene volitve, za organizacije, ki se osnujejo na novomeškem območju iz dosedanje organizacije ZK PIONIR. Izvoljena so bila naslednja vodstva:
1.	org. ZK TOZD sektor Novo mesto: za sekretarja je bil izvoljen Tone Jankovič, v sekretarijat: Jurij Perše, Ignac Bavdaš, Siniša Miloje-vič, Albin Hrovat in Marjan Ogulin, za delegata v Svet ZK PIONIR: Tone Jankovič in Ciril Kovač.
2.	org. ZK TOZD meh.-kovinski obrat, lesni obrat in SIP: za sekretarja je bil izvoljen Marjan Drenovec, v sekretarijat: Jože Pvalič, Alojz Lenarčič, Miha Duh in Janez Šuštar, za delegata v Svet ZK PIONIR: Marjan Drenovec in Milan Šinkovec.
3.	org. ZK delovne skupnosti skupnih služb: za sekretarja je bil izvoljen Jožef Alojz, v sekretarijat: Alojz Babnik, Karel Košir, Martin Pungerčar in Alenka Berger, za delegata v svet ZK PIONIR: Jožef Alojz in Martina Burgar.
4.	Delegata v Svet ZK ZGP GIPOSS: največ glasov sta dobil3 Martin Pungerčar in Marjan Zupanc.
SKLEPI
KONFERENCE OO ZK SGP PIONIR, KI JE BILA 14. 2. 1974
1.	S tem, ko je v podjetju sklenjen samoupravni sporazum o združevanju in ko so organizirane temeljne organizacije združenega dela je storjen prvi korak inje dan šele osnovni okvir za uveljavljanje ustave v podjetju. Stalna naloga komunistov s tem v zvezi pa je, da nadalje razvijajo in izpopolnjujejo samoupravljanje v praksi oz. v vsakdanjem življenju in poslovanju Podjetja v duhu nove ustave.
2.	Ker v medsebojnih odnosih med novo oblikovanimi TOZD in DSSS prihaja do pojavov, ki niso v skladu s samoupravnim sporazumom in določili nove ustave o oblikovanju združenega dela, se komunistom zada naloga, da se aktivno vključijo v vsa družbena dogajanja in delo v organizacijah zdurženega dela. Osnovno delovanje naj bo usmerjeno k doseganju enotnosti in solidarnosti med TOZD. Energično je potrebno nastopati proti vsem tehnokratskim, egoističnim težnjam in lokalnim interesom, ki se že pojavljajo in ki se še bodo pojavljali na vseh nivojih.
3.	Naloga vseh komunistov je, da se kot doslej aktivno vključujejo v delo vseh družbenopolitičnih organizacij v podjetju, še zlasti pa mladinske, s tem, da sodelujejo pri ustanavljanju aktivov mladih delav-cey, da mladini vsestransko pomagajo in jo vzpodbujajo pri njenem delu in da še naprej podpirajo delovanje sindikata kot najbolj mno-žične družbenopolitične organizacije v podjetju.
4.	Ob ugotovitvi in sporočilu yekretaija, da je bilo idejno izobraževanje v dosedanjem delu pomanjkljivo, se komunisti obvežejo dati Večji poudarek izdejnemu izobraževanju in teoretičnemu poglablja-nju ob pripravah za akcije v katerih
SOLZA JOČE
Med kupi las otroških smeji se drobna glava.
Med kupi čevljev noga vsa mrtva je, vsa plava. .. .
Med starimi očali so tisoči oči Na motnem steklu solza se joče in kriči...
In hodimo spoštljivo, zidovi govore:
„2e čas je vendar človek, postoj! Predrami se!"
Auschvvitz 73 RUDI RODIČ
sodeluje, še zlasti z ozirom na bližnji 10. kongres ZK.
5.	Naloga komunistov je pridobivati nove člane, zlasti med delavci v neposredni proizvodnji in mladino ter jih vključevati v idejno izobraževanj ae.
6.	Komunisti morajo še naprej aktivno sodelovati v pripravah na splošni ljudski odpor, več poudarka pa je potrebno dati ideološki krepitvi priprav.
7.	Komunisti se morajo zavzemati za pravilno politiko štipendiranja v podjetju, predvsem v tem smislu, da bodo imeli prednost pri dodelitvi posojil za izobraževanje otroci iz delavskih in kmečkih družin in otroci staršev z nizkimi osebnimi dohodki.
8.	Komunisti morajo aktivno sodelovati s sindikatom v pripravah na volitve, pri evidentiranju kandidatov ter oblikovanju bodočih delegacij.
9.	Glede na zaostrene pogoje gospodarjenja v letu 1974, morajo vsi komunisti dosledno vztrajati na izpolnjevanju in načrtnem dopolnjevanju stabilizacijskih programov, tako TOZD kot OZD in skrbeti, da se vse strukture v podjetju tudi dejansko stabilizacijsko obnašajo, da upoštevajo zakonska določila in določbe samoupravnega sporazuma o združevanju ter določbe statutov in splošnih aktov v podjetju, pa tudi drugih samoupravnih sporazumov.
10.	Ing. Trusk Boris in Rudman Viktor se zadolžita za organiziranje osnovnih organizacij ZK v TOZD sektor Zagreb in TOZD sektor Krško; Svet ZK OZD pa jima je dolžan nuditi vsestransko pomoč. Zadolžena se morata povezati z občinskima komitejema na svojem področju.
11.	Vse TOZD in DSSS so dolžne nuditi kadrovsko in materialno pomoč novo ustanovljeni TOZD Zagreb; naloga vseh komunistov pa je, da se zavzamejo za realizacijo tega sklepa.
12.	Naloga komunistov je, da aktivno sodelujejo pri programiranju in izvajanju kadrovske politike v podjetju, še zlasti pa kontinuirano ocenjevati delo in druge moralnopolitične kvalifikacije vodilnega in vodstvenega kadra v podjetju, predvsem pa samih komunistov.
13.	Sprejetje bil sklep, da se OO ZK pri SGP „Pionir“ Novo mesto na podlagi določb osnutka novega statuta ter na podlagi nove organizacije v dosedanji obliki ukine. Sklep je bil soglasno sprejet.
14.	Soglasno je bil sprejet sklep, da se v OZD SGP „Pionir“ ustanovijo po TOZD in DSSS naslednje osnovne organizacije zveze komunistov:
1.	v TOZD sektor Novo mesto
2.	v TOZD sektor Krško + TOZD
TOGREL Krško
3.	v TOZD sektor Ljubljana
4.	v TOZD sektor Zagreb
5.	v TOZD strojno inventarni park + TOZD lesni obrat + TOZD mehansko-kovinski obrat
6.	v DSSS
15.	Konferenca je soglasno sprejela sklep, da se za povezavo in
vMuajevanje aela med OZK v TOZD in DSSS ustanovi po novih določilih statuta ZKS tudi Svet ZK OZD SGP „Pionir41 Novo mesto.
Komisija za sklepe: 1- Ing. HACE KAREL, l.r. 2. SVETINA MARKO, dipl.iur., 1 r 3. ANDOUŠEK JAKA, l.r.
Predlog akcijskega program za delo in izobraževanje v ZK
Idejno politično usposabljanje postaja vse bolj pomembno za krepitev razrednega bistva in družbene vloge ZK. Vedno boli spoznavamo da je nemogoče voditi uspešno idejno politično b tko s Pnuisamoupravnimi in protisocialističnimi odpori če
bitni N m C6l0tni delaVSld fazred niS0 ideino P°litičnoPu°poso SGP PIONIR1™ tCga sekretanJat osnovne organizacije ZK v vani,Mn°NIR Ti60-13’ da je treba ldeino Političnemu izobražene^11 m usPosa^ janlu posvetiti vso pažnjo in predlaga nasled-
Uvajati je treba začeti nove oblike in načine delovanja, kot so razprave seminarske naloge, razgovori in uporaba literature zlasti iste, ki je objavljena v Komunistu. Vsaka organizacija ZK aj določi enega člana, ki se bo posebej ukvaijal z idejno političnim izobraževanjem in usposabljanjem članov, z dopolnje-vanjem njihovega znanja itd. Njegova naloga naj bo skrb za
“eTJe m- k°ntr?la uresničevanja programa organizacije ter stik s komisijo za idejno politično delo pri občinski konferenci ZK. Vsaka organizacija naj si izbere teme. ki bi njenemu najbo,i od8"a,jlle'v okvirni
1.	Slovenski komunisti pred republiškim in zveznim kongresom
2.	Zgodovinski pomen boja s tehnokratizmom
' “SiSSST,zsoje ln iz°braž',anjl 4 samo“pK™!
4.	Družbeno bistvo delegatskih razmerij
5.	Politika socialističnih sil do religije, cerkve in klerikalizma b. Seminarski program, ki naj poleg programa ZKJ, statuta ZKJ
m ZK.S, m komunističnega manifesta vsebuje tudi dokumente o izdelanih stališčih in sklepih za VII. kongres ZKS in
cije*ZK^reS	na^ b° 6na Prv*h nalog organiza-
fredlogu ldeJn° političnega programa, ki smo ga opisali je naštetega samo del tistega, kar bi komunisti morali obdelati poleg tega pa je še veliko drugih izobraževalnih tem, ki naj jih organizacije izberejo po svoji presoji.
predvsenfv Pr0gram dejavnosti or8anizacij ZK naj bo usmeijen
1.	vso aktivnost je treba posvetiti volitvam, ki so pred nami’ evidentiranju kandidatov za delegate in izbiri kandidatov iz vrst evidentiranih. Veliko nalog imajo pri tem poleg ZK tudi sindi-
spodbudo m Č'ani Pa na^ bodo ostadm za vzgled in
2.	V poročilu ugotavljamo, da smo se premalo ukvaijali s kadrovskim vprašanjem. S programi naj se vse organizacije obvežejo za sprejemanje novih članov iz vrst kolektiva, v katerem živimo. To zelo pomembno nalogo morajo imeti organizacije vedno pred očmi.
3.	Sodelovanje organizacij ZK in vseh članov ZK v programih sindikata in v aktivih mladih delavcev, pri čemer se mora s svojim delom izkazati vsak član ZK.
4.	Organizacijsko povezovati vse člane ZK v okviru ostalih družbeno-političnih organizacij v podjetju, v samoupravnih organih, ter razdeliti delo tako, da bo sleherni član ZK vzel nase določeno nalogo pri uresničevanju sprejetih obveznosti.
5.	Osnovne organizacije ZK in člani ZK se morajo dosledno in učinkovito zavzemati za razvijanje in krepitev SLO v podje-tju.
6.	Osnovne organizacije ZK in člani ZK morajo dajati s svojim delom in prizadevanji zgled vsem ostalim družbenopolitičnim organizacijam.
7.	Organizacije ZK morajo uresničiti vse sklepe in stališča sprejeta na konferenci ZK Novo mesto.
Sekretarijat ZK OOZK SGP PIONIR Novo mesto
Aktivi mladih delavcev v Z IVI S
Mladinska organizacija se prilagaja novi samoupravni organiziranosti v TOZD — Na novomeškem območju so ustanovljeni 4 aktivi mladih delavcev po TOZD — V sodelovanju s sindikatom pričakuje mladina skupna prizadevanja za uveljavitev mladih v samoupravljanju in podporo njihovim posebnim interesom
Sprejeli smo novo ustavo, ki zagotavlja, da so delavski razred in vsi delovni ljudje nosilci oblasti in upravljanja družbenih zadev. Za zgraditev družbe kot svobodne skupnosti proizvajalcev razvijamo socialistično samoupravno demokracijo, v kateri prehaja politična oblast na družbo. Ustava zajema celotno družbo, tako tudi nas mlade, ki moramo obločno nadaljevati svoj boj za uveljavitev samoupravnih odnosov, ki so edina resnična perspektiva za mlade ljudi.
Z ustanovitvijo temeljnih organizacij združenega dela je postalo nujno, da se ustrezno, kot ostale družbeno politične organizacije in samoupravni organi reorganizira tudi mladinska organizacija, že od vsega začetka javne razprave o novi organiziranosti ZM je bilo jasno, da morajo mladi delavci kot prevladujoči in revolucionarni del mladinske organizacije postati temelj napredne družbe. Ta usmeritev je zahtevala spremembe v vrstah članstva ZM, spremembe v sestavi izvršilnih in drugih organov ZM. Vse te spremembe pa narekujejo tudi nova ustava, formiranje TOZD, OZD, SOZD, ki zahtevajo nove oblike organiziranja mladih delavcev v TOZD in naprej. Ustvariti je treba pogoje, da mladi delavci res postanemo najbolj ustvarjalni del ZM.
Tudi mladina našega podjetja se zaveda, kako pomembna je nova organiziranost, zato smo takoj pričeli z akcijo za ustanavljanje aktivov mladih delavcev (AMD). Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in predsedstvo republiške konference ZMS sta sprejela sklep, da AMD ustanovijo mladi delavci v okviru osnovne organizacije sindikata. Ker pa pri nas nismo prišli v stik z njo, smo sami ustanovili štiri AMD in izvolili vodstva posameznih aktivov. Potem pa smo po dogovorjenem ključu v občini izvolili še delegate v konferenco mladih delavcev v okviru občinske organizacije ZM. Tako smo
opravili prvo nalogo v zvezi z reorganizacijo.
Če pa hočemo, da bo iz te moke kaj kruha, moramo z nadaljnim delom takoj pričeti. Najprej je potreben program dela in nalog. Za to smo določili odbor mladih delavcev, ki ga že pripravlja. Vseboval naj bi tisto, kar naj bi uresničilo interese mladih delavcev. Tako na-primer zagotoviti načelo javnosti pri izvajanju politike izobraževanja, pri čemer je zelo pomembno vprašanje izrednega šolanja in Studiranja zaposlene mladine; posvetiti pozornost strokovnemu in družbenemu izobraževanju ter kadrovski politiki. S svojim političnim delom moramo usposabljati mlade ljudi za sodelovanje v samoupravljanju.
Nadalje moramo sodelovati, oziroma se vključevati v akcijo ostalih
družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Da bomo povezani z vsemi interesi, problemi in pojavi, če hočemo ustvariti v družbi zaupanje do naše organizacije, mora biti ena bistvenih nalog informiranje članov, ki naj bo neposredno, stvarno in takšno, da bo nakazalo težave in možnosti za njihovo rešitev.
Telesna kultura mora vse bolj predstavljati pravice in dolžnosti vseh zaposlenih, še zlasti mladih, zato si moramo prizadevati zlasti za to, da bo telesna kultura dobila svoje mesto v odgovornosti strokovnih služb. Še vedno je mladina zelo slabo zastopana na vseh ravneh samoupravnega odločanja. Naša naloga pa je, da posvetimo vso pozornost sprejemanju samoupravnih aktov podjetja, se vključevati v razprave za njihovo oblikovanje. Evidentirati moramo predvsem tiste mlade — sposobne kadre, ki so resnično dejavni v naših vrstah.
Vse doslej smo delali, kolikor sveda smo, preveč manifestativno, saj ni bilo prave vsebine dela, vse premalo je bilo poudarka na kon-
kretnem razreševanju problemov mladih delavcev. Zato tudi nismo imeli vpliva na dogajanja v podjetju. Razviti moramo take metode dela, ki bodo resnično zagotavljale demokratičnost naše organizacije. V delegatskem sistemu mora mladina imeti občutek, da zastopa interese vse mladine, ne pa le nekaterih posameznikov. Na tak način bi AMD prišli do večje veljave.
Ena izmed največjih naših nalog pa bo morala biti delovanje za sprejemanje v ZK, saj vemo da naša OZD o mladih komunistih skoraj ne more govoriti. Eden glavnih vzrokov je verjetno preslabo pripravljanje za vstop v ZK. Treba bo organizirati seminarje, kjer se bodo mladi seznanili s problematiko ZK, programom in likom komunista. Zavedajmo se, da je ZK idejno jedro naše organizacije!
Omenila sem le nekaj bistvenih nalog AMD naše OZD, katerih se bomo morali čimprej lotiti, da bodo pognali sadovi, ki nam bodo prinesli večji kos kruha in lepše življenje.
Ko bo odbor program sestavil bomo šli pred sindikat in prikazali naše interese, za katere bomo menili, da se mora zanje boriti tudi sindikat in jih bo lahko v resnici uresničeval in tudi financiral.
Seveda pa nismo posedali po sestankih in delali načrte o tem, kako se organizirati. V tem času je mladina PIONIRJA sodelovala v pohodih pod naslovom „Po poteh revolucije*1, ki jih je občinska konferenca ZMS prirejala skupaj z garnizonom JLA. Ti pohodi so predpriprava za vstop mladine v teritorijalne enote.
V spodbudo za nadaljnje delo nam bo že drugič osvojena prehodna zastavica za najboljši aktiv ZMS, ki jo podeljuje Občinska konferenca ZMS Novo mesto. Tekmovanje poteka v delovnih organizacijah, šolah in krajevnih skupnostih in traja eno leto: od 29. oktobra 1973 do 29. oktobra 1974. Zastavica se podeljuje vsake tri mesece, kot že rečeno je naš aktiv osvojil v tem tekmovanju to zastavico že dvakrat. To je velik aspeh, saj smo komajda začeli z lelom in je nova organiziranost ZMS v Pionirju zaživela šele konec novembra lani. Veliko priznanje za nas je izvolitev Alojza Babnika za delegata v Republiško konferenco mladih delavcev.
Na volitvah, ki smo jih na novomeškem območju izvedli 19. marca letos, smo volili predsednika konference mladih delavcev, predsednike aktivov mladih delavcev in delegate.
Za predsednika konference mladih delavcev je bil izvoljen Jože Strnad.
Za predsednike aktivov mladih delavcev so bili v TOZD izvoljeni:
1.	V TOZD sektor Novo mesto: Vlado Došlič
2.	V del. skupnosti skupnih služb: Vlasta Graber, dipl. psiholog
3.	V TOZD lesni obrat: Milan
Hančič
4.	V TOZD mehansko-kovinski obrat in SIP: Franc Verček
Za predsednika konference delegacij je bil na prvi seji izvoljen Alojz Babnik iz del. skupnosti skupnih služb.
Na novomeškem območju smo s tem organiziranost mladine v okviru podjetja prilagodili, čaka pa nas še organiziranost v okviru GIPOSS. Pri svojem delu pričakujemo veliko pomoči sindikata in ZK. Mladini na območju drugih občinskih konferenc ZMS predlagamo, naj tudi ona v BILTENU poroča o svojem delu in načrtih.
CIRILA STUPAR JOŽE STRNAD
V času od 14. 2. 1974 do izida te številke, so bili dokončno dogovorjeni z investitorji naslednji posli in podpisane ustrezne pogodbe:
TOZD — sektor Novo mesto
—	z Avto-moto zvezo Slovenije za dodatna dela pri izgradnji tehnične baze na Otočcu — investicijska vrednost 1,548.652,- din;
—	z ŽTP — Sekcijo za vleko v Novem mestu, za gradnjo garaž -investicijska vrednost 504.209,25 din;
—	s Skupščino občine Novo mesto za gradnjo prizidka upravne stavbe na stadionu — investicijska vrednost 308.013,- din;
—	s Šolskim centrom za gostinstvo Novo mesto za nadaljevalna dela na Šolski restavraciji — investicijska vrednost 1,270.000,- din;
—	z Lesnim kombinatom „NO-VOLES“ Straža, za dodatna dela pri gradnji Skladišča - investicijska vrednost 670.000.- din.
TOZD - sektor Krško
—	s Tovarno celuloze in papirj3 „Đuro Salaj" Krško, za gradnjo objekta: Predelava papirnih odpadkov - investicijska vrednost
8,516.000,-din.
Izleti, ki jih prireja mladinska organizacija, pomagajo k zbližanju med mladimi, k spoznavanju domovine, pomenijo pa tudi vabljivo, svojevrstno razvedrilo in sprostitev. Na sliki: udeleženci letošnjega izleta v Poreč , ki ga je priredil aktiv ZMS PIONIRJA Novo mesto
1973. leto: za 3,7 odstotka pod planom!
Gospodarski pretresi so se lani najprej odrazili v rebalansu plana, ki smo ga znižali za 6,7 odstotka, do konec leta pa smo tako znižani plan uresničili s 96,3 odstotki — Po vrsti let, ko smo planske naloge iz leta v leto presegali in proizvodnjo znatno povečevali, je lani prvič ostal letni plan neuresničen — Vzroki so v izpadih v električni energiji ob koncu leta, ko smo jo najbolj potrebovali, pa tudi v preselitvi znatnega dela zmogljivosti na Poljsko, kjer se bodo rezultati lani opravljenega dela pokazali šele letos in v prihodnjih letih
Konec lanskega leta smo planske naloge uresničili s 96,3 odstotki, kar pomeni, da je 3,7 odstotka letnega plana ostalo neuresničnega. V gradbeni dejavnosti ni sprejetih planskih nalog v celoti uresničila nobena enota razen sektoija Krško. Temu smo v začetku leta, ker svojih zmogljivosti ni imel zasedenih, plan znatno znižali, do konec leta pa je sektor Krško znižani plan presegel in to kar za 10 odstotkov, ter hkrati ustvaril za 2 odstotka manj kot leto poprej.
Celotna gradbena dejavnost je ustvarila lani 342,880.000 dinaijev vrednosti, kar je za 4 odstotke manj kot leto poprej. Gradbena dejavnost je v prejšnjih letih ustvarjala po 90 odstotkov vse vrednosti v podjetju, lani pa je njen delež padel na 85,4 odstotke, hkrati s tem pa se je povečal delež obratov. Zlasti lesni obrat nenehno, prav skokovito povečuje svojo proizvodnjo: lani jo je povečal za 62 odstotkov in je presegel letni plan za 24 odstotkov. Od celotne vrednosti, ki smo jo lani ustvarili v podjetju, je prispeval največji delež sektor Novo mesto: 31,1 odstotka vsega, sledi sektor Ljubljana: 29 odstotkov, sektor Krško 25,3 odstotka in obrati skupaj s SIP: 14.6 odstotka vsega.
Lani skupno ustvarjenih
401.311.000	dinaijev, je po posa-
meznih dejavnostih porazdeljenih takole:	gradbena dejavnost je
ustvarila 342,880.000 dinarjev, obrati pa 33,268.000 dinaijev, skupne službe (skupaj s Poljsko)
1,000.000 dinaijev, SIP
18.941.000	dinaijev in avtopark
5.221.000	dinaijev.
Primerjava lani ustvarjene vrednosti s predlansko nam pove: celotno podjetje je ustvarilo lani za 3 odstotke več kot leto poprej, gradbena dejavnost je naredila za 4 odstotke manj, obrati pa za 24 odstotkov več kot 1972. leta. Več so posamezno naredili: žaga za 77 odstotkov, mizarski obrat za 40
<2
TOZD - sektor Zagreb
-	z Vojno pošto Zagreb za gradnjo dveh stanovanjskih stolpnic
-	Cvijetno naselje — investicijska vrednost 52,059.000.— din;
— Intervencijske vrstne hiše v Veliki Gorici - gradnja za trg (88 enot) — invest. vrednost
21,098.000	din;
-	Intervencijske vrstne hiše v Murski Soboti — gradnja za trg (86 enot) — invest. vrednost
17,472.000,-din.
odstotkov (lesni obrat skupaj za 38 odstotkov),	mehansko-ko vinski
obrat pa za 10 odstotkov več kot leta 1972. Toliko kot 1972. leta je ustvaril sektor Ljubljana skupaj s težko mehanizacijo, manj pa: sektor Novo mesto za 8 odstotkov manj, sektor Krško za 2 odstotka manj in SIP za 11 odstotkov manj kot leto prej.
Ustvarjena bruto realizacija je bila lani za 3,7 odstotka nižja od planirane, investitorski stroški pa so bili pri tem za 37,5 odstotka nižji od planiranih. Dosežena neto realizacija je bila za 1.4 odstotka pod planirano. Vsi stroški so bili nižji od planiranih, večji pa so bili le fiksni stroški enot (za 15.1 odstotka) in fiksni stroški skupnih služb (za 1,5 odstotka). V stroških imamo torej še vedno, kot nam zgovorno dokazujejo pravkar našteti podatki, še precej skritih rezerv in bi se z doslednim varčevanjem in boljšo organizacijo dela dalo še precej doseči.
Zelo zanimiv in poučen hkrati je uspeh podjetja, kakršnega nam kaže zaključni račun. Izrednih dohodkov smo imeli lani 16,216.000 dinaijev ali za 88 odstotkov več kot 1972. Celotni dohodek je bil višji za 4 odstotke, poslovni stroški so bili za 2 odstotka večji, dohodek se je povečal za 8 odstotkov, pogodbene obveznosti pa kar za 21 odstotkov. Vkalkulirani osebni dohodki so bili za 15 odstotkov večji kot predlani. Lani ustvarjeni dobiček je znašal 38,650.000 din in je bil za 13 odstotkov nižji kot predlani.
Če upoštevamo, da so se ob lani doseženi nižji realizaciji poslovni stroški povečali, da so hkrati znatno narasle akonske in pogodbene obveznosti, da so se sicer res povečali osebni dohodki, vendar pa smo jih obdržali v okviru s samoupravnim sporazumom dolo-
čenih meja in daje bil dobiček lani manjši kar za 13 odstotkov, je na dlani ugotovitev, da seje akumula-tivnost podjetja lani zmanjšala. Da je to res nas prepriča naslednje: doseženi dobiček je lani predstavljal 9,76 odstotka doseženega dohodka, predlani pa 11,69 odstotka, lani dosežena stopnja rentabilnosti je bila 4,39 odstotka, predlani pa 11,13 odstotka.
Na zmanjšano akumulativnost so brez dvoma vplivali naraščajoči stroški. Mnogi izmed njih so izven naših moči: podražila se je električna energija, podražila so se goriva in maziva, za precej so porasle cene raznih pomožnih materialov, vse to pa je povečalo stroške. Čeprav neradi, pa moramo pribiti in poudariti, da se zakonske in pogodbene obveznosti čez mero povečujejo. Ob nenehnem ugotavljanju, da moramo gospodarstvo razbremeniti dajatev, bi pričakovali, da bodo obveznosti kijih gospodarstvo ima, ostale vsaj enake kot prej, če jih že ne zmanjšamo. V resnici pa se obveznosti gospodarsva iz leta v leto nasprotno celo povečujejo. Predlani smo plačali za 10,519.000 dinaijev zakonskih in pogodbenih obveznosti (družbene dajatve in obresti), lani pa za 12,734.000 dinaijev. Če bi ostale zakonske in
Stanje upnikov in dolžnikov
Konec lanskega leta smo imeli za 43,133.000 dinaijev dolžnikov, kar je za 56 odstotkov manj kot 1972. leta, ko je bilo dolžnikov za
99.597.000	dinaijev. Upnikov, torej tistih, ki smo jim bili dolžni mi, je bilo konec lanskega leta za
46.204.000	dinaijev ali za 18 odstotkov manj kot konec 1972., ko smo bili mi dolžni našim upnikom
56.214.000	dinaijev.
pogodbene obveznosti lani enake kot predlani, bi bil lani ustvarjeni dobiček napram celotnemu dohodku domala enak kot predlani, lani dosežena stopnja rentabilnosti pa se ne bi znižala za toliko kot se
je-
Osnovna sredstva podjetja so se lani povečala za blizu 19 odstotkov po nabavni vrednosti. Največje je povečanje zemljišč, gradbene mehanizacije in pisarniških strojev in opreme, medtem ko je vrednost pogonskih strojev bila zmanjšana. Nekaj teh strojev smo lani namreč izločili iz uporabe, novih dobav pa ni bilo. Koriščenje obratnih sredstev je bilo za 73 odstotkov večje kot 1972., stanje dolžnikov smo znižali za 56 odstotkov, kar pomeni, da smo zneske, ki so nam jih bili naročniki dolžni izteijevali hitreje in uspešneje kot predlani, hkrati s tem pa smo svoje dolgove do naših dobaviteljev zmanjšali za 18 odstotkov. Naša prizadevanja za večjo stabilnost in likvidnost so torej bila pri tem zelo uspešna. Zaloge blaga in raznih materialov, ki smo jih imeli na skladišču so bile po vrednosti konec lanskega leta za polovico večje kot predlani. Na to je po eni strani vplival dvig cen, po drugi strani pa to, da se zaradi sunkovitih pomanjkanj posameznih materialov moramo z njimi primerno založiti, da ne bi ob pomanjkanju le-teh trpela proizvodnja.
Eno izmed meril, ki pokaže našo pridnost je število zaposlenih in vrednost, ki jo je posameznik ustvaril v letu dni, ter število ur, ki smo jih porabili, da smo ustvarili doseženo vrednost. Lani je bilo v podjetju povprečno zaposlenih 2.168 delavcev, predlani pa 2.200. Posamezni član kolektiva je ustvaril lani za 185.106 dinarjev vrednosti predlani pa za 177.914 dinaijev vrednosti. Število zaposlenih se je lani zmanjšalo za 1 odstotek. Lani smo porabili za delo, ki smo ga opravili, čeprav je bilo po vrednosti večje kot predlani, za 2 odstotka manj ur. Razveseljivo je tudi to, da se je število nadur lani zmanjšalo za 10 odstotkov.
Podatki in ugotovitve, ki smo jih nanizali iz zaključnega računa in poslovnega poročila povedo marsikaj. Prvo in najresnejše opozorilo, ki veje iz njih je, da lani ni bilo več tako opaznega povečanja celotnega dohodka kot smo ga bili vajeni v letih prej. Naslednje, nič manj resno opozorilo je to, da proizvodnega plana nismo dosegli, in to prvič po daljšem razdobju. Marsikaj nam povedo tudi podatki o stroških, o ustvaijenem dobičku, ki je manjši, o udeležbi dobička v celotnem dohodku, ki kaže poslabšano razmeije in o poslabšanem pragu rentabilnosti. Vse to dokazuje, da se škaije stiskajo, da bo potrebnega vedno več resnega in prizadevnega, ter organiziranega dela, če bomo želeli doseči uspeh.
O tem pa govorimo in opozarjamo že nekaj let in resni časi so kot vse kaže, zdaj resnično pred vrati.

Premični žerjav na gumijastih kolesih francoske izdelave, ki ga vidite na gornji sliki na gradbišču sektorja Novo mesto na Ragovski v Novem mestu, je zaradi svoje premičnosti izredno uporaben
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENJ IDE
PODELJUJE
ČASTNO
DIPLOMO
Svet ZK v OZD SGP PIONIR
Na konferencah osnovnih organizacij ZK v TOZD so bili za delegate v Svet ZK Organizacije združenega dela SGP PIONIR izvoljeni:
iz org. ZK v TOZD sektor Novo mesto: Tone Jankovič in Ciril Kovač,
iz org. Z K v del. skupnosti skupnih služb: Jožef Alojz in Martina Burger,
iz org. ZK v TOZD mehan-sko-kovinski obrat, lesni obrat in SIP: Marjan Drenovec in Milan Šinkovec,
iz org. ZK v TOZD sektor Ljubljana: Jože Markič in Marjan Vukas
iz org. ZK v TOZD sektor Krško: Viktor Rudman in Maks Žižek
iz org. ZK v TOZD sektor Zagreb: Boris Trusk in Božo Mlinar
za sekretaija Sveta ZK OZD SGP PIONIR je bil izvoljen Martin Pungerčar
Vsi člani kolektiva naj se na gornje tovariše obračajo v kakršnikoli zadevi!
DELOVNEMU KOLEKTIVU
PIONIRnovo MESTO
ZA USPEŠNO GOSPODARJENJE IN RAZVIJANJE SAMOUPRAVNIH ODNOSOV
Naša delegata v svet ZK ZGP GIPOSS
Na konferencah organizacij ZK sta bila izvoljena za delegata organizacij ZK organizacije združenega dela SGP PIONIR v Svet ZK Združenega gradbenega podjetja GIPOSS: Martin Pungerčar in Jurij Podrepšek. Svet ZK GIPOSS bo usmerjal in usklajeval delo organizacij ZK v organizacijah združenega dela, ki so v sestavu Združenega gradbenega podjetja GIPOSS. Ta Svet bo usmerjal in usklajeval delo organizacij ZK samo po vprašanjih, ki so skupnega pomena v okviru GIPOSS.
Stanovanjska enota
V začetku letošnjega leta je bila Splošnemu gradbenemu podjetju PIONIR Novo mesto s strani Gospodarske zbornice SRS podeljena gornja častna diploma. Redko in visoko priznanje je dobil naš delovni kolektiv zaradi doseženih uspehov v gospodarjenju in razvijanju samoupravnih odnosov. Diploma se skupaj s Kraigherjevo nagrado, ki jo je letos prejel naš glavni direktor Ivan Kočevar, pridružuje številnim priznanjem, ki smo jih za delovne in druge dosečke že prejeli v 25 letih obstoja podjetja in smo nanje lahko ponosni.
Naša stanovanjska enota razpolaga z 213 stanovanji. Med njimi so garsonjere, enosobna, dvosobna in trosobna stanovanja. Skupna vrednost vseh je bila konec lanskega leta 12.086.000 dinarjev. Lani smo dokupili nekaj enosobnih in eno dvosobno stanovanje v Utrini ter 6 intervencijskih hiš v Novem mestu. Stanovanjska enota je z najemninami zbrala lani 308.794 dinarjev in je ta denar porabila v skladu z odlokom občinske skupščine Novo mesto za amortizacijo, za večja popravila ter za tekoče in investicijsko vzdrževanje stavb.
		mPCTn frii ilttA	
Izkušnje PIONIRJEVIH tekmovalcev na zimskih ŠIG v Kranjski gori in na zimskih občinskih delavskih športnih igrah v Črmošnjicah opozarjajo, da bo sindikalno športno društvo moralo posvečati zimsko-športnim dejavnostim vsaj enako pozornost kot letnim, če ne celo večjo, ker smo jih dozdaj zanemarjali in prepuščali vso pobudo in skrb tekmovalcem - Predpogoj za dobro uvrstitev sta dobra oprema in redni trening - PIONIRJEVA ekipa je zasedla 13. mesto med 65 podjetji na zimskih ŠIG in 2. mesto na zimskih športnih igrah v Črmošnjicah
Smučarska sekcija sindikalnega šporntega društva našega podjetja se je letošnjo sezono udeležila dveh za nas pomembnih smučarskih tekmovanj :
Dvodnevno smučarsko tekmovanje 65 gradbenih, projektantskih in industrijskih delovnih organizacij slovenskega gradbeništva s 676 nastopajočimi tekmovalci je bila nedvomno najbolj množična tovrstna športna prireditev letošnjega leta. Prijavljenih je bilo kar 780 tekmovalcev, vendar je do zadnjega negotovo vreme povzročilo tudi nekaj odpovedi. Organizatorji so se takorekoč v zadnjem hipu le odločili tvegati, da kljub izredno slabim snežnim razmeram vseeno izpeljejo sicer odlično pripravljeno tekmovanje. Prvi dan, v petek, je bilo dopoldne zavito v gosto, komaj pregledno meglo, že popoldne pa je bilo nad Podkorenom, kjer so bile tekme v veleslalomu, jasno in po malem sončno. Zato pa je sobota, ko so bile tekme v tekih v Planici, dobesedno žarela v soncu, ki je bogato poplačalo nevoljo, strah in skrbi prejšnjega dne. Vse tekmovanje je nosilo pečat resnične množičnosti, zlasti doslej v vseh letih teh tekem največja udeležba v tekih, klasični smučarski panogi, za katero je čedalje večje zanimanje.
Tekmovalni program je obsegal 7 panog, 4 v veleslalomu (ženski, moški do 33 let, nad 33 — 40 let in nad 40 let) ter 3 v tekih (ženske, moški do 33 let in nad 33 let).
Najuspešnejše ekipe so bile:
1.	SAVA Jesenice
2.	GRADIS Ljubljana
3.	IMP Ljubljana
4.	PROJEKT Kranj
13. PIONIR Novo mesto
In kako smo tekmovali mi:
— veleslalom: ženske (86 tekmovalk)
1. Klofutar — Begojev Zmaga 40. Primožič Silva moški do 33 let (195 tekmovalcev) 19. Vesel Tone 38. Lipnik Tomaž 124. Pogačnik Vlado moški od 33 - 40 let (115 tekmovalcev)
77. Verček Milan
82. Mlakar Jože
teki: ženske (33 tekmovalk)
8.	Primožič Silva
moški nad 33 let (63 tekmovalcev) 31. Verček Milan 37. Mlakar Jože
moški do 33 let (86 tekmovalcev)
50. Malenšek Martin
54. Pogačnik Vlado
59. Tratar Božo
62. Lipnik Tomaž
In kako ocenjujemo našo uvrstitev:
Res smo šele trinajsti, vendar z malo več sreče bi bili lahko 12. ali še boljši. Najnesrečnejši je bil namreč Tratar, ki je po lepi vožnji padel, ker se mu je pokvarilo okovje, tako, da je odstopil, šele potem pa je skozi meglo opazil, da je praktično padel pred ciljem, in bi se brez problemov z eno smučko spustil skozenj in nabral dragocene točke.
Na splošno smo lahko zadovoljni, saj smo dokazali, da se tudi dolenjsko podjetje lahko bori za uvrstitev med prvih 10; kaj več
namreč v konkurenci državnih reprezentantov in kategoriziranih smučarjev, ki jih imajo gorenjska podjetja, ne moremo pričakovati. Tudi dejstvo, da nas je bilo samo devet, ter da smo vsi tekmovalci ekipe tekmovali v vseh panogah v veleslalomu in v tekih (ostale ekipe so imele 20 do 30 tekmovalcev), potrjuje, da smo se solidno borili. Tekaške smuči smo si namreč izposojali tik pred startom od tekmovalcev, ki so že tekmovali, tako, da smo se prvič seznanili s tekaškimi smučmi in tekaško tehniko šele na tekmovanju. Torej za prihodnjo sezono bi bilo nujno nabaviti vsaj tri pare tekaških smuči, da bi nam bil omogočen vsaj najnujnejši trening in da ne bi izgledali kot „občinski reveži" ter skakali okoli cilja in vsakemu, ki bi spoten in utrujen prispel na cilj, namesto vspodbudne besede vrgli v obraz: „Mi posodiš smuči? “
Občinski sindikalni svet je že v januarju razpisal tekmovanje občinskih sindikalnih ekip v veleslalomu, vendar smo s tekmovanjem morali počakati do sredine marca, da nam je sneg le pokril naš dolenjski smučarski center v Črmošnjicah.
Pionirjeva ekipa je bila tu nekoliko okrnjena, ker je bilo tekmovanje zaradi pomanjkanja snega preveč na hitro organizirano. Tudi tu smo dokazali, da se je naša ekipa okrepila in da smo resen konkurent tudi za najvišje mesto. Ekipno smo se uvrstili na 2. mesto za „Krko" in pred IMV, ostali rezultati pa so naslednji:
ženske do 24 let:
4. Primožič Silva ženske nad 24 let:
1.	Begojev Klofutar Zmaga ženske ekipno:
4. mesto moški do 30 let:
2.	Vesel Tone
3.	Tratar Božo
9.	Pogačnik Vlado moški od 30 — 40 let:
15. Mlakar Jože moški nad 40 let:
1.	Zupanc Marjan Moški ekipno:
2.	mesto
Če iz obeh tekmovanj potegnemo kratek zaključek, lahko ugotovimo, da je bila letošnja smučarska ekipa zelo uspešna, saj sta njeni uvrstitvi do zdaj največji uspeh Pionirjevih smučarjev.
Torej voljo in tudi znanje smo pokazali, vendar za uspeh to še ni dovolj; nujno je, da se na zimska tekmovanja gleda z enakimi merili in kriteriji, kot se to dela na letnih občinskih sindikalnih igrah in letnem ŠIG-u.
Tone VESEL
Za izobraževanje
Lani smo planirali za izobraževanje delavcev 1,666.000 dinarjev, dejansko pa smo v ta namen porabili 1,572.000 dinarjev. Največ smo porabili kot sredstva, ki smo jih namenili za študijska posojila in to 664.000 din, sledijo nagrade za učence in oskrbnina za njih v domovih, za kar smo porabili
561.000	dinarjev, tretji izdatek po velikosti pa so stroški izobraževalnih tečajev in seminarjev izven podjetja, za kar smo porabili
248.000	din. Preostanek, 67.000 din je bil porabljen za izobraževalne tečaje in seminarje, ki smo jih priredili v podjetju, 30.000 din pa za šolski pribor, za režijo in najemnine ter nepričakovane izdatke.
PIONIRJEVA tekmovalka Begojev-Klofutar Zmaga, ki je med 86 tekmovalkami v veleslalomu za Zimskih ŠIG v Kranjski gori osvojila 1. mesto, Prejema prisluženo zlato kolajno. Nič čudnega, če so naši tekmovalci ob tem navdušeno vzklikali: zmago — Zmagi!, saj je Zmaga resnično osvojila trnago!
Člani PIONIRJEVE smučarske ekipe, ki so zastopali podjetje na letošnjih zimskih ŠIG v Kranjski gori. K doseženim uspehom jim čestitamo in želimo, da bi se v bodoče smučarskih tekmovanj udeleževali z dobro opremo in dobro pripravljeni - to dvoje pa naj zagotovi Sindikalno športno društvo!
Pripravljeni smo!!!
Pridružili smo se protestom proti neupravičenim in neutemeljenim zahtevam italijanske vlade po ozemlju, ki je neločljivi sestavni del Jugoslavije — Organizacija splošnega ljudskega odpora bi v primeru napada na Jugoslavijo spremenila vso domovino v obrambno fronto, v kateri bi bil branilec samoupravnega socijalizma in nedotakljivosti naših meja vsak član naše skupnosti
Nerazumljiva nota italijanske vlade in zaostritev odnosov med Italijo in Jugoslavijo, ki ji je sledila, je povzročila med našimi ljudmi precej manj vznemirjenosti, kot je je bilo sicer ob podobnih primerih v zadnjih letih. Vsi kot eden smo odločno ponovili, ob neutemeljeni zahtevi, ki nam je v tej noti skušala odreči ozemlje cone B, to je Slovenskega Primorja in Buj, naše sta-
Osebni dohodki
Povprečno izplačani osebni dohodki v letu 1973 so bili za 20 odstotkov višji kot leto poprej. Najbolj (za 30 odstotkov) so se povečali na žagi. Povprečno izplačani osebni dohodki skupaj s terenskim dodatkom so bili za 18 odstotkov višji kot 1972. leta (v gradbeni dejavnosti so bili višji za 17 odstotkov, v obratih pa za 25 odstotkov). Lani smo čez vse leto porabili za izplačilo terenskega dodatka
5,763.000	dinarjev, kar je bilo za 2 odstotka več kot 1972. leta.
ro, znano geslo: TUJEGA NOČEMO, SVOJEGA NE DAMO!
Odločno smo protestirali, v svoji notranjosti pa smo ostali mirni: pomirjala nas je zavest, da imamo močno, sodobno opremljeno ljudsko armado, ki se je sposobna m-perstaviti kakršnemukoli napadu in da smo vsi v zaledju dobro organizirani v SLO. Ne samo Armada, vsakdo bo v primeru, če bo treba braniti samoupravni socializem, na svoj način postal njegov zagrizeni branilec v tej ali oni obliki splošnega ljudskega odpora.
Tudi v PIONIRJU smo ob protestih delovnih ljudi širom Jugoslavije, ki smo se jim pridružili, lahko rekli: Pripravljeni smo! Naš SLO je organiziran v oboroženi enoti, ki bo čuvala in branila proizvodne naprave, ter ima v ta namen vso potrebno opremo in oborožitev. Organizirano imamo civilno zaščito v sanitetnem, tehničnem in gasilskem oddelku. Opremo vseh enot smo v preteklem letu v znatni meri obnovili in posodobili. Prire-
dili smo 4 posamične in kombinirane vaje. Teritorijalna enota je vadila zase, sanitetna in gasilska enota pa sta imeli tudi kombinirano vajo. Čez leto je vodilni kader SLO večkrat pregledal in obnovil navodila za svoje delo, bilo je opravljenih več pregledov opreme, urejali so skladišča opreme in vadili vsak v svoji stroki.
Tudi program dela SLO za leto 1974, ki je že sprejet, ima v načrtu nadaljnjo obnovo in dopolnitev opreme, več samostojnih in kombiniranih vaj enot, nadaljnje urejanje skladišč in preglede opreme. Veliko pozornosti bo posvečene izobraževanju in strokovnemu usposabljanju pripadnikov posameznih enot. Že lani smo, še bolj pa bomo letos dejavnost SLO pri PIONIRJU bolj povezovali in usklajevali s sosednimi kolektivi, tako glede vojaških akcij, kot glede delovanja civilne zaščite.
Veliko dela čaka komisije za SLO v sindikalnih organizacijah. Vsem, ki niso vojaški obvezniki in niso vključeni v enote SLO, je treba pojasniti njihove naloge v pri-
živa kronikah
V času od 16. januarja do 30. marca, smo zabeležili naslednje kadrovske spremembe:
UPOKOJILI SO SE:
Martin Vitasovič - varilec v TOZD meh. kov. obrat, Jože Poček — del. v TOZD gradb. sektor Krško.
PRIPRAVNIKI SO POSTALI:
Matjaž Perme, gradb. tehnik -TOZD gradb. sektor Krško, Jože Kump, dipl. gradb. inž. v delovni skupnosti skupnih služb.
IZ JLA SO SE VRNILI:
Filip Košir - avtomeh. in Janez Tratnik - ključ. - oba v TOZD meh. kov. obrat, Janko Horvat, strojn. tehn. v TOZD strojno prometni obr., Egidij Skube, dipl. oec. v del. skup. skup. sl., Jože Kočevar, gradb. tehn. v TOZD gradb. sektor Ljubljana.
V JLA SO ODŠLI:
Anton Hudoklin - del. iz TOZD lesni obrat, Drago Henigman, Stanko Medic in Jože Dvornik iz TOZD meh. kov. obrat, Igor Babnik iz del. skup. skup. sl., Silvester Ribič iz TOZD SPO., Iz TOZD gradb. sektor Novo mesto so odšli v JLA:
meru vojne ali večje naravne nesreče. Sem štejejo: obveščanje, za-temnjevanje, umikanje v primeru nevarnosti, uporaba osebne zaščite, najširše sodelovanje pri organiziranju vojne proizvodnje in odpora ter podobno.
BETON
Beton je močan, ko doraste. .. .!
V	betonu
je dosti želja.
V	betonu
je dosti znoja.
V	betonu
so pesmi srca.
V	betonu
so sile brezdanje.
V	betonu
so žile mm vzete, neskončno mpete!
V	betonu
so žulji in sanje.
Beton je močan, ko doraste. . . .
R. Robič
Martin Kolar, Marko Šešič, Slavko Radulovič, Sulejman Djogič, Anton Plut, Martin Turk, Janez Ra-muta, Simon Žagar in Ema Beli-čič. Iz TOZD gradb. sekt. Krško so odšli v JLA: Avdul Novos lč, Stjepan Malkač, Ivan Martan, Huso Maslič, Vladimir Ostojič, Milenko Blagojevič in Milan Vučič, iz TOŽD gradb. sektor Ljubljana so odšli naslednji: Milivoj Vasiljevič, Milorad Miljkovič, Suljo Zenkič, Mirsad Salkič in Velimir Mišič.
NA NOVO SO NASTOPILI DELO:
Darko Kotnik in Anton Mohar — delavca v TOZD lesni obrat, Marko Jurekič, strojnik, Franc Černe, Drago Vene in Viljem Novina - šoferji, Franc Polanko in Jože Retelj - strojnika - vsi TOZD SPO, Slobodanka Lupšina — daktilograf v TOZD gradb. sektor Krško, Robert Zupančič, dipl-gradb. inž. v TOZD gradb. sektor Novo mesto.
Na novo sprejetim, pripravnikom in tistim, ki so se vrnili iz JLA želimo dobro počutje in veliko delovnih uspehov, tisti, ki so odšli v JLA, da bi jim rok čimprej minil in da bi se nato spet vrnili med nas, tovarišema, ki sta odšla v pokoj pa veliko zdravja in zadovoljstva.
BILTEN je glasilo kolektiva SGP „PIONIR" Novo mesto. Izhaja enkrat na mesec v nakladi 2500 izvodov. Odgovorni urednik je Marko Svetina dipl. iur., člana uredniškega odbora pa sta Rudi Fabjan in Aleksander Strupeh. Stavek, filmi in prelom ČZP DOLENJSKI LIST. Ofset tisk: KNJIGOTISK Novo mesto.