44 Zdrav Var 2002; 41; 44-48 ANALIZA REZULTATOV PREIZKUSA HOJE NA DVA KILOMETRA ZAPOSLENIH V ZDRAVSTVENEM DOMU MURSKA SOBOTA Martina Horvat, Viktor Zrim UDK/UDC: 379.83:614 DESKRIPTORJI: gibalna aktivnost; promocija zdravja IZVLEČEK - Z rezultati preizkusa hoje smo ugotavljali povezavo med indeksom telesne mase in indeksom telesne zmogljivosti zaposlenih v Zdravstvenem domu Murska Sobota. Udeležence smo razdelili glede na spol, starost in poklicno skupino. V preizkusu hoje na dva kilometra je sodelovalo 118 udeležencev. Ugotovili smo, da imajo moški višji indeks telesne mase, da ta s starostjo narašča in da imajo najvišji indeks telesne mase zdravniki. Glede indeksa telesne zmogljivosti smo ugotovili, da se s starostjo ne spreminja. Najpomembnejša ugotovitev je, da imajo udeleženci s sprejemljivo telesno težo (idealnim indeksom telesne mase) najvišjo aerobno zmogljivost, se pravi indeks telesne zmogljivosti. Uvod Gibanje in aktiven življenjski slog sta pomembna varoval¬ na dejavnika zdravja. Vse pogosteje jih uporabljamo tudi v zdravljenju bolezni. Koristi za zdravje, ki jih prinaša redna zmerna telesna dejavnost pri populaciji srednjega in pozne¬ ga življenjskega obdobja, so pomembne tako za zmanjše¬ vanje koronarne srčne bolezni, kot tudi drugih kroničnih bo¬ lezni, preprečevanje nesreč in ohranjanje duševnega zdrav¬ ja (3). V Sloveniji že od leta 2000 poteka projekt Slovenija v gibanju - z gibanjem do zdravja, ki ga izvaja CINDI Slo¬ venija skupaj s Športno unijo Slovenije in zdravstvenimi sodelavci. V ta projekt se že od vsega začetka vključuje tudi Zdravstveni dom Murska Sobota. Eden od načinov, ki ga uporabljamo pri projektu za spodbujanje k redni te¬ lesni dejavnosti, je v Evropi že dobro uveljavljen preizkus hoje na 2 km, ki predstavlja terenski test za ocenjevanje telesne zmogljivosti (2). V Zdravstvenem domu Murska Sobota ga tako izvajamo že tretje leto. Začeli smo jeseni 2000, nadaljevali v letu 2001, letos imamo načrtovane tri teste hoje za širšo javnost in šest testov hoje, namenjenih udeležencem skupin za zniževanje telesne teže, ki potekajo v okviru Nacionalnega programa preprečevanja srčno-žilnih bolezni. Preizkus hoje na 2 km služi strokovnjakom kot dober, enostaven, široko dostopen, z laboratorijskimi testi primer¬ ljiv pripomoček za ocenjevanje telesne zmogljivosti in hkrati kot ustrezno motivacijsko sredstvo za večanje in vzdr¬ ževanje telesne dejavnosti, ker lahko s ponovnim preizku¬ som, čez 3-6 mesecev, spremljamo pozitivne učinke telesne vadbe. Preizkus so razvili v Inštitutu UKK iz Tampere na Fin¬ skem (1). ANALYSIS OF RESULTS OF A 2 KM WALK EXPERIMENT OF THE EM- PLOYED IN MURSKA SOBOTA HEALTH CENTRE DESCRIPTORS: physical activities; health promotion ABSTRACT - Connection betvveen body mass index and physical fit- ness index ofthe employed in Murska Sobota health centre has been established by the help ofa 2 km walk experiment. Participants were divided intogroups regarding theirgender, age and profession. Allto- gether, 118 participants were included in this experiment. It has been established that men have higher body mass index, which increases with age. The highest body mass index is among physicians. Regarding the physical fitness index, it has been established that it does not change with age. The most important finding is, that partici¬ pants with acceptable body weight (ideal body mass index) have the highest aerobic capacity, i. e. physical fitness index. Spodbujanje k telesni dejavnosti, predvsem v prostem času in manj pri delu, je del preventivne dejavnosti tima v os¬ novnem zdravstvu. Prav tako mora svetovanje o telesni de¬ javnosti vključiti v svoje redno delo (3). Za takšen pristop je nujno potrebno široko znanje in izkušnje. Manjša skupina zdravnikov in medicinskih sester se je za tako delo izo¬ braževala junija 2000 na poletni šoli CINDI za Pomurje, os¬ tali pa so se udeležili dvodnevnih delavnic jeseni 2001. Prav v okviru slednjih je potekal tudi preizkus hoje, katerega rezul¬ tate bomo predstavili v članku. Preiskovanci in metoda dela V Zdravstvenem domu Murska Sobota imamo ustrezno izo¬ braženo in usposobljeno ekipo dvanajstih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, treh fizioterapevtov in dveh zdrav¬ nic, ki izvaja preizkuse hoje na 2 km. Razmerja med posa¬ meznimi poklicnimi skupinami se ujemajo z ugotovitvami Žalarjeve in Pucljeve (4), da so medicinske sestre najpogos¬ tejše izvajalke zdravstvenovzgojne dejavnosti, kamor preiz¬ kus hoje nedvomno sodi. Preizkus hoje je primeren za zdrave moške in ženske v starosti od 20 do 65 let, uporaben je tudi pri pretežkih posa¬ meznikih, ni pa uporaben za telesno zelo dejavne posamez¬ nike (1). Za vzorec populacije zdravstvenih delavcev smo oktobra 2001 izbrali 118 udeležencev preizkusa hoje na 2 km. Med 118 udeleženci je bilo 1 8 moških in 100 žensk. Glede na pok¬ licne skupine se je preizkusa udeležilo 21 zdravnikov, 84 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov ter 13 zaposlenih v Zdravstvenem domu Murska Sobota, ki smo jih razvrstili v M. Horvat, dipl. med. ses., V. Zrim, zdrav, teh., oba Zdravstveni dom Murska Sobota, Grajska ulica 24, 9000 Murska Sobota Horvat M, Zrim V. Analiza rezultatov preizkusa hoje na dva kilometra zaposlenih v Zdravstvenem domu Murska Sobota 45 kategorijo ostali (šoferji, čistilke, inženirji radiologije, admini¬ stratorji, pripravniki...). Povprečna starost udeležencev je bi¬ la 39 let, standardna deviacija (sd) pa 9,3. Pri statistični analizi podatkov smo uporabili preizkušanje domneve o razliki med povprečjem vzorca in populacije s testom z. Udeležence smo že ob povabilu na testiranje obvestili, da; • dve do tri ure pred pričetkom ne uživajo obilnejših obrokov hrane in ne kadijo; • se na dan preizkusa in dan pred njim izogibajo težjim telesnim naporom; • na dan preizkusa in dan poprej ne pijejo alkohola in ne uživajo poživil; • se za preizkus oblečejo in obujejo udobno in športno (1). Udeležencem smo izmerili telesno težo, telesno višino in krvni tlak. Izračunali smo jim indeks telesne mase (ITM) tako, da smo telesno težo (kg) delili s kvadratom telesne višine (m). ITM izražamo v kg/m2. V članku smo uporabili razdelitev na območja telesne teže, kot so navedena v navodilih za preizkus hoje na 2 km (1). Območja so: • pod 20 premajhna telesna teža, • 20-25 sprejemljiva telesna teža, • 26-27 malo pretežki, • 28-30 zmerno pretežki, • nad 30 veliko pretežki. Pred izvedbo preizkusa smo ugotavljali tudi zdravstveno stanje udeležencev s tem, da je vsak odgovoril na sedem vprašanj v zvezi z njegovim zdravstvenim stanjem: • Ali imate kakšno prirojeno srčno napako ali bolezen? • Ali imate boleče, otekle ali vnete sklepe? • Ali kdaj med hojo čutite pekočo bolečino, tiščanje ali pri¬ tisk v prsih? • Ali ste kdaj med hojo omotični ali vrtoglavi? • Ali ste izjemno utrujeni? • Imate vročino? • Jemljete kakšna zdravila, katera? Če je udeleženec na katero koli od teh vprašanj odgovoril 2 da, preizkusa ni smel opravljati, razen če je kljub ugotov¬ ljeni bolezni in bolezenskim znakom preizkus odredil zdravnik ( 1 ). Sledilo je ogrevanje z natančnimi navodili o poteku. Po koncu preizkusa smo izmerili čas hoje in srčni utrip. Indeks telesne zmogljivost (ITZ) smo izračunavali s pomočjo računalniškega programa. V program smo vnesli podatke o času hoje, srčni frekvenci na cilju, starosti, spolu, telesni teži ' n telesni višini. Glede na vrednosti indeksa telesne zmogljivosti smo udeležence razvrstili v naslednje kategorije: • <70 - veliko pod povprečjem, • 70-89 - malo pod povprečjem, • 90-110 - povprečna, • 111-130- malo nad povprečjem, • >130 -veliko nad povprečjem (1). 2 ITZ izražamo največjo aerobno zmogljivost. Vrednost ITZ je udeležencem pokazala raven njihove telesne zmogljivosti. Računalniški izpis je vseboval tudi navodila in priporočila za nadaljnjo vadbo. Rezultati Indeks telesne mase Povprečni indeks telesne mase (ITM) udeležencev preizkusa je bil 24,8 (sd 3,9), žensk 25 (sd 3,9) in moških 26 (sd3,2). Preučili smo tudi ITM za posamezne poklicne skupine. Ugotovili smo da je ITM zdravnikov 26,4 (sd 4,5), medicin¬ skih sester in zdravstvenih tehnikov 24,8 (sd 3,7) in ostalih 22,8 (sd 3). Pri rangiranju smo ugotovili, da noben zdravnik nima pre¬ majhne telesne teže, sprejemljivo telesno težo jih ima 47,7%, kar 52,3% zdravnikov pa ima ITM nad 25, se pravi, da so pretežki. Med medicinskimi sestrami in zdravstvenimi tehni¬ ki jih je 4,8% s premajhno telesno težo, sprejemljivo telesno težo ima 57,4% udeležencev, 37,8% medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov pa je pretežkih. V skupini ostalih ude¬ ležencev jih ima 13,4% premajhno telesno težo, 67% spre¬ jemljivo telesno težo in 19,6% preveliko telesno težo. Pri analizi podatkov o ITM glede na starostne skupine smo ugotovili, da ITM s starostjo narašča: • do 31 let-ITM 22,8 (sd 4,2), • 31-40 let - ITM 24,6 (sd 3,2), • 41-50 let - ITM 25,7 (sd 3,8), • 51-60 let - ITM 26,5 (sd 1,5). Čas hoje Moški so v povprečju hodili 16,3 minute (sd 2,4), ženske pa 18,1 minute (sd 1,6). Povprečje vseh udeležencev je bilo 1 7,8 minute (sd 1,9). Indeks telesne zmogljivosti Slika 1. Indeks telesne zmogljivosti vseh udeležencev in spolu absolutno število udeležencev 46 Zdrav Var 2002; 41 Povprečni indeks telesne zmogljivosti (ITZ) vseh udele¬ žencev je bil 90,2 (sd 16,9), žensk 89,9 (sd 14,2) in moških 91,4 (sd 28). 0 10 20 30 40 absolutno število udeležencev Slika 2. Povprečni indeks telesne zmogljivosti po poklicnih skupinah Glede na poklicne skupine smo ugotovili najboljši ITZ v skupini ostalih udeležencev, in sicer 98,2 (sd 11,8), sledijo zdravniki z ITZ 89,6 (sd 26,3) in medicinske sestre ter zdravstveni tehniki z ITZ 88,9 (sd 14). Pri rangiranju ITZ glede na določene kategorije smo pri zdravnikih ugotovili naslednje. Izrazito podpovprečen ITZ so imeli 4 zdravniki (19%), malo pod povprečjem so bili prav tako 4 zdravniki (19%), povprečno zmogljivih je bilo 11 zdravnikov(52,4%), nobeden ni bil malo nad povprečjem, izrazito nad povprečjem pa sta bila 2 zdravnika (9,6%). V poklicni skupini medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov jih je 8 (9,6%) veliko pod povprečjem, 34 (41,6%) jih je ma¬ lo pod povprečjem, 37 (45,2%) jih ima povprečno zmog¬ ljivost, 3 (3,6%) so malo nad povprečjem, nihče pa ni izra¬ zito nad povprečjem. V skupini ostalih smo ugotovili, da no¬ beden ni veliko pod povprečjem, prav tako nobeden izrazito nad povprečjem, 5 (33,4%) jih je malo pod povprečjem, 8 (53,3%) jih je povprečno zmogljivih in 2 (13,3%) sta malo nad povprečjem. pod70 70-89 90-1 10 111-130 nad!30 Slika 3. Indeks telesne zmogljivosti po rangih Pri rangiranju vseh udeležencev smo ugotovili, da jih je 12 (10,2%) veliko pod povprečjem, 43 (36,4%) jih je malo pod povprečjem, 56 (47,5%) jih je povprečno zmogljivih, 5 (4,2%) jih je malo nad povprečjem in samo 2 (1,7%) udeleženca sta izrazito nadpovprečno zmogljiva. Pri analizi vseh udeležencev smo ugotovili, da se ITZ s starostjo signifikantno ne spreminja, udeleženci po starostnih skupinah imajo tele vrednosti: • do 30 let 89 (sd 17), • 31-40 let 93,8 (sd 1 8,4), • 41-50 let 89,2 (sd 14), • 51-60 let 84,1 (sd 21,4). Pri moških udeležencih pa smo ugotovili, da ITZ s starostjo značilno pada, vrednosti po starostnih skupinah so: • do 30 let 107 (sd 20,6), • 31-40 let 93 (sd 32,5), • 41-50 let 83,7 (sd 20,1), • 51-60 let 69,3 (sd 28,7). ITZ pri ženskah se s starostjo značilno ne spreminja: • do 30 let 84 (sd 12,7), • 31-40 let 94 (sd 14,5), • 41-50 let 89,6 (sd 13,7), •51-60 let 89,6 (sd 17). Razprava Slika 4. Povprečne vrednosti indeksa telesne mase v primer¬ javi s povprečnim indeksom telesne zmogljivosti vseh ude¬ ležencev Iz slike 4 je razvidno, da imajo udeleženci s sprejemljivo telesno težo največjo aerobno zmogljivost (p<0,01), udeleženci, ki so veliko (p<0,01) in zmerno (p<0,05) pretežki, imajo signifikantno nižjo aerobno zmogljivost. Prav tako nižjo, vendar ne signifikantno aerobno zmogljivost pa imajo udeleženci s premajhno telesno težo in malo pretežki ude¬ leženci. Horvat M, Zrim V. Analiza rezultatov preizkusa hoje na dva kilometra zaposlenih v Zdravstvenem domu Murska Sobota 47 pod 20 20-25 26-27 Indeks telesne mase 28-30 nad 30 HITM ■ Fitnes indeks Slika 5. Povprečne vrednosti indeksa telesne mase v primer¬ javi s povprečnim indeksom telesne zmogljivosti pri ženskah Primerjava ITZ z ITM pri ženskah nam pokaže, da imajo ženske s sprejemljivo telesno težo najboljšo aerobno zmogljivost glede na vse udeleženke. Nižjo aerobno zmogljivost, ki pa ne odstopa signifikantno od povprečja vseh udeleženk, imajo ženske s prenizko telesno težo in malo pretežke. Signifikantno nižjo aerobno zmogljivost (p<0,05) pa imajo zmerno in veliko pretežke ženske. pod 20 20-25 26-27 28-30 nad 30 Indeks telesne mase 0ITM H Fitnes indeks Slika 6. Povprečne vrednosti indeksa telesne mase v primer¬ javi s povprečnim indeksom telesne zmogljivosti pri moških Pri moških smo ugotovili, da skupine s premajhno, spre¬ jemljivo in malo preveliko telesno težo ne odstopajo bistveno °d aerobne zmogljivosti vseh moških. Skupine zmerno in ve¬ liko pretežkih pa imajo signifikantno slabšo (p< 0,05) aerob¬ no zmogljivost. Najvišjo aerobno zmogljivost imajo tudi pri moških udeležencih tisti s sprejemljivo telesno težo, vendar pa ta ni signifikantno višja. Najvišji ITZ imajo udeleženci v skupini ostali, in sicer 98,2, sledijo jim zdravniki z 88,9 in medicinske sestre in zdravstveni tehniki z 88,9. Pri ITM imajo najboljše vrednost prav tako v skupini ostalih z 22,8. Zdravniki, ki so po ITZ na drugem mes¬ tu, imajo najslabši ITM 26,4. Medicinske sestre in zdravstveni tehniki, ki imajo najslabši ITZ, pa imajo drugi najboljši ITM 24,8. 1 Zdravniki Med.sestre in Ostali zdrav.tehniki O ITM E3 Fitnes indeks Slika 7. Povprečne vrednosti indeksa telesne mase s pov¬ prečnim indeksom telesne zmogljivosti za posebne poklicne skupine Zaključek Pri analizi ITM srno ugotovili, da imajo moški višji ITM kot ženske. Med poklicnimi skupinami imajo najvišji ITM zdravniki. Pri analizi ITM glede na starost smo za vse skupine ugotovili, da ITM s starostjo narašča. Ugotovili smo, da ima¬ jo največjo aerobno zmogljivost udeleženci iz skupine ostali. Najvišji ITZ več kot 1 30 pa sta dosegla dva zdravnika. ITZ se s starostjo ne spreminja.Ugotovili smo tudi, da imajo ude¬ leženci s sprejemljivo telesno težo največjo aerobno zmog¬ ljivost. Vsi udeleženci so ob koncu preizkusa prejeli navodila za izvajanje redne telesne dejavnosti. Seznanili smo jih tudi s potencialnimi koristmi redne telesne dejavnost (5) in števil¬ nimi pozitivnimi učinki redne telesne dejavnosti ali vadbena človeški organizem. Osnovni nasvet je bil pri večini pridobiti sprejemljivo telesno težo in z redno telesno vadbo višati aerob¬ no zmogljivost, ki jo bomo ponovno preverjali na spomla¬ danskem preizkusu hoje. Naša dolžnost je, da poskrbimo za svoje zdravje. Menimo, da moramo vsi zdravstveni delavci, ki se pri svo¬ jem delu srečujemo z varovanci in jim svetujemo za zdrav življenjski slog, delovati predvsem z lastnim pozitivnim zgledom. Literatura 1. Laukkanen R, Hynninen E. Preizkus hoje na dva kilometra: priročnik. Ljubljana: Zdravstveni dom, CINDI Slovenija, 1999. 2. Maučec Zakotnik J. Slovenija v gibanju - z gibanjem do zdrav¬ ja. V: Potočnik MM (ur.). Respiracijska in kardiovaskularna fizioterapija: gradivo 19. strokovnega seminarja, Ljubljana, ju- 48 Zdrav Var 2002; 41 nij 2000. Ljubljana: Sekcija za respiratorno in kardiovasku¬ larno fizioterapijo pri Društvu fizioterapevtov Slovenije, 2000. 3. Accetto R et al. Preventiva v osnovnem zdravstvu; priporočila za prakso. Ljubljana: Zdravstveni dom, CINDI Slovenija, 1998. 4. Zalar A, PuceljV. Zdravstvenovzgojna dejavnost zdravstvenih or¬ ganizacij v Sloveniji in vloga medicinskih sester pri izvajanju in beleženju le-te. ObzorZdr N 2001; 35: 97-104. 5. Stanič Stefan N et al. Preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni: priročnik. Ljubljana: Zdravstveni dom, CINDI Slovenija, 1996. 6. Clark MJ. Nursing in the community. Stamford: Appleton & Lange, 1996. 7. Rogers R. Health promotion and health education. Copenhagen: WHO; Regional Office for Europe, 1995.