„DOM IN SVET!' 1891, štev. 5.
213
? (|s|fagrlila je grlica ?& V dobravi. \   Zašepetala vrbica Ob Savi. —
Šušteč, šumeč se nad vodo
Priklanja
In jo v oddaljeno zemljo
Priganja.
Mehko jo boža kapljica
Deroča,
Kedo zna, kaj jej vrbica
Naroča ?
Z zelene Save se smijo
Oblači,
Na tuji zemlji pa poj6
Vojaci. —
Pojo o sreče davnih dni,
Izgubi,
0 kočici, o mamici,
0 ljubi.
Vrbica.
»Hudo se je odpravljati Na tuje,
S tujine dom pozdravljati Še huje«.
»Oj kje si, Save ljubljene Obrežje? —
Zakaj nam vzburjaš srčice Še težje«.
»Tujina naše skrila je
Pogorje.
In sreči zatemnila je
Obzorje«.
»O domu pesem pevamo V tujini
In si srce razgrevamo S spomini«.
Samotna vrbica to ve
In plače.
Pozdrav pošilja jim z zemlje
Domače.
Šepeče v valčke Savine
Srebrne,
Naj skoraj drage z daljine
Jej vrne.
J. —ek.
~*^&»
Prazgodovinske izkopine po Slovenskem.
(V Letopisu „ Matice Slovenske (Priredil
^ jolžni smo vsled obljube v lan-JU^ skem letniku izpregovoriti besedo o znamenitih izkopinah na slovenski zemlji, kakor jih opisuje imenovani gosp. pisatelj. O tem predmetu se je doslej pisalo pri nas še malo, in le malokdo zna naše starine po dobah razvrstiti. Pa tudi po tujih knjigah ne nahajaš lahko pregledne razprave o vseh dobah prazgodovinske kulture. Zato ima razprava namen »čitatelje vpeljati v starinarsko vedo, seznaniti jih z njeno metodo in z njenimi dosedanjimi rezultati. Zatorej naj se ta razprava smatra kot uvod k globokejšim študijam o pra-
" za l. 1889. Spisal S. Butar.) V. S.)
zgodovinski kulturi. Na podlagi tega uvoda sledili bodo v prihodnjih letnikih natačnejši opisi vseh onih mest po Slovenskem, kjer se je kaj prazgodovinskega našlo«. »Vsporedno s tem sledila bodo tudi redna vsakoletna poročila o novih izkopinah in najdbah«. Razven tega se bode oziral g. pisatelj tudi na rimske izkopine, in kronologično beležil vsako leto rezultate. Ves spis se deli v pripomnjo, štiri oddelke in v sklep. V pripomnji, iz katere smo posneli prejšnji odstavek, razlaga g. prof. namen tega spisa; omenja, da zavzema Kranjsko   med  vsemi   avstrijskimi   deželam