Črniški
Dragi Marijini otroci!
Saj ne hoste spregledali, da je ta mesec posvečen svetemu Jožefu? Piizadevajte si, da boste vsak dan počastili tega izredno velikega svetnika. Sv. Jožef je patron notranjega življenja, patron niolitve. Brez mo-litve tmli mi ne bonio prisli v nebesa.
Upam, da vam ne bo neljubo, <"'e vas danes se-znanim s sovrstnikom Dominika Klazučija, našega zaanca iz fel>ruarskega pisma.
Novenni prijatelju je inie Andrej Zabati. Oseni-najstleten je vstopil 7. uovembra leta 1750. v novicijat reda, ki ga ,je ustanovil sveti Alfonz. Že iz otroških let je l>il Audrej poln božjega duha. V novic-ijatu ga ni bilo treba vzpodbujati k pobožnosti, še celo brzdati so morali njegovo veliko gorečnost. Vsak prost trenutek je ta mladenir- posveral molitvi. Učitelj uovincev ga ni uikoli posvaril ali grajal. Vse je izvršil Zabati dobro in natauono. Ko je naredil redovne obljube, je začel z višjesolskiin učenjem. Z veseJjeni se ga je lotil. Pazil je, da ni potratil od časa, ki je bil odnierjen za učenje, niti minute.
KiikiIu so se pokazala tudi na njein znanienja liude pljučne bolezui. Sveti Alfonz ga je poslal v zdravejši kraj. Neki starejši pater nani sporooa o njegoveni bi-vanju tam. ., Vesčas, kar je prebival Andrej med nami, nisein opazil na njem nobene žalosti, četudi je moral radi mrzlice vedno ležati v postelji. Vsakikrat, ko sem ga obiskal, sem ga našel polnega rajskega veselja.  Kar
112
I
se tiče jedi ali zdravil, ni pokazal nikoli kakega po-željenja po njih ali gnusa pred njimi. Naj je bilo zdravilo sladko ali grenko, smehljaje ga je použil. Popoluonia je bil vdan v božjo voljo. Tudi največji svetnik bi ne bil mogel živeti na Zabatijevem mestu ("ediiostneje. Vedno je ponavljal Zahati tale vzdihljaj: Bog bodi vedno zalivaljen! S svoje postelje je sledil svetim itia-šain, ki so se čitale v bližnji kapelici, ali pa je imel svoje oči uprte v sveto razpelo ali v sliko Matere božje."
V  februarju   leta   1758.   so   Zabatija  preinestili  v drug kraj.   V začetku  se je  zdelo,   da gre z njegovim zdravjem   na   l>o]je.    Ko je  pa stopil nekega dne brat-bolničar   zjutraj   v   Andrejevo   sobo,   je   videl  posteljo, pod iu tudi nekaj  stene okrvavljene.   Ves v skrbeh je rekel bolniku: ,,Dragibrat, bruhali ste kri." — ,,Gloria Patri (Čast Očetu) vedno, vedno!" je odgovoril Andrej.
—   ,.Pa bi bili laliko umrli!" ae je zavzel bolniški brat.
—   ..Ali nismo za to rojeni?"' je vprašal veselo Zabati.
V  maju  je Zabati  vnovič   bruhnil  kri.   Oslabel je niočno.  Predstojnik mu je povedal,  da  je  prepovedal, naj ga ljudje več ne obiskujejo, a to ne, da bi ga osaniil, niarveč da bi ga govorjenje ne utrudilo. ,,Oče nioj," liui je odvrnil Andrej, ,,ne bo.jte se! Štiri stene in sveto raz-pelo mi popolnoma zadoščajo."  Dne 80. maja. na pred-večer  vnebohoda,   je   vprašal,  kdaj   niu  bodo  dovolili iti v nebesa.   Zvečer  je  molil  z  druginii   rožni  venec.  . Besed pa ni mogel več izgovarjati.   Na  praznik zjutraj je želel,  naj mu čitajo kaj o Ijubezni Je/.usovi.   Ob 10 je pričel umirati.   ,.Oče umiram," je rekel poleg stoje-čenni patru. Ta ga vpraša: ,, Dragi brat, hočete narediti Jezusu veselje?"         ,,Oda!" odvrne Andrej.        ^Recite torej: Moj Jezus,   ljubim te iz vsega srca!u  — Ponovil je Zabati pobožno te besede.  —   ,.Ljubite Marijo?" ga vpraša pater.   —   ^Zelo, zelo,"   odgovori z uinirajofimi ustnicami Andrej.   Močno   stisne  rožni  venec  in  sveto razpelo. ,,.Iezusa hočem!" so bile njegove zadnje besede. Zaprl je svoje  oči za ta svet.   Poln  čednosti  je  odšel k svojemu Jezusu.
Štiri iu trideset ur je bilo njegovo telo izpostavljeno v cerkvi. Ljudje so ga trumoma vreli kropit. Vsak si je hotel vzeti  od njega kak majhen spomin.   Trgali so
1T3
koščke od njegove obleke. Radi tega so ga morali več-krat obleči nanovo. Tudi križec in rožni venec, celo čevlje so nni odnesli. Pokopali so ga skrivaj, da so se tako izogniJi ljudskenui navalu. Več Ijudi je zagotavljalo. da so ozdraveli, ko so se dotaknili ujegove obleke.
Dragi Marijini otroci! Andrej Zabati se je dobro pripravil na svojo smrt. Vsak dan umre mnogo Ijudi, in med njinii tudi taki, ki niso nič pripravljeui naiijo. Kaj bo ž njimi, če nesrečno urarjejo? Sveti Jožef je patron umirajočih. Priporočiino niu umirajoče. Ali se vain ne zdi, da so ti molitve še bolj potrebni kakor verne duše v vicah? Pa se malo moli zanje.
Še neko pobožno vajo bi vam ob tej priliki rad priporočil: p o b o ž n e v z d i h 1 j a j e. Znate jih gotovo že nekaj. Saj jih imate precej v katekizmu in v mašnih bukvicah. Le skušajte jih večkrat obuditi. To labko storite vsak čas brez posebnega truda. Po takih vzdih-ljajih bo postalo vse vaše delo boljše in Bogu bolj pri-jetno. Pobožni v^dihljaji se mi zde kakor rozine v potici. Več ko jih je, holj.ša je potica. Pa zdaj v postu se ne spo-dobi govoriti o velikonočnih poticab. Zatorej na svidenje!
Z Ijubirn Sinom  vas blagoslovi  —  devica Marija.