181. Številka,__Ljubljana, sredo 11. avgusta. Vili. leto, 1875. SLOVENSKI NAROD. ™ak d*n' tavzeinii ponedeljke m dneve po p/aznikih, ter velja p« p««tl prejeinan, za avitro-ogerake dežele za celo ieto 16 a-old., za pol lera 8 pold. m detrt leta 4 Rold. — Za L|ublJano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., ia četrt leta 3 gold. 30 kr., za en meaeo I gold. 10 kr. Za pošiljanje na ,.\ l« *Mttl| 10 krajo, z* moaec, 30 kr. za ootrt leta. — Za tuje dežele za celo loto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah :» sa dijaka vega znižana oeaa in nicer: Za Ljubljano za čet.t leta 2 gold. 50 kr., po poeti projeman za četrt leta 3 gld, — Za oznanila se plačuje od četiri-atopno ped t-vrate 6 kr., če se oznanilo on krat tiska, 5 kr. 6e no dvakrat in 4 kr. če so tri- ali večkrat uaka. Dopiot naj ne livoio frankiratL — Hokopiai •• i.o v.-ačajo. — Urednifirvo j« v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". ■j jiavuiitvo. na katvo naj we blagovolijo pošiljati pmi-^itio, rek amaoije, oj. administrativne reči, ie v „Narodni tiakami" v Tavčarjevi hiii Signum temporis. 12. Vsak, kdor se je le količkaj brigal v zadnjih letih za sedanjo svetovno zgodo vino in posebno za razvoj tako zvane „nem-ške jedinosti", vsak se lehko spominja, po kakej velikanskej agitaciji se je pospeševala po vseh ii < mških, partikuluristično razdeljenih deželah ideja skupnosti nemških rodov. Ne sami/ slovstveno delovanje, ne le tendencije zui romani in efemerne poezijo so pomikale pri tem agitatoričnem delu, ne samo po sobah fantastičnih poetov in časniških urednikov je razgrajalo neprenehoma ono glasovito „dreinial eiuigu,tudi v prozaično delavnic > suhoparnega rokodelca in v skromno tovarnico malega braujevca, kjer se zavija slanina in sir v stare, pozabljene poezije, zapodila se je nenadoma ona burna sila. Mogoče je bilo to po brezštevilnih društvih, ki so pod imeni telovadnih, gasilnih, strelskih in bog zua še kakovih shodov agitirala za germansko idejo. Kr/, svojega strogo narodnega stališča, in v smislu svojega gesla: „Jednako pravo za vse" — moramo iz^ozuati da js bilo prav tako. Ia itak je bilo prav, da so one sla boglasne in s la bo d n šn e vlade, ki ni j ko vedele v nasprotovanje stopiti onej agitaciji, ki se je obračala proti nji ho vemu življu v daljšem razvitkn one ideje po prnskej vojski izgubile moč in — svoj obstanek. Prav tako! Za to je stegnila Nemesis pod peruti pruskega orla svoja pogubne roke črez širne nemške države ; vsaj so jej b la pota povsod pripravljena, steze uglajene, brezna zagrebena in bolmi odneseni. Let ■ za letom so se po navijali „turn- in fiUer\Vi:hrtag", ter praznovali „Hcbtitzeu- in siiogerfjsti", in kdor koli Hči starega sodca. (Izvirna povest, spisal Liberius.) IX. (Dalje.) „Tudi brez njega lehko prebijemo, če se .izneveri v najvažnejšim trenutku, ko je najbolje potreba edinosti in pomoči," mrmrajo nedovoljno možakarji, opazi vši, da g»« hoče opravičevati Bodnik z vsakdanjimi rečmi. Mali prepir se vname potem v zboru. Glavni predmet mu je Sahrani in ueediuo-t v izpeljavi svojih sklepov. Sodnik izkuša, zatreti nemir, a trudi se zastonj. Glasovi različnega mueuja in trditve so vedno glasneji. Sem ter tje se čujejo celo osebno razžalitve. Vse je v neredu, vse je izbuljeno. je čutil v sebi količkaj patetično izpregovo-riti parkrat znamenite besede „deutsche kraft uud dcutschi einheit", stopil je na oder, ter zaupil jih mej nemške posluša1^. Malo kedo v raznih vladnih krogih se je tedaj brigal za te dogodjaje, pa 1870 1. je nanje odgovorilo. In naša AvBtrija? Tudi ona je molčala u akoprara no se njeni podložni tu in tam zvunaj v „rajhuu prav veleizdajsko obnašali, uij ona storila uičesa. Vnaj je bilo to tudi jako naravno, ideja nemškega cesarstva pod varstvom habsburške krone se je še jako živo gojila v najvišjih krogih; — težko je bilo jo brezupno žrtvovati. Za to pa so tuci marsikatere besede, ki jih je rodil kak „fcblltzentag", jako prijetno donele ua omenjenem mestu. Tako je bilo v najvišjih krogih ; vlada pa — bog se usmili, kdo bo govoril o njej iu o njenem delovanji, kadar se tiče — nemitva! Sicer je zvuuaj „v rajhu" marsikaj drugače postalo, in značaj, katerega nosi dan denes k; kov „turner- ali schutzenfsst", nij voč strogo narodno nemški, nego pruski to vć vsakdo, kakor tndi vsakdo zna, zakaj se ove politične demonstracije iu svečanosti ne vrše na pruskej zemlji, nego na druzih sosednjih tieh, katera se morajo po tem potu cripravljati za pnhodujo prusko aneksijo. Tako je bila slabotna južna Nemčija v zadnjih letih uže večkrat osrečena, in tudi letos se pražim je peti nemški „Schtltzentag" tam na švabakej zemlji. Omenili sin» poprej, da je Avstrija z nekakim otročjim veseljem gledala na taka zbirališča koncem šestdeset h let. Dandenes, ko je morala vendar le v najvišjih in v najbolj optimističnih krogih uže davnaj zninreti ona visoka ideja o hegemoniji v nemškem „Pri vaših čestu h besedah, možje, kličem, opominjam vas k redu," kriči sodnik pozabivši v prepiru, da je šum preglasen in pogubljiv. Zdajci vsopnejo vsi, t.hnta nastaue. Močno trkanje in glasovi se Čujejo i* ul ce. N»hče se ne g^ue, nihče ne oglasi. Razbijanje je hujše, krik osoruejši. Zdajci se ozre sodnik skrivaj iz zsi zagrinjala na ulico, — zbledi kakor zid iu vsklikue: „M )žje, gorje nuni, izdani smo, naša neprevidnost je naše pogubljenje!"' V trenutku se čuje, da so vlomljene duri, orožje, m< ške stopinje se čujejo n.t EPOstovžih. „Izgubljeni omo, ^orje nam," vskhknejo možakarji. „Prokletstvu nesramni izdajici!" „Belvani je uase gorje," kliče ta. „Sod-uikova hči nas je izdala sn jeuuu brezdoiuo-vincu," kriči drug'. Vsa družba se razprti po bližnjih so- cesarstvu, denden rs bi morala Austrija pazaim očesom zreti na dogodjaje, ki bi utegnili v svojih najskrajnejših konsekvencijah postati za njo predeč osodepolni. Pa zastonj! Pri zboru prusaških agitatorjev v Stnttgartu, ki se imenuje peti nemški „Schutzentag," je pozdravil avstrijski državljan, c. kr. viadni svetovalec vitez Stockl iz Ljubljane prusko nemške brate s šovinističnim govorom, v katerem izreka impertiuentno primero, da kakor je kraljica Adi i je, prelepi Trst tudi kraljica mej nemškimi mesti, se taka sme reči tudi o Stuttgartu. Mi bi o tem neumnem šovinističnem izreku ne izpregjegorili be.se-d ca, ako bi ne bilo karakteristično, da ga je govoril avstrijski uradnik, c. k r. vladni svetovalec. Mi bi smatrali tole ko arogantno baba nje, vredno obskur-uega kranjskega Nemca, ako so na bi še naši c. kr. vladni krogi in njihov oficiozni list javno veselili tega besedovanja. Vesele se, da jeden njihovih tam zunaj v rajhu zaklieal „ad captandani benevolentiam" ono uže tisoč in tisočkrat premlačeno frazo nvon der Nordsee bis zur Adria", in s tem pokazal, da je oni „uiost" vendar le mogoč. Hvala bogu, da za sedaj in za dolgo to samo v možganih zmage pijanih Nemcev in ponemčenih uradnikov ter lakommh renega-tov. Zares — žalostno signum temporis. Ko so potovali slovanski učenjaki in rodoljubi v rusko Moskvo k internacijonal-uemn vednostnemu shodu, tedaj so kričali iu javkali strahopeti nemški listi o veleiz-dajstvu, ter klicali policijo in vlado na pomoč. Ako se gane kak zuan slovanski domorodec iz svoje domačije v kakov sosedni slovanski okraj — uže kriči in laže nemško časuiŠtvo o zarotah in komplotih. Ako pa bal., iskaje raznega posvrtja. A vse je zastonj, francoski poveljnik prid are pri tej priči v dvorano s četo vojakov in kliče : „V imenu pjstave! Kdor sč gane, je predrt !J Prepir nastane mej ostalimi možakarji in poveljnikom. Grozitve se čujej > na obeh straneh, a vojaki urno obstopijo meščane preiščejo soba v obližji, tor prote vsacemu, ki se brani, z bodalom. pKje je sodnik Vu čuje se prednikov glas. „Njega držite, on je prvi upornik, prvi izdajalec!" Vse se pogleda, a sodnika nij nikjer. V pivej nevarnosti je ub /.al skozi skrivne duri na prosto in dalj*, kdo vć, kam. Do ranega .i .na traja hišno preiska-vauje. V kletih so najde mno^b streliva iu orožja, vse pojasuuje sovražno družbo tujej vladi, vse priča zoper izdane upornike. gre avstrijski c. kr. vladni uradnik ven na Nemško prodajat svoje pruske simpatije, politizirat in sanjarit o velikonemštvu, razkrivat nemške plane, ki imajo naše narodno Življenje uničiti, tedaj je to pri našem časnikarstva najvišje znamenje lojalnosti in patriotizma. Daleč smo aže dospeli, skoro predaleč! Izkustvo je učilo severno-nemške vlade, kaj je prouzročila ona Bilna agitacija ; a učilo jih je, ko jim nij bilo več moč — naučiti se, kajti potopene so bile po onib, katere so varovale. Osoda nas čiivaj, da bi se pii nas enkrat ne godilo tako ! Pozno je nže ; — da bi ne bilo prepozno! To mora biti želja vsacega poštenega avstrijskega pa-trijota. Vstanek v Hercegovini. Denes nij novih poročil z bojišča. Vse novinstvo pak se zanima z uporom, ki ga je mala Hercegovina iz malega vpibnila. To je znamenje, da se sploh priznava, da je možno, staro vzhodno pitanje naenkrat v velikem vršenji videti, in prav gotovo, da diplomati nshoda treh cesarjev" sami uijso mogli vsega v račun jemati, kar se more zgoditi. Razumejo se pak in ponavljamo, da Hercegovci sami, kljnbu vsej pomoči od strani črnogorskih in bokeljskih prostovoljcev, ne morejo zmagati. Na konec, kadar Turčija po dolgem potu iz Carigrada in iz Azije veliko vojske v Hercegovino natepe, — potem padejo tndi Hercegovci. Vspeb, velikansk vspeh je le mogoč, ako Srbija brzo vso vojsko skupaj skliče, Bosno, staro Srbijo in Bolgarijo na upor pozove. Možno je, da bodo Srbi kneza na to prisilili. Srbska narodna skupščina bi jednoglasno vojsko votirala in knez ima izbirati: ali kopita po beri, in pustivši prestol, idi v Pariz, ali kamor ti drago, ali pa bojuj se. Iz Belgrada so „ Politiki" piše: De nes so v Srbiji ponehala vsa notranja stran* kovanja, vsi prepiri: hercegovinski vstanek in potreba, da tudi Srbija v delo stopi, sta vse rodoljube v jeden tabor zjedinila, vsi delajo na to, da Srbija čem preje razvije zastavo narodnega osvobojenja. Oster boj se je razvil, boj domoljubja zoper sebične pomisleke. Prijatelji Milanovi in srbske bodočnosti bodo zmagali. Povratek knežev bode krizo prinesel, ker stanje v Srbiji je tako : n ali boj i Turki, ali pa velika notranja katastrofa." Na konca dopisa se poroča, da se je odbor v Belgradu ustanovil, ki hoče 4000 prostovoljcev v Hercegovino poslati. Na čela odbora je lOmilijonar Krzmanovič. Žalostno, prežalostno pak je držanje ogerskih Srbov v tej zadevi. To so čudni patroni! Oni Hercegovcem skoro ne privoščijo oslobojenja od Turka, ako bi morda pri-h pod Hrvate in ne pod Srbi,o. To je grd egoizem, grdo bratosovraštvo, katerega se mora Srbstvo otresti in iznebiti, sicer ne bode drnzega, nego narodna smrt na jugu za vse. A tudi hrvatski „Obzor" gotovo ne Čini prav, ako z nekakim zadovoljstvom ponatiskuje vse bndalosti nevažnih srbskih listov, kakor je mali mladi „Graničar," ki od denes do jutri živi; tako „Obzor v Hrvatstvu širi mrzenje do Srbov, katerih je ipak več, nego je Hrvatov in nas skupaj. Ako so nekateri Srbi v Avstriji brezumni, naj bodo Hrvatje pametni in naj se ogibljejo, dražiti svoje rojake na Srbe iu narobe. Politični razgled. M o t ravnjo «leže>Ie. V Izubijani 10. avgusta. Av8trijsk oficijozen list „Montagsrevne" pravi, da zveza treh ce*at'jev ima namen, ohraniti v orijentu vse, kakor jo, tako-zvan politični „status quo " Zatorej ne bodo pustili, da bi hercegovski npor meje preskočil. — (Kaj pa, če jih ne vprašavši preskoči? O tem se diplomati gotovo uijso ze-dinili.) V vnjtiški'in strokovnjaškem listu „Wehr Zeitung" nek oficir živo priporoča, naj se mej druge vojenske reforme tudi ta vzame, da bodo regimenti po narodnosti in bližnjih krajih razdeljeni, in da bode vsak oficir prisiljen, popolnem znati, le ne v govoru, nego tudi v pismu, gramatikalno jezik regimentov. Potreba bi pač bilo, ker dosedaj večina oficirjev ne zna, razen malo slabe nemščine, nobenega druzega avstrijskega jezika gramatikalno pisati. Za hrvatski' narodne vlade svobodo ljubje nij lepo izpričevalo vest, da je osečki časopis „Drau" suspendiran od nje. Tiskovno svobodo bi morala respektirati vlada, vzrasla iz one stranke, ki je nekdaj toliko proganjanja v tiskovnih zadevah pretrpela. Vna^Je đržaavr. It ti.9 k i> „Peterburgskija Vedomosti" pravijo : Nevarnost je, da bode Turčija preveč terjala od Srbije in Črne gore. Vsakako smejo potem na podporo Rusije zanašati se." — Te podpore bode pač treba, ako ae odločijo, bojevati. VrancosHtm skupščina se je tedaj 4. avgusta razšla. Nekateri poslanci so vpili ..živela republka," a kraljevci in reakcijo-narji so odgovorili „živela Francoska." — S m pati j ta skupščina nij za soboj pustila. — Na več ktajih so bile po Francoskem povodnj'. Dopisi. Iz tržaške okolice 6. avgusta [Izv. un a ji ženi, ali kakor v današnjih no-vinah čitamo, se je nže zaročil. Tudi v našej mali Gorici i v slovenskoj okolici je mej Slovenci veliko navdušenje za nboge Herce-govince i smelo rečem, da je mnogo mlade-niČev, ki bi bili takoj pripravljeni iti svojim trpečim bratom na pomoč in posnemati vrle Hrvate v Zagrebu, a primanjkuje jim materijalne moči, vedoči, da i tam je velika beda. Za uboge brezdomovine družine Hercegovincev se tudi na goriškem privatno mej prijatelji pridno nabira. Koliko denara gre v Rim in iz Rima k krvoločnim kar listom, zakaj ne bi i mi pomagali svojim ? A, pri nas je vse izdajstvo naj si bode še tako humano, ali i policija pazi na vsak korak Slovencev mej tem ko druge narodnosti imajo prosto roko naj si bode za širjenje pni -sima ali italijanizma. — Preskušnje zrelosti vršile so so na tukajšnej gimnaziji od 2. do 7. t, m. Oglasilo se je 16 dijakov za matnro, 6 Slovencev 8 Lahov in 2 Nemca. Presknšnjo z odlikosta napravila oba Nemca pa en Italjan. Palo je 5 Lahov. Izmej Slovencev je pal samo jeden; za 2 meseca bode lehko zopet delal presknšnjo iz matematike. Kakor sem iz gotovega vira izvedel, je hila velika nezadovoljnost proti nečemu profesorju nemščine, ki je z dijaki prav surovo ravnal kakor z divjaki. Marsikateri bi mu zobe pokazal ko bi se ga ne bali, kajti vrgel jih je pri pismeni maturi osem. To pa nam jo nže znano, da ta kulturouosec, ker doktor prav grdo z omikanimi dijaoi v šoli postopa imenovaje je u. p. „Sie scheinen eiu Lump zu seiuu, „Trottel" „Dumkopf-1 itd. mesto bi ga ua štiri oči posvaril, kakor se spo- dobi olikanemu profesorju, ga v pričo dražih sodijakov sramoti. Svetovati bi mu bilo da bi se ta kulturonosec v bodoče bolj omikano vedel. Vreme imamo letos zares kaj čudno; vsaki dan dežuje. Včeraj je nenavadno grmelo in treskalo za poredoma; treščilo na goriškem gradu v neko hišo, strela je šinila skozi dimnik v kuhinjo kder nij bilo k sreči nobenega in je vso kuhinjsko, pripravo razdrobila. Maš tako je razbila nekaj brzojav-kolev in eno veliko topol. Naša čitalnica jo nameravala napraviti soboto 7. t. t. m. izlet k ..novemu svetu" a vedni preteči črno sivi oblaci a plašili so nas i izlet je še za denes po vodi. Iz ■ liiiim pri Mariboru 8. avg. j 1zv. dop.] Od kar so nove šolske postave kri in meso dobile, zapazimo povsod mej učitelJ8tvom veselo, nadopolno gibanje. Hočejo pa narodne šole svojo veliko zadačo izpolniti, hočejo li značajnost, naravno bo-gaboječi čut in vedri duh razprostirati, ter tako mogočen jez biti, na katerega se valovi nečimerno8ti našega časa zastonj zaganjajo, morajo v nj h možje delovati, ki so navdušeni za svoj stan, možje, kojih srce je vneto „za vse, kar je lepo, blago in sveto" in za napredek človeštva; možje, ki imajo trdno prepričanje in neomahljiv značaj. Izrek: nnemo dat, <(Uod non habet" velja osobito pri odgoji. Te svoje velike zadačo si vsvesti, prizadevajo si učitelji, kolikor mogoče jo izpolniti. Zbirajo se pridno v društvih in okrajnih kouferencijah, ter se pomonkujo, kako bi se vspešneje za narodno omiko in blagostanje delati dalo. Taka okrajna konferencija bila je 4. in 5. t. m. v Mariboru. Zbralo se je pod predsedništvom g. Robiča, c. kr. okr. šol. nadzornika, blizu 90 za šolo vnetih učiteljev iz mariborskega, Islovenjcbistriškega in št. lenartskega okraja. G. Fr. Robič razvil je začetkom svoje pri nadzorovanji nabrane opazke, ter tu in tam učiteljem boljšo metodo priporočal. Po končanem poročilu sledil je govor učitelja M.: „Razniere mej šolo in domom", o katerem se je živahna debata vnela. Posebno nam je pa ustregel ravnatelj mariborske vino- in sadjerejske Šole g. Goethe s svojim izvrstnim govorom: „0 šolskih vrtih". Pokazal nam je, kako bi se na čisto priprost način pri otrocih ljubezen do sadje reje vcepila, ter je učiteljem priporočal si razvrstna drevesa (Sortenbiiume) preskrbeti. Po raznih referatih sledile so volitve strokovnjakov v okrajni šolski svet. Vsak okraj volil je jeduega, in sicer slovenje-bistriški okraj g. Fr. \Vindiša, nadnčitelja v SI. Bistrici, Št. Lenardski okraj g. Rajspa Mat., nadučitelja v Št. Jurju v SI. Goricah in mariborski okraj g. Milan Nerata, nadučitelja v Leitersbergu pri Mariboru. La tem izbranim priporočali bi, svoj Častni nalog krepko in neustrašljivo za blagor svojega okraja in slovenskega naroda vporabiti ter njih iu vse naše sostauovnike opomniti ua besede Ho 11 man v. Fallcrsleben-a: ..Imun r vorwKrt8 lasat una strobou dem Berufe tren er^eben, uns'rcr PfUohten una bewust!tt Ooinače stvarf. — (Kmetijska šola na Dolenjskem;. Deželni odbor je od g. Smole kupil grajščino Grm za kmetijsko šolo za 70 000 gld. s tem pogojem, ako ministerstvo v to svoto obljubljenih 30.000 gl. nakaže. Na to je ministerstvo poljedelstva deželnemu odbora odgovorilo, da na temelja razprav o tem predmeta v zadnjem kranjskem deželnemu zboru (posebno ker so nemškutarji zoper vsako šolo rohneli I in na temelju poročila, da bi Raka ugodneje bila ne more teh 30.000 gl. v omenjeno svrho popred dovoliti, predno ne dobi o vsem tem notranjčnega poročila od g. Haberlandta, profesorja na vi-8okej kmetijskej šoli na Dunaji, katerega je v ta namen navlašč na Dolenjsko poslala, Rako in Grm ogledat. Prof. Tlaberlandt se je včeraj z Dolenjskega vernol in se v Ljubljani pri deželnem odboru oglasil. Prof. Haherlandt daje v vsakej zadevi prednost graščini Grm, in jo popolnem za sposobno smatra, da se tam kmetijska šola ustanovi. V tem smislu bode prof. Ilaberlandt tudi svoje poročilo na ministerstvo naredil. To je vesela vest za Novomeščane, ker jim po tem takem kmetijska šola ne odide. — (S o š t a n j s k a posojilnica.) Ravnateljstvo nam je poslalo izkaz delovanja šostanjske posojilnice od 1. januvarja do konca junijatekočega leta. V tej dobi je posojilnica imela 95.297 gl. 59 kr. dohoda in 94.194 gl. razhoda, torej v tem polletji iS<>. tSf> gl. 59 kr. denaraega prometa! Bilanca koncem junija kaže: hranilnični vklad 9663 gl. 2 kr., zadruženih posojil 20.900 gl., za-druženih deležev 4.550 gl.; temu nasproti gotovine v kaai 950 gl., kavcija 600 gl., inventar 450 gl., posojila 324 strankam 35.004 gl. Posojilnica tedaj izvrstno deluje. Naj bi se vendar probudili rodoljubi po slovenskih krajih ter ustanovili jednake denarne zavode. — (V Hercegovino.) Iz Zidanega mosta se nam piše 9. avg.: U noči dne 8. avg. sem imel priložnost, govoriti z več možmi, kateri so Šli v boj proti Ijutemu Turku. Prišli so iz Belgrada, bilo jih je 25, večji del rojeni Ilercegovinci. Bili so srbski vojaci. Glas, da v domovini bije brat zoper ljutega Turka boj, nij jim dal pokoja. Odšli so torej iz Belgrada in z parobrodom do Siska in od ondot z vlakom do Zidanega mosta in dalje proti domovini. — Bili so vsi dobro oboroženi z dolzimi puškami in z družim orožjem : handžar, revolver itd., tudi smodnika jim nij manjkalo. Njih vodja je mladi sin nekega bogatega kapca belgra-škega. — (Od Si Rupe rta) na Dolenjskem Be nam piše, da so od tam rodoljubi poslali posredovanjem hrvatskega odbora svoj donesek za sirote bojujoči h llercegovcev. — (Z a gr e b šk i o d b o r) je poslal za pribegle Hercegovce do sedaj 1039 gold. — (Za nesrečne rodbine hercegovske,) katere so v Avstrijo pribegnile so pri nas na dalje darovali: V Ljubljani, J. P. 1 gl., P. F. 1 gl., Dr. 2 gl., P-^k 1 gl., F. 1 gl., Fr. D—k 1 gl., M. P. 1 gl., J. M—k 5 gl., K. 1 gl., II. T—k 5 gl., J. M—k 1 gl., P. S—e 5 gl., neko društvo 6 gl., M. 1 gl., N. 1 gl., Kmetov 2 gl., A-c 2 gl., S. R. 5 gl., Dr. A. 2 gl., gospodična W. 1 gL, —ej 2 gl., N. 1 gl., dr. M. 3 gl., iz čithlničnega kegljišča 1 gl., F. K. na Vrhniki 10 gl., A. iz Lit. 4 gl., M*ngšan 3 gl., iz Mor. D. G gl., M. Š. 3 gl., iz Hot. 4 gl., iz Rad. 8 gl. 20 kr., K. iz Lo—. 3 gl., \z Crn. v. A. P. 2 gl., F. V. 2 gl.; J. Ž. v Prema 6 gl.; A. K. v Podgori 5 gl.; koroška Slovenka 1 gl.; več rodoljubov iz Vranskega 16 gl.; rodoljubi v G. gr. na Štaerskem 7 gl.; A. Sr. 1 gl., J. S. 1 gl., F. N. 2 gl., J. S—5. 50 kr. v Nabrežini; J. M. inženirski pristav 4 gl.; F. V—k iz Levova 5 gl.; J. B. 1 gl., J. H—r 2 gl. na Danaji. Iz Žavca 20 gld. Iz Pazua 10 gl. 50 kr. Dijak 1 gl. 5 kr. Brata K. iz š. 10 gl. Zadnji izkaz v našem listu 122 gl. 50 kr.. torej skupaj 315 el. 75 kr. Vseni bolnim moč iu zdravje brez leku in brez stroškov po izvrstni Revalesciere k Barrj V f.Ottf/oa«:. 28 let nže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odrašcenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vae bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre bavljcujo, zaprtje, prehlajcnje, nespanje, slabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, iumenje v ušesih, Blabosti in blevanjo pn nosečih, otožuost, diabet, trganje, shujsanje, blediČico in pre-hlajenje; posebno bo priporoča za dojenee inje bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri Sevala prolesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicino na vseučilišči v Mariboru, »dravilnega svetnika Dr. AugelBteina, Dr. Shorelanda, Dr. Cainpbella, prof. Dr. Dčdč, Dr. Ure, grofinje Castle »tuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih OBob, bo razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 s priče valov. Spričevalo zdravilnega Bvetnika Dr. W ur z e rja, Bonn, 10. jul. 1852 Revalesciere Du Barry v mnogih slučajih nagradi vna zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obiBtuih boleznih, a t. d. pri kainnju, pri prisadljivem a bolehuem draženji v ■calni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih in mehurji, trganje v mehurji i. t d. — Najbolje iD in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prs niti boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grla. (L. S., Kud. "VVurzer, zdravilni svetovalec in čler. mnogo učenih družtev. Winchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina, Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Revalesciere du Barrj Vibatransko, najbolje Bpričevalo. Dr. An gol ste in, tajni sanit. svetovalec. Montona, Istra. Učinki Revalesciere du Barry so izvrstni. Fer d. Clausberger, c. kr. okr. zdravnik. Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za straš- nimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar pouiiti nij caogel, je vBled rabe Vaše Revalesciere du Barry po-polnama zdrav. Viljem Burkart, ranocelnik. Št 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicina na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše % ,B er li n e r K 1 in i b c he VVochenschrift" od k aprila 187? to le: „Nikdar ne zabtin, da je ozdra vila enegn niojih otrok le takozvana „Revalenta Ara biča" (Revalescićre). Dete je v 4. mesecu vedno ved tn več hujšalo, ter vedno bljuvsdo, kar vsa zdravil* • ijso bila v siann odpraviti i toda Revalesciere gaj>-ndravila popolnoma v 6 tednih. St 79.»10. GoBpo vdovo Klemmovo, Dtlsseldorl na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji. Št. 64.210. Markizo de Brehan, bolebaje aedea let, na nespanji, treslici ua vseh udih, sbujšunji it lnpohoiidriji. Št 65.715. Gospodični do Montlouis uepre-(»Hvljonji, nespanji in hujsanji. št. 76.970. Gospoda (.labriela Tešnerja, shtša Celja višje ju,vne trgovinske akademije dunajske, na ■koro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic. Št. 76.998. Barona Sigmo 10 letne hramote na rokah in nogah i t d. Revalescičre je 4 krat tečneja, nego meso, ter ■e pri odrašcenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, gledo hrane. V ptohaatih pnšioah po pel funta i gold. 50 kr , u r'unt 2 gold. 50 kr., 2 ronta 4 gol d. ">'J kr., 6 {Oh •ov 10 gold., 12 fantov 20 ^oid., 24 funtov Jt» gold., - Rovaleaoiero-Biacuiten v juSicah a 2 gold. 50 ki tn 4 gold. 50 !tr. — BevaleBclere-Ghoeolateo v »»rabe ;a 7 ploacioah La 12 ta« 1 gold. 50 kr., 24 ta* is golu i0 kr., iS taa i gold. 50 tir., v prahu f.a 120 t* 10 gold., za 28^ taa 90 goltL, --• U 57ri u»b 36 gold - Prodaje: Barry dc Batrv & Comp. na trn-najl, 'I»«l-i«i»t>M«- it -\ v ]LJublJ<*iaJ Kd Mahr, J. Svoboda, lekar pri „zlatem orlu", v : rini *•i bratje O •> o c a u z ro « y r , v Bm»-%aka D loe h ti -j* Frani.., v Celovei P. Birn-oacher, v Lonel Lnd.ig H ftllor, v narlbori '{. Morio, v lierianu J. B. S100 k ha ua en, v Zagreba v lekarnici usmiljenih sester, v Čer-novlcah pri N. Šnirhu, v Otteku pri Jul. Davida, lok ar j u, v 4«rad<-u pri bratih 0 bor ran z m e y r, v Teuiešvaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v \ »»ne/, iiiiiu pri lekarju dr. A. Hal ter ju, kakor v vooi ,osti;i pri dobrih ;e*arjih \.\ dpocerijaaih trgovaib; :udi razpošilja đu-u;j«k* hi»u na vm kraje po pottnil ,HK ai.k-.iiMi.'i iil OOV*Mtjil'i cega Zahvala. Vsem prijateljem in znancem, ki so ranj- Janeza Nep. Stefe-ta, trgovca in predsednika Bizaviake čitalnice pri Ljubljani, dne 9. avgusta t. 1. k večnemu pokoju Bpre-mili, zlasti pa gospodom pevcem ljubljanske čitalnico, č. gg. duhovnom in udom Bizaviško čitalnice, potem pogrebnemu vreditelju stolno cerkve Franco IJabiČu izrekuje pr. srčno hvalo Mina Štefe, (270—1) soproga. .^u ;.u\J»ka nor/.*. 10 avgusta Uzvirao t».iegr.m:»t.<. porodno. Enotni dri. dolg v Bankovnih 70 r\A 80 Enotni dri. dolg v srobra . . 74 ■ 05 iMKO dri. posojilo . . . . .112 , 20 &kc>je n&roune b^nku 932 Kre«iiruo akcije tki ill " 30 Nat: )l. ..... rt . 91 '/i it. cekini..... . 6 , tk '/i -»'-^hro ....... . .01 Piccolijeva lekarna „k angelju". Farmacijske specijalitete <«itbro I a*i<<-oflijtti lekarja v Ljubljani, na duuajskej cesti. Anaterinova ustna voda in zobni praNek. Jioljši, 1L9gO vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobol in ustne bolezni, zoper gnjilobo in inajanjo zob, zoper difteritis ali vnetico grla in skorbut, prijetnega duha iu okusa, krepi dalje zobno meso, iu je sploh neprimerljivo sredstvo za či-Btcnje zob. Kedor ga enkrat poskusi, dal mu bode gotovu prod nos t, vzlic vsim enakim izdelkom. 1 steklenica 60 kr., 1 škatljii 40 kr. RibJB OljO, poSiljano na ravnost iz mesta Bergen na Norveškom, brezkiisno in no slabo-dišeće, 1 originalna steklenica hO kr. Pravi sajdllcev pulver. Mareja se z čisto kemičnih tvarin. 1 škatlja 8(1 kr., 1 tucat škatulj 6 gold. 60 kr. Pravo vinsko žganje z soljo, v pomoč bolehnemu človeštvu, pri vsi h notranjih in vnanjih prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstne rane itd. 1 steklenica 40 kr. Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do sedaj znani želudeuni liker. Pospešuje cirkulacijo in prebav ljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica HO kr. Glvcerin-Creme, jo posebno taborno pred* Btvo zoper ra/. po kane ustnice in kožo na rokah. 1 rlacon 30 kr, Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad. Specijalno, da se ohrani koža krasna, nježna in mehka, se jej daje prednost pred vsemi uniivalninii vodami, lepotičjeui iu lepotičnim sredstvom, katera so često škodljiva. 1 steklenica 1 gold. Rajževi pulver. iiknucHivo iz vegeta- biličnib tvarin, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brhkost iu čvrstost, kar se nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr. Sok iz Tamariiide. Po mrzlih sredstvih iztlačon. Učinkuje znamenito krepil no iu olajšujoče. 1 steklenica 4U kr. Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico. Učinek tega leka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je lek uže poskusil sam na sebi, se bode radostno prepričal, da je najmočneje iu zanesljivejšo sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 stekleuica hO kr. Aiuroeila se izvršujejo vračajočoj se pošto proti i»o>lii«'iuii povzetju. (132—7H) od 5. do 10. avgusta: Matilda Blažek, hči udove nadgozdnarja, 12 ]., na vnetji. — Marijana Kno, uboga, 61 L na jetiki. — Jurij Trčok, krojač. 60 1., na OBlabljenji. — Jože JSerer, rokodelec, 37 I., na vodenici. — Jovana Podkrajšek, hči kon-dukterja, 2 1., na jetikt. — France Kozina, kaznjenec, 24 1., na razkrojenji krvi. — Ivan Stefe, trgovec, 38 1., na OBlabljenji pljuč. — Toma! Rihtar, gostilničar in mesar, 63 1., na oalabjenji. — Marija Cisek, hči hišnega pos., 1 1. 10 mes.. na rudečici. Strelovod. Pogostno Mtrele v poslednjem času v poslopja, ki so brez Mtrclo-*'©«la, napotil«! so podpisanega, da opozori posebno občinstvo na svojo po-BkuSeno Mtrelovode najnovejo sestavo in je priporoča. Stroški se naznanijo, in so izračunjeni prav po ceni. IguueiJ Tagtoiclit, skladišče strelovodov, na drobno in debelo. M.'.sto, Fleisehmarkt 1, \Vien. (16y—1) ; M@soA&® tiskasmai ■ i I izdeljujo j I vozne liste za železnice ■ ^ B firmo iu železniškim kolekoin I i po novi naredbi J I lOtM) izrisov za 2000 . ... gold. 7.:0 ■ 18.60 /.a lirzovoKiiiuo: IOOO iztisov za 2000 9,— ll>..rjO '.VA^VVm'A^^VAV.1 TUJO. 9, a v g u 81 a: ^ « > t* : Gorjup, Devet iz Reke. PriSlouu: Sobiler iz Dunaja. — Moser iz SiBka. — Iloffman iz Dunaja. — Mazurka iz Zagreba. — Sprenger iz SiBka. — Oo!dsinidt iz Dunaja. — Spacil iz Zagreba. — Benedikt, Jelenec iz Dunaja. r"ri Halleii Scherz iz Dunaja. — pl. Elerih i/. 1'rngo. — Frič iz Trsta. — Lang iz Dunaja. — Iks iz Zagreba. — I.ustig iz Dunaja. Jsdajatitlj iu nreduiR Jonip Jur6i(. Iz predavanja gosp. dra. JUngra o koristi brezovega balzama v ruiM-nj«- lil |mis|i< \ an j<- kožuc lepote. Dr. JiiiiK«»r je v svojem predavanji o oh ram nji in lepotičenji kožo omenil sledeče: „Lepa koža jo ozna-čenje notranjega človeka, fizičnega; ako se k njej Se pridruži čvrsta litin ilosl ali kolorit, poveksava, posebno pri ženi, lesk krasote. Brezovi balzam, kot sem se o tem v poslednjej dobi čestokrnt prepričal, je nam od prirode Kame podarjeno aredatvo in korist njegov nam pojasnujejo aromatične In etorične zakholnr tvariue Ker čisto rastliiiska tvarina, baš tako lebka kakor glicerin, v glavno kožno potnico leze, ter tako kožno sestavo k večjej delavnosti izpodbada, dalje aromatični del vpljiva i na kožo, da slednja more živenjo »prejemati i/, v raka, vsled česar hitro nastane barvitost« ter so pod kožnim površjem nahajajoča nečistota uničuje In odatranjnje. i* »«*'J wmeh meni /ni.nil> iu lako zvuuili It'potienila oretlNtev /asli./i brezovi l»al#.niu predluost, ter izrekam mnenje moje vsled mnogih izkustev in ob enem poziv jem k mnogoLrojniiu poskusom, da bi so vsakdo o resničnosti mojih bi sodi j prepričal." Cena a lončka 1 gold. 60 kr., po posti 10 kr. več. —:>y _Mtla«li»iOe ima v Cradcm gosp. II. MilelliuiiNi-r. Sporgasse št. 3._