-----   208    -----
Potres.
Knezoškofijstvo ljubljansko je vsled potresa podaljšalo rok za velikonočno spovod do konca prihodnjega meseca.
Glasom komisijskih zapisnikov morajo se nadalje podreti: hiša Elizabete Kuhar v Merosodnih ulicah št. 1 (takoj), hiša Frančiške Sterle na Žabjaku št. 2 (takoj); hišo Josipa Koutny v Hilšerjevih ulicah št. 6, trakt na ulico pri Filipa Supančiča hiši na Rimski cesti št. 16, pri »Glasbene Matice" hiši št. 8 v Gospodskih ulicah tudi trakt na ulico (ker je hiša tudi vsled poznejših potresov znatno trpela), vodni trakt, eventualno celo poslopje pri hiši Fr. Bahovca ml. v Trubarjevih ulicah št. 1, prizidani hlev Tom-čevih dedičev v Trnovskih ulicah št. 2, trakt na dvorišči pri Josipa Lokarja  hiši v Hilšerjevih ulicah št. 1
-----    209-----
trakt proti Igriškim ulicam pri Antona Zenkerja hiši v Gradišči št. 8, ves trakt na dvorišči pri Marije Spo-Ijaričeve hiši št. 12 v Hilšerjevih ulicah, erarno poslopje na Cesarja Josipa trgu štev. 11, tako zvana „glavna stražnica", drugo nadstropje, eventualno tudi severo-zahodni vogel prvega nadstropja pri licealnem poslopji na Valvazorjevem trgu št. 1, hiša II. Terezije Omejc na Karlovski cesti št. 24, hiša Uršule Hrovatin na Poljanski cesti št 3, pri Jakoba Sobra hiši na Dunajski cesti št. 8 vzhodni trakt do prvega nadstropja, pri Josipine Križmanove hiši na Karlovski cesti št. 5 trakt na dvorišči, pri Ignacija Druškoviča posestvu na Dunajski cesti št. 11 vzhodni del hleva, pri Ign. Šarca posestvu v Kolezijskih ulicah št. 6 prizidek in rastlinjak, mestna hiša na Emonski cesti št. 19 (takoj), Frana Doberleta hiša v Kolezijskih ulicah štev. 3, prvo nadstropje mestne hiše v Gradaških ulicah št. 22, stolp uršulinske cerkve do ure ter oba vogla samostanskega poslopja na Kongresnem trgu št. 16, Ivana Frischa hiša na Marijinem trgu štev. 3, Zofije Ber-nardove hiša na Marijinem trgu št. 4, Frana Požlepa hiša na Dunajski cesti št. 36, leva stran hiše Josipa Gerberja na Kongresnem trgu št. 4, stransko poslopje pri Franceta Topolavca hiši na Sv. Martina cesti št. 1, pri Josipa Seuniga hiši na Marijinem trgu št. 2 vzidek proti Frischevi hiši, podstrešje pri Hribernikovi hiši na Sv. Martina cesti št. 21, hiša Andreja Dacarja na Tržaški cesti štev. 35, levi prizidek na dvorišči pri Oroslava Dolenca hiši v Gledaliških ulicah štev. 10. (Ker pa je sploh vsa hiša hudo poškodovana in bi torej rekonstrukcija bila neprimerno draga, sklenil je gospod Dolenc, podreti celo hišo.) Nadalje se morajo podreti pri frančiškanskem samostanu na Marijinem trgu št. 5 prečni trakt do pritličja, celi stranski trakt, sprednji novi trakt do prvega nadstropja eventuelno do pritličja, sprednji stari trakt do pritličja, Filipa Schreyerja hiša v Špitalskih ulicah št. 9 (čim prej), Franca Petana hiša v Ključavničarskih ulicah št. 5, gospodarsko poslopje Petra Pavlina pred konjušnico št. 7, zahodni trakt pri Cecilije Podkrajškove hiši ob cesti v mestni log št. 13c, pri Ludovika Koppmana hiši na Trnovskem pristanu št. 10 prizidek uličnega trakta in stopnišče, pri Petra Vidmarja hiši na Opekarski cesti št. 7 prizidek na dvorišči, hiša Frana Bavniharja v Špitalskih ulicah št. 7, gospodarsko poslopje Matevža Jorasa ob cesti na loko št. 4, poslopje na ulico, srednji in trakt na vodo pri Josipa Bahovca posestvu na Sv. Jakoba trgu št. 9, pri hiši Marjane Tschada na Sv. Jakoba trgu št. 3 zadnji trakt, pri Marije Jemc posestvu na Tržaški cesti št. 14 vsa hiša razven prizidka; tretje nadstropje spredi in ves zadnji trakt pri grofa Blagayja hiši na Sv. Jakoba trgu št 10, pri Cecilije Podkrajškove hiši na Opekarski <jesti št. 39 podstrešje in južno pritličje ter podstrešje pri iste posestnice hiši št. 37 na Opekarski cesti, hiša in  večjim   delom  tudi  gospodarska   poslopja  Helene
Kastelic v Kurji vasi št. 14, Ant. Baherja hiša na Karolinški zemlji št. 1, severna polovica vrtne hiše v botaničnem vrtu.
Škodo na ljubljanskih poslopjih so komisije cenile na 3,138 700 gld. Tehniki so škodo cenili za to tako nizko, ker so po njih mnenji hiše v Ljubljani bile jako slabe. Za obnovljenje mesta bode pa seveda treba mnogo večje svote, na kar se bode morala ozirati vlada pri dovolitvi brezobrestnega posojila.
Poškodbe na Ljubljanskem barji niso posebno velike. Poškodovanih je nekaj slabše zidanih hiš.
Naddesetnik pri vojaški godbi Reinholz, je bil kakor znano, v potresni noči pred Perlesovo hišo nevarno ranjen. Kakor čujemo, bode sicer okreval, a postal je za vojaško službo nesposoben. Sicer bi bilo lepo, ako bi vojaški erar skrbel zanj toliko časa, da dobi kako službo, a ker skoro ni upati, da se to zgodi, bi bilo želeti, da se mu iz nabranih milodarov pomore, dokler ne dobi zaslužka.
Finančni minister je dne 11. maja predložil poslanski zbornici zakonski načrt glede oproščenja davkov za poslopja v Ljubljani, poškodovana po potresu. Ta zakonski načrt določa:
§ 1.) Doba, na podstavi zakona z dne 25. marca 1880, drž, zak. št. 39, določenega oproščenja hišno-najemninskega in hišnorazrednega davka se za poslopja v Ljubljani in okolici, katera so bila po potresu poškodovana, podaljša na 25 let, ako se tekom petih let, začenši z veljavnostjo tega zakona a) poškodovano poslopje podere do tal in na novo sezida, četudi se je glede obsežnosti zagrajeni svet, kjer je stalo poslopje, razširil ali utesnil, ali če se je prezi-dalo; ali b) celi za samostojno rabo primerni deli poslopja in na novo zidajo, oziroma prezidajo.
Ako se mora poškodovano poslopje popolnoma podreti, in se iz prometnih, sanitarnih ali stavbeno-tehniških ozirov ne da dovoljenje za zgradbo novega poslopja na istem prostoru, je lastnik dotičnega objekta deležen oproščenja davka za poslopje, katero zgradi na drugem četudi doslej nezazidanem prostoru, a v isti velikosti, kakor je bilo prej.
§ 2.) Finančni minister se pooblašča, da vsem tistim poslopjem v Ljubljani in v okolici, pri katerih so vsled potresa potrebne bistvene poprave, a ne take, da bi zanje veljale določbe § L, dovoli z ozirom na velikost teh poprav popust od hišnonajemninskega in hišnorazrednega davka, a k večjemu zadnje tri kvar-talne obroke 1. 1895 ter podaljša eventuvalno pristo-ječe oproščenje tega davka do dobe petih let.
§ 3.) Izvršitev tega zakona, ki postane veljaven tisti dan ko se razglasi, se naroča finančnemu ministru.
Koncem seje so poslanec Hofman-Wellenhof in tovariši predlagali: Vsled žalostne elementarne nezgode, ki je zadela mesto Ljubljano, se bode po zagotovilu   finančnega   ministra   aktivnim   državnim
uradnikom dovolila izredna državna podpora, kakor so jo dobili že vsi v Ljubljani poslujoči uradniki južne železnice, deželni in občinski uradniki. Taks podpore so brez dvoma potrebni tudi umirovljeni državni uradniki vsaj nižjih činovnih razredov, ki so vsi že v letih in žive od male za aktivitetno doklado zmanjšane mirovnine. Tudi od milodarov, ki prihajajo od vseh stranij, bodo vpokojeni uradniki prav težko kaj izdatnega dobili. Z ozirom na to se predlaga: Vlada se poživlja, naj tudi vpokojenim, stalno v Ljubljani bivajočim uradnikom dovoli primerno izredno podporo.
V  smledniški županiji je potres napravil kacih 40 tisoč škode, brez cerkve, šole in župnišča. Vidi se, da je bil potres v smledniški županiji precej hud, če tudi ne tak, kakor v Vodicah.
Na Vipavskem je potres najhuje poškodoval Bu-danje, ker stoje na višini. Šolsko poslopje je tako razdrapalo, da se po izreku inženerjev ne splača popravljati. Cerkev, katero so pa že tako mislili novo zidati, je tudi močno poškodovana, bolj nego so sprva mislili.
V  soboto zvečer je bil v nekaterih krajih v Italiji precej močen potres, ki je ljudij silno prestrašil. V Florenciji se je zemlja prvikrat stresla ob 8. uri 35 minut in so se potem ponavljali hitro drug za drugim sunki do 9. ure 56 minut. Ob 11. uri zvečer in ob jedni v nedeljo zjutraj se je potres zopet precej močno ponovil. V jutro se je potem še večkrat streslo. Tudi še prihodnjo noč se je čutilo več močnih sunkov, potem se je pa zemlja pomirila. Sunki so bili navpični. Potres je poškodoval kakih 3500 hiš.
Hudo je trpela bolnica; na kateri je kacih 20.000 lir škode. Bolniki so skoro nagi bežali na ulico. Sploh so ljudje tisto noč prebili največ zunaj hiš. Več ljudij je poškodovanih. Dve cerkvi ste hudo poškodovani, jedna ima sedem velicih razpok. V dveh cerkvah je bila služba božja in ljudje so v divjem begu bežali na ulico. V treh gledališčih je tudi bila huda zmešnjava, posebno v gledališči Pagliano, kjer bi se bila gotovo pripetila silna nesreča, da nista jeden igralec in jedna igralka pomirila ljudij.
Poškodovan je narodni muzej, palača deli Ufficii, v kateri so dragocene zbirke, mestna hiša in več druzih zgodovinskih poslopij. Hudo so trpele tudi zgodovinsko pomenljive vile zunaj mesta.
Posebno je omeniti, da so oblastva v Florenci mej potresom povsem storila svojo dolžnost, skrbela so za red, da se ne prigodi kaka nesreča. Župan je dal takoj razsvetliti Viale deli Calli, umetno cesto zunaj mesta, priljubljeno sprehajališče in park Cascine, kjer so ljudje lahko prenočevali. V mestu je bilo kakor na pustni večer, vse je norelo. Škode je v Florenci 1 milijon lir. Tudi v florenški okolici so poslopja močno poškodovana in tam je bilo tudi 9 ljudij ubitih, nad 50 pa težko ranjenih. V vasi Grassini se je podrlo 40 hiš.   Pet ljudij je bilo ubitih, več pa težko
------    210    ------
ranjenih. Jednemu kmetu so se podrla tri poslopja in pokopalo pod razvalinami 9 članov njegove rodbine. Tri  so mrtve  izvlekli,   mej   drugim  gospodarja.
V  Careggini, kjer je slavna medicejska vila, so tudi hiše močno poškodovane, tri so se podrle. V San. Martinu se je podrla cerkev, v Lappagiji se je podrlo več hiš in je tri ljudi pokopalo pod razvalinami.
V   občini Galluzzo je bila jedna ženska hudo poškodovana.
Potres čutili so tudi v Parmi, Sieni, Piši, Pia-cenzi, Bologni, Arrezu, Pistoji in tudi v Rimu. Na Toskanskem že stoletja ni bilo tako močnega potresa, kot je bil ta. Iz Rima so se že v nedeljo poslali vojaki na pomoč v poškodovane kraje in kraljevi naslednik je tudi že z vojaki šel obiskat jih. Potres se je pa isti večer čutil tudi na grškem iotoku Zante, in je bil najbrž v zvezi z italijanskim potresom.