Glas KRANJ 16. MARCA 1955 LETO IX. — ŠT. 22 DIN 10.— ' ■ d a j a : Gorenjski tisk / Ureja: Uredniški odbor / Odgovorni urednik: Slavko Beznik 1'«iel uredništva 475 — uprave 190 / Tekoči račun pri Komunalni banki Kranj štev. 61-KB-1-2-135 / Izhaja v Ponedeljek in petek / Naročnina: letna 600, polletna 3*0, mesečna 50 dinarjev. Glasilo SZDLza Gorenjska Gsrenisfce Intervju m predsednikom Sveta za urbanizem OLO Kranj tov. ing* arii. Jožetom Krajneičem in vsakršno neracionalno trošenje zemljiških skladov Ker se letos obetajo v stanovanjski gradnji določene no- primer neorganizirane gradnje njenem področju. Zato bi bilo vosti, tako glede finansiranja kot načina gradnje, se je naš imamo na področju blejske ob- priporočljivo, da bi ustrezni or- nrednik obrnil na predsednika Sveta za urbanizem OLO Kranj čine v trikotu Gorje—Podhom— gani sploh prepovedali stano- tovariša ing. arh. Jožeta Krajnčiča in ga prosil, naj mu odgo- Zasip. Tu so v preteklosti po vanjsko gradnjo v zgornji doli- vori na nekaj vprašanj v zvezi z novimi ukrepi, ki se priprav- večini gradili svoje hiše de- ni Save na področju Mojstra- ijajo oziroma so že sprejeti. lavci jeseniške železarne. Gra- na—Podkoren in v Bohinju na dili so jih nenačrtno in brez področju od Bohinjske Bistrice Vprašanje: O ekono- strani so se čutile negativne izdelanih osnutkov Zato so do Savice. Tu naj bi se dopu- mičnl graditvi in izrabi za- pesledice take gradnje tudi na zragle niše najrazličnejših ti- ščala gradnja samo v primeru, zidalne površine se v zad- graditelju samem. Zmanjšala p0Vj raziicne višine in oblike, če je graditelj življenjsko na- njem času precej razpravlja, se je njegova zmožnost za red- razmetane povsem slučajno. Ker vezan na te kraje. O tem je razpravljala na no delo, padla je produktivnost je ta predel neposredno zaled- Ce torej ocenimo prvi in dru-zadnjem zasedanju tudi Ljudska skupščina LRS. Bi nam lahko povedali nekaj o novih principih stanovanjske gradnje na Gorenjskem letos in v prihodnjih letih? KAKO STA ZAMIŠLJENI Tudi male glavice mučijo včasih velike skrbi 10 milijonov za štipendije Odgovor: Preden bi govoril o novih principih stanovanjske gradnje, bi rad v nekaj stavkih ugotovil karakteristične Poteze gradnje stanovanj v bližnji preteklosti. Doslej smo imeli dve vrsti gradbene dejavnosti. Prvo je finansirala družba, bodosi ljudski odbori, bodisi gospodarska podjetja. Cene takih gradenj so se gibale Od 20 do 35.000 dinarjev za m5* fcazidane etaže, tako da je eno stanovanje veljalo od 3 do 5 milijonov dinarjev. Drugi način, ki je na videz Pocenil gradnjo, je bil sistem kreditiranja zasebnih graditeljev. Toda ta način je izzval mnogo težkih problemov in je imela družba od njega le škodo, ki je dosežene koristi niso mogle odtehtati. Naj spomnim le nekatere negativne vplive take nenačrtne graditve: razko-savale so se kmetijske površine, Pri dodeljevanja kreditov bo odločal način gradnje je Bleda, so bili s tem uničeni gi način graditve, ugotovimo na dragoceni turistični pejsaži. eni strani neekonomičnost gra- Po mojem mnenju bi morala ditve, pretirane stroške, na dru- V sredo se je sestala komisi- sklenjeno, da bodo občinske ko- prevladati tendenca, da bi se gi strani pa navidezno nižje ja za podeljevanje štipendij misije pošiljale okrajni zapis- jeseniški delavci, če že zidajo stroške, ki pa so spremljani z OLO Kranj. Na posvetovanje so nike svojih sej, sezname šti- svoje hiše, primaknili bliže k za družbo nezaželenimi posledi- bili tokrat vabljeni tudi člani pendistov in prepis'e pogodb. Železarni in zidali na bolj str- caml. občinskih komisij za štipendije. Člani občinskih komisij pa so , To pa predvsem zaradi tega, da izrazili željo, naj jim tudi bi se štipendije določale in raz- okrajna komisija pošlje sezna- deljevale po enotnih merilih. me štipendistov z njihovega V decembru lanskega leta je področja, bilo v dogovoru z občinskimi Na ^jl je bilo nadalje dolo- predsedniki sklenjeno, da se bo cen0) da je treba v najkrajšem Vprašanje: Ugotavlja- 15%, zadruge, gospodarske or- štipendiranje preneslo tudi na casu skleniti pogodbe z vsemi mo torej, da gradnja stano- ganizacije in privatniki pa 25%. občine. Teh sklepov pa posa- okrajnimi štipendisti in poslati vanj ni samo vprašanje po- Pri dodeljevanju kreditov bo mezni ob predvsem zaradi bolezni, letu, je bilo izgubljenih 7382 de- Ja okrajnega zavoda za »oclat cijska komisija delavskega sve- Najboljše so se odrezali zavara- lovnih dni, izplačanih pa 2 mi- no zavarovanje tudi ugotovila, vanci iz občine Mengeš, kjer lijona 245.655 dinarjev. Tako vi pri ta skupno s sindikalno organi *aoijo. so volili 95 36%. Tako visoka soko število nesreč V Železarni Jesenice bodo volilna udeležba na območju močno presega okrajno, republi- razpisall volitve delavskega sve- domžalske podružnice potrjuje, ško, kakor tudi zvezno pov- ta podjetja in DS grup obratov da se zavarovanci, ilasti v so- prečje. Prav zaradi tega so se da so nekateri od zasebnih de-delu lodajalcev z območja domžalske podružnice, zatajili za 300.000 dinarjev prispevkov. (f lei številki: A ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR (2 str.) 0) GORENJSKI KMETOVALEC (3. str.) a ZGODOVINSKO BRANJE (4 str.) 0 »BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA« v PG (5. str.) A DRUŽINSKI POMENKI (6. str.) A7-^C TE DNI PO SVETU Po izgonu Makariosa s Cipra so se odnosi med Grčijo in Veliko Britanijo v zadnjih dneh še poslabšali. Grška vlada terja splošno amnestijo na otoku in Vrnitev Makariosa in postavlja to kot prvi pogoj za nadaljevanje pogajanj z Britanijo. O izgonu Makariosa je (pretekli torek razpravljal tudi britanski Spodnji dom. Ob tej priložnosti je v imenu laburistične opozicije Bevan ostro grajal ta ukrep konservativne vlade, ker le-ta ni predhodno obvestila parlamenta o nameravanih ukrepih. Razen ostre kritike opozicije, je močno vznejevoljilo brJtan. vlado stališče ZDA, ki so izjavile, da izgon Makariosa ni umesten korak. V napredni svetovni javnosti prevladuje mnenje, da so metode kolonializma zastarele. Na povratku z zasedanja pakta za jugovzhodno Azijo, so vsi trije zunanji ministri zahodnih velesil Llovd, Pineau in Dulles obiskali več dežel Srednjega in Bližnjega Vzhoda. Vsi so obiskali Indijo in vsak je poizkušal uveljaviti v razgovorih z voditelji Indije svoje koncepte o politiki v Aziji. Po vseh znakih sodeč, je naletel na najtoplejši sprejem in največje razumevanje francoski zunanji minister Pineau s svojo realno politiko koeksiistence in utrjevanja zaupanja med Vzhodom in Zahodom. Izredno pomemben je nn tej turneji tudi Pineaujev obisk V Kairu, ki ga nekateri politični opazovalci ocenjujejo kot pripravo nove francoske politike v Severni Afriki, pri čemer želi Francija dobiti podporo Egipta Po zadnjih podatkih, ki so bili objavljeni preteklo sredo, bo Francija v tem letu razvijala teredno živahno diplomatsko aktivnost, da bi okrepila stike s prijateljskimi deželami. Prihodnji! mesec pričakujejo v Parizu italijanskega predsednika Gron-chija, v začetku maja bo odše1 na obisk v Francijo naš predsednik tovariš Tito, v juniju pa indijski ministrski predsednik Nehru in grški kralj Pavle. Ce k temu dodamo še potovanje francoskega zunanjega ministra v Sirijo, Libanon, Izrael in v Zahodno Nemčijo ter obisk ministrskega predsednika Guv Molleta in zunanjega ministra Pineauja V Sovjetski zvezi, dobimo jasno sliko francoskih naporov, da bi konstruktivno prispevali k stabilizaciji miru na svetu. Pretekli ponedeljek je v Moskvi umrl prvi sekretar Združene delavske stranke Poljske Boleslav Bejrut. Ob smrti tega vidnega povojnega poljskega državnika, je poslal predsednik republike Tito sožalno brzojavko predsedniku ministrskega sveta LR Poljske Jožefu Zirankie-wlczu, preteklo sredo zvečer pa je odpotovala v Varšavo delegacija CK ZKJ, ki se bo udeležila pogreba. V delegaciji sta Sveto-zar Vukmanovič in Via j ko Be-govič. in vsakršno neracionalno trošenje zemljiških skladov (Nadaljevanje s 1. strani) RAZTRESENIH GRADENJ NE DOPIJSCAJMO VEC Vprašanje: Občinski ljudski odbori bodo morali torej zagotoviti, da se bodo gradbeni kompleksi kolikor mogoče koncentrirali ter da se bo s tem zagotovila večja gostota gradenj na ha. Bi nam lahko povedali, na kakšen način bodo občine to lahko zagotovile? Odgovor: Pri Izdaji odloka o uporabi zemljišč za gradbene namene bo treba predvsem upoštevati bližino obstoječih komunalnih naprav (ceste, vodovod, kanalizacija, električno omrežje). Nadalje bo sveta, posebno z o/i roni na novo gospodarsko politiko? treba stremeti, da se za grad- čisto konkretno spoznali, kolik- njo izkoristijo površine med že šne gospodarske koristi imajo, zazidanimi površinami. če se odločijo za to vrsto gra- V pripravi je tudi zakon o denj in da bodo hkrati na jas- uporabi zemljišč za gradbene nem s pravno-lastninsk'm po- namene, ki se je prav te dni ložajem, ki izvira iz teh vrst trdne organizacijske mreže, obravnaval v ljudski skupščini gradenj. pred njjm pa stojijo velike na- LRS. Ker pa zakon še ni spre- Sredstev za stanovanjsko loge, ki so navedene že zgoraj, jet, naj ljudski odbori točno gradnjo je letos precej več kot Predvsem mislim, da se bo de- upoštevajo dosedanjo uredbo v prejšnjih letih, vendar spričo i0 SVeta moralo razvijati v dveh ter naj v smislu navodil, ki so potreb, ki so na tem področju smereh, jih dobili od Sveta za urbani- zelo pereče, vsem ne bo mogoče zem OLO, določijo za graditev ustreči s krediti. Težiti se mo- stanovanjskih hiš najminimal- ra predvsem, da se bodo ta nejše površine. Pod nobenim sredstva dajala za višji način pogojem pa ne bi smeli več do- gradnje, medtem ko bi se kre- puščati raztresenih gradenj, ki diti za individualno gradnjo, skladov. Poskrbeli" bomo, da se bi krčile plodno zemljo, ali pa spričo manjše družbene ekono- zaščitijo orne površine ter obrabile kakorkoli v nasprotju z mičnosti, za sedaj omejevali. m- neokrnjen izgled naše turi-Zakonom o varstvu javnih cest Vprašanje pa bo, kaj ukreniti stične pokrajine. Tu bo treba in varstvu pokrajine. Šušmarski načrti podražujejo gradnje1] Nadalje je izredno važno, da najmanjšo možno mero. Na ta si ljudski odbori oskrbijo za- način naj bi se gradilo le v zemljišča, ki so jih določili za primerih, ko gre za stanovanja gradnjo stanovanj, ustrezne za- uslužbencev ali delavcev dolo- zidalne načrte, ki naj obsegajo čenih ustanov ali podjetij, ka- tudi časovno razdelitev gradnje, terim se stanovanje mora zago- Razen zazidalnih načrtov si toviti in za to trenutno ni no- s tistimi zasebnimi graditelji, ki strogih ukrepov in odločne be so gradnjo že pričeli. Pri tem sede, Toda to bo treba urediti, naj občinski ljudski odbori do- kajti tu ne gre samo za inte ločijo nek vrstni red in pred- rese naše pišejo določene pogoje. Pred- predvsem bodočih pokolenj. nost naj bi imeli graditelji, ki 2. Trudili se bomo, da bomo gradijo po že določenih zazi- čimprej izdelali ustrezne kri- dalnih načrtih v skladu z odlo- terije in principe, po katerih ki o zazidljivosti zemljišč, na- Domo v bodoče usmerjali celot- dalje tisti, ki gradijo po eko- no gradbeno dejavnost v okra- nomičnih načrtih in pa seveda tisti, ki so v stanju z najmanjšim kreditom v najkrajšem času dokončati gradnjo. Razdeljevanje stanovanj Kdo lih bo dobil na Jesenicah? Letos do jeseni bo na Jesenicah predvidoma na razpolago 60 stanovanj. Potemtakem bo . 60 prosilcev izmed trenutno 800, dobilo ustrezna stanovanja. To je sicer še razmeroma malo, saj Odgovor: Znano je, da je niti 10% prosilcem ne bodo re-naš svet še zelo mlad in zato šene prošnje za stanovanje, nima še posebnih izkušenj in Vendar je treba upoštevati, da je med prosilci tudi precej takih, ki imajo bodisi pretesno ali pa neprimerno stanovanje. Da bi ne bilo v prihodnje nobenih očitkov na račun stanovanjske komisije, češ da deli stanovanja na osnovi protekcije, so napravili na Jesenicah seznam upravičenih pričakoval-cev za stanovanja v letošnjem letu. Vse prošnje so bile ponovno pregledane. Pri tem pregledu j« razen stanovanjske komisije sodelovala tudi SZDL in ostale množične organizacije. Sklenili so, da izmed vseh prosilcev , marveč Prid?l° J. Pošt^ ,v P™1 ™J! prosilci, ki so sodelovali v NOvt bolniki, invalidi, prosilci * skrajno neprimernih stanovanjih oziroma brez njih itd. Med vsemi izbranimi je z» sedaj na seznamu prosilcev 40 delavcev in 9 uslužbencev i* Železarne, ostali pa so iz drugih poklicev. Podobne sezname upraviČe- 1. Z vsemi ukrepi in s pomočjo Okrajnega ljudskega odbora bomo preprečevali vse divje gradnje in vsakršno neracionalno trošenje zemljiških ju, zlasti še stanovanjsko graditev. Na ta način bodo naše revizijske komisije postale resničen instrument te družbene naj ljudski odbori preskrbijo bene druge možnosti. Sredstva Bodoča nalOCTO Svpfa deiavnosti> ne Pa samo kon" nih pričakovalcev za stanova- tudi načrte zgradb, ki jih na- za te gradnje bi se dobila iz uaiw3c ¥Cia trolno-tehnični organ, ki doslej nja pripravljajo tudi v Zirovni- pri svojem odločanju marsikdaj ci in Mojstrani. Ti seznami boni upošteval družbenih intere- do prav tako kot jeseniški izo- meravajo graditi na določenem kreditnega sklada in vračala v področju. Pri tem morajo stre- obliki anuitet iz rednih let-meti, da si bodo nabavili take nih proračunskih sredstev, načrte, ki bodo ekonomični in Najsplošnejši način graditve ki bodo hkrati ustrezali potre- stanovanj naj bi postala žabam graditeljev. Z družbenimi družna stanovanjska gradnja, sredstvi se objekti, ki ne bi bili Tu gre za organizirano zazidavo grajeni po ustreznih načrtih in določenih kompleksov, bodisi z ne bi ustrezali sodobni kulturi bloki, vrstnimi hišami ali Indi-stanovanja, ne bodo mogli gra- vidualnimi hišami, diti. Pri tem je seveda treba dati Pri tem je treba opozoriti in- prednost zadrugi višjega tipa, dividualne graditelje, naj se ne to je skupini graditeljev, ki že-poslužujejo šušmarskih projek- ie graditi stanovanja v blokih, tov in naj se obračajo za na- Ekonomična in cenejša od in-svete na projektivne organiza- dividualne gradnje je na vsak cije ali na Zavode za stano- način tudi gradnja vrstnih hiš, vanjsko in komunalno graditev, ki jim Je prav tako treba dati ki jim bodo postregli z zažele- prednost pri kreditiranju. Zara-nimi nasveti in materialom, di mnogih nepravilnih pogledov, Doslej se je namreč dogajalo, ki jih imajo nekateri o takem da je zaradi slabih in pomanj- načinu gradnje, bo treba o vseh ljivih načrtov prišlo do nemo- podrobnostih te vrste gradenj rjočih gradenj. Nenačrtno sezi- še posebej spregovoriti. Tu bo-dana stavba pa ne skazi samo m0 zlasti lahko posredovali iz-videza določenega področja, kušnje razvitejših držav, ki so Vprašanje: Ali nam lahko poveste, kakšni so na- črti za bodoče delo vašega sov. bešeni in prosilcem na vpogled- Premalo pozornosti do invalidov NOB V petek se je zbralo v dvorani delavskega doma na Jesenicah nekaj nad 200 vojaških vojnih invalidov z Jesenic na redno letno skupščino Mestnega odbora ZVVI Jesenice. Predsednik Janez Rozman je jo nudili socialno šibkim in malo skrbi pa so posvečali otro-100% invalidom, udejstvovanje kom padlih v vzgojnem, §ol-članov na športnem in kultur- skem in ideološkem, pa tudi so-nem področju, ter govoril tudi cialnem pogledu. Za člane niso o nekaterih slabostih. Razvese- organizirali družabnih večerov ljivo je, da se lep procent čla- ali skupnih izletov, ki bi v ve-nov udejstvuje pri kegljanju, liki meri utrdili medsebojne podal referat o delovanju in do- streljanju in šahu in so na tek- vezi. Se vedno niso uspeli doseženih uspehih odbora v minu- mah, organiziranih v minulem biti vsaj skromnega društvenega lem letu. Opisal je pomoč, ki so letu, odnesli lepe uspehe. Pre- prostora in se shaja tako odbor kot članstvo priložnostno zdaj tu, zdaj tam. Razprava Je bila kaj živahna in sprejeti so bili sledeči sklepi: Otrokom padlih borcev bodo nudili več skrbi; socialno šibkim članom in 100% invalidom bodo nudili več podpore; vse Brezbrižnost ali kaj? Te dni je bilo v Tržiču pre- pomagali, ni o njih ne duha davanje o gradnji stanovanj in ne sluha. Tržiška občina se je o ustanavljanju stanovanjskih ustavila danes pred istim pro- marveč je tudi mnogo dražja. prav na tej osnovi zagotovile gradbenih zadrug. Predavatelj blemom kot pred leti in meseci. Zato je zmotno mnenje, da se svojim državljanom ustrezen dng skaberne iz Ljubljane se ali naj ustanovi stanovanjsko probleme, ki se bodo v organi da prištediti pri načrtih. Zal pa stanovanjski standard. moramo ugotoviti, da se v okoliških naseljih več kot polovica stavb gradi brez pravih načrtov. gotovo ni nadejal tako majhne- gradbeno zadrugo, ali naj gradi zaci 11 pojavljali, bodo reševali ga obiska, saj so stanovanjski ta zadruga bloke ali etažna last- sproti; skrbeli bodo za udej- problemi v Tržiču dokaj pere- ninska stanovanja, ali pa indi- stvovanje čim večjega števila či. Ko se je predavanje začelo, vidualne hišice. Treba se je tu- članov na športnem in kultur- je bilo prisotnih komaj 10 po- di pomeniti, kako bo s posojili nem področju v okviru lastne . slušalcev, do konca pa se jih j% zasebnikom, ki zidajo hiše. organizacije; dvignili bodo poll- SPOnRU.lAU BOMO brezplačen ureditveni načrt na- nabralo še približno toliko. Ob- Brezbrižnost, ki so jo tokrat po- tlčno zavest članov z organiza- SKUPINSKE GRADNJE selja, nadalje brezplačen načrt činski ljudski odbor je o preda- kazali tržiški občani, res ni v cijo raznih predavanj, pa tudi % Vprašanje: Kakšne za zgradbo in brezplačno bodo vanju sicer obvestil vse delav- čast onim, ki samo zahtevajo individualnimi posegi; poskrbeli bodo oblike stanovanjske urejene komunalne naprave. ske svete in uprave tržiških stanovanja, sami pa ne pridejo bodo, da bodo dobili v teku leta gradnje v prihodnosti? Občinski ljudsi odbori bodo podjetij, toda odziva ni bilo. Od niti na razpravo. Kako naj se ustrezajoč lokal za sestanke in Odgovor: Stanovanjska morali točno določiti višino in občine vsakdo samo zahteva, potem uspešno reši stanovanjska da bodo s strani merodajnlh gradnja iz splošnih družbenih obliko te družbene podpore, da naj gradi stanovanja, ko pa bi kriza? deležni več pozornosti, sredstev naj bi se omejila na bodo zadružni graditelji lahko prizadeti lahko vsaj z nasvetom V. U. P. Seveda bodo v tem primeru zadružni graditelji nujno deležni družbene podpore, kot n. pr.: brezplačno se jim bo dodelilo zemljišče, izdelan bo brezplačen ureditveni načrt na- Ljudje in dogodki OD JUG A Kar nenadoma - žira mednarodna dejavnost TEŽKO BI bilo reči, da je samo XX. kongres Komunistične stranke Sovjetske zveze izzval to nenadno plimo v mednarodni dejavnosti, ki je nastopila ob koncu preteklega in v začetku tega meseca. To bi bilo neupravičeno precenjevanje enega samega momenta v sklopu številnih vzrokov. Da je imel kongres v vsem tem precejšnjo vlogo, tega pač nihče ne more zanikati. Moskovsko posvetovanje je vsem resnim opazovalcem in odgovornim državnikom, kot tudi vsemu svetovnemu javnemu mnenju pokazalo, da Sovjetska zveza noče vojne, da so njeni miroljubni činilci zmagali in da so bile zadnje sovjetske poteze v »mirovni konferenci«, čeprav dostikrat nerodno in vsiljivo formulirane, vendarle iskrene. Spričo tega odkritja cela vrsta držav ni mogla več zaostajati v zanimivem mednarodnem razgovoru, ki je pričel s sovjetskim obiskom v azijskih državah in s prvim Bulganinovim pismom za predsednika Eisen-howerja. Ostati na starih pozicijah bi za številne države Zahodne Evrope pomenilo še bolj povečati svojo odvisnost od atlantske discipline in še naprej izgubljati ugled, ki jim v svetu gre z ozirom na njihov gospodarski, politični in strateški po- men. V času, ko se uradna ameriška politika hitro prilagaja novim načinom reševanja spornih vprašanj, niti Francija niti Anglija niti Italija ne morejo več spregledovati tega dejstva. Kje je atlantska disciplina? -ZANIMIVO presenečenje: Doslej je bila Velika Britanija tista dežela, ki se je — ne brez določenega ponosa — odlikovala s spet in spet ponovljenimi tendencami blokovske »krivoverno-sti«. Vedno zanesljivi zaveznik ZDA, dolgo ni izpustila nobene priložnosti, da severni Ameriki z nepričakovanimi . izjavami in predlogi namigne, da njeno zavezništvo ni brezpogojno, in da se pred ostalo družino evropskih zapadnjakov pokaže kot njihov zagovornik pred »starejšim vrstnikom« onkraj morja. Dočim je bila Anglija takšna, se Francija nI mogla izviti iz lastnih prekomorskih težav in je v zunanji politiki ostajala pasivni opazovalec. Današnja slika? — Pravo nasprotje. Prva se je oglasila Francija. V znanem govoru pred člani Kluba ameriškega tiska je njen zunanji minister Pineau izzval tolikšno nelagodnost, da je predsednik vlade Guv Mollet nemudoma prejeJ vabilo, naj obišče Edna. Pineau je dejal, da se Francija ne strinja s preveč togo blokovsko anglo-ameriško politiko, da ni povsem prepričana v severnoatlantsko prijateljstvo in da bi bilo pametno, če bi pogovori z orožjem polagoma utihnili in vljudno odstopili prostor razgovorom o strahoviti revščini, v kateri životari več kot polovica človeštva. V tem smislu je Francija že nekoliko dni prej izjavila, da bo na prihodnjem sestanku organa ZN za razorožitev dosedanjo istovetnost gledišč z ameriškimi predlogi opustila v korist takšnih formulacij, ki bi bile obojestransko sprejemljive. Kje je še »atlantska disciplina«? Podobno tudi Italija. Kot je znano je njen državni šef Gronchi ob svojem obisku v ZDA jasno povedal, da je že nastopil čas za to, da težišče dejavnosti Atlantskega pakta pomaknejo z vojaškega na gospodarske in kulturne aspekte. Ce temu dodamo še vabila treh skandinavskih dežel — Švedske, Norveške in Danske —, naj Bulganin in Hruščov obiščeta tudi njihove prestolice, in pozitivni odziv francoskih socialistov in vlade na podobno sovjetsko vabilo, — pač vidimo, da se je mednarodni položaj dokaj spremenfl. Končno je — še pred pomladijo — nastopila odjuga. Potrdila in vstalila jo je najnovejša gesta v poglavju z naslovom »Dopisovanje Bulganin-Eisenhower«. Ta korespondenca se giba po vspenjajoči se črti vse večjega realizma, v njej se kristalizirajo vprašanja, ki jih je sorazmerno najlaže rešiti, pa vendarle niso tako obrobna, da jih ne bi mogli imenovati glavne vozle današnjih svetovnih problemov. Gre zlasti za razorožitev, ki bi obvarovala sedanje, zelo visoko, materialno ravnotežje med obema blokoma, hkrati pa prispevala k rasti mednarodnega zaupanja, brez katerega si ne moremo predstavljati prave pomiritve in sodelovanja. Zadnje Eisenho-werjevo pismo za sovjetskega t>redsednika vlade kaže že dosti manjšo ekskluzivnost in nu-A[ 1*ioo priložnost za hiter napredek v sporazumevanju. Toda politika ne bi bila politika, če ne bi bila zapletena. Napredek ne bi bil noben napredek, če ne bi moral premagovati številne težave in trdovratne odpore. »Vzhajajoči polmesec« zahaja PRED TEDNI je zastopnik za tisk zahodnonemške vlade, ko so ga na tiskovni konferenci vprašali, kakšno stališče zavzema Federalna republika do najnovejših pomirjevalnih iniciativ vsepovsod, odgovoril, da njegova vlada »rajši tvega, da jo obdolžijo neaktivnosti, kakor da bi napravila en sam korak, ki bi zmanjšal vojaško in politično enotnost Zahoda spričo komunistične nevarnosti«. Videti je, da Adenauerjeva vlada bolj ljubi močni položaj oborožene Zahodne Nemčije v Evropi in vedno močnejše za- hodnonemške industrije na zahodnem tržišču, kot pa dvomljivo in brez dvoma manj pomembno mesto, ki bi ga združena Nemčija zavzemala v sistemu uresničene evropske varnosti in koeksistence. Popuščanje napetosti nič več ne more prepričljivo opravičevati vojaških ozirov, s katerimi nekdanje kolonialne sile pojasnjujejo svojo prisotnost na tujih ozemljih. Najnovejša zgodovina Bagdadskega pakta, bolje rečeno — zgodovina postopnega propadanja te ideje, prav dobro osvetljuje to spremembo. V arabskem svetu je vedno bolj popularna zamisel o regionalnem sodelovanju, neodvisnem od velikih blokov. Po kairski konferenci zastopnikov Egipta, Saudijske Arabije in Sirije je ta koncepcija še bolj privlačna za ostale dežele Srednjega Vzhoda, ki se že tako nagibajo v to smer. Britanskemu načrtu o tako imenovanem »vzhajajočem polmesecu«, po katerem bi se te petrolejske dežele razvijale drugače, kakor same želijo, so že zaigrali žalno koračnico. Zadnje akorde smo slišali pred dobrim tednom, ko se je britanska javnost razburila zaradi tega, ker je jordanski kralj odpustil angleškega oficirja Glubb-pašo s položaja vrhovnega komandanta arabske legije. Sledili so jim vsaj zelo tvegani ukrepi ciperskega guvernerja Hardinga proti tamkajšnjemu narodnoosvobodil. gibanju, ki so dosegli vrhunec v deportaciji škofa Makariosa. Imperialna črta Malta—Ciper —Aman—Bagdad polagoma izgublja svoje člene. Britanski lev je upravičeno vznemirjen. Zato ni čudno, da je bil Ednov vabilni telegram tako hitro poslan francoski vladi, — tisti vladi, ki je v preteklem tednu dosegla dokončen sporazum s Tunisom, se tako izne*-bila enega od mlinskih kamnov na vratu svoje zunanje politike in dokaj povečala svojo svobodo dejavnosti. Medtem ko je še pred letom Britanija krepila svoj vojaški blok na vzhodu arabskega sveta in pred prero-kovimi narodi obsojala francosko politiko v Severni Afriki, je današnji položaj skoraj nasproten: Francija se odreka arabskega zahoda in napada Bagdadski pakt. Britanija, ki nikdar ni skrivala svojega zadovoljstva, če so o njej govorili kot o tradicionalnem posredniku med Vzhodom in Zahodom, danes izraža odkrito nezadovoljnost nad najnovejšimi posredniškimi gestami. Varovanje ogroženih pozicij ji narekuje takšno odločitev, ki ni v skladu s preteklo britansko zunanjepolitično koncepcijo. Tako so stari interesi postali močna ovira za rast novih odnosov v svetu. Prilagoditev j» lahka samo do določene točke, od koder je nadaljnje gibanje odvisno od tega, v icakšni meri in kako hitro bodo velesilo lahko premagale svoje Instne odpore. Sodobni svetovni razvoj pa to neizprosno zahteva od vsakogar. Zato lahko upamo, da bo prilagoditev še Jal"e napredovala. Nemara nam to potrjuje tudi nova orientacija Laburistične stranke, Ki zahteva od vlade, naj se odpove Bagdad-skemu paktu in naj energične}« sledi novim smerem mednarodnega razvoja. -J2 2 6'8SBBn«jtlti ŠTEV. 32 / 10. MARCA 199« CJN- GORENJSKI KMETOVALEC Prvi podatki o molznosli krav NA GORENJSKEM V LETU 1955 Pred kratkim je Državni za- Prejeli smo prve podatke o varovalni zavod opozarjal v Uolznosti krav v letu 1955. Ko svojem glasilu »Živinorejec« bodo molzni zaključki dokončno lastnike zavarovanih konj, naj zdelani, bomo naše bralce po- teh v dnevih, ko počivajo, nikar *robno obvestili o tem. Zaklju- ne krmijo s polnim obrokom Pozor pred praznično ali nedeljsko boleznijo konj! Zaradi opisanih znakov je to konji poginejo že prvi, običajno bolezen težko zamenjati s kako pa tretji ali četrti dan. «kl molznosti za leto 1955 pričalo o visoki proizvodni zmogljivosti, naše živine. Povprečna molznost vseh kontroliranih krav znaša 2285 kg ■neka s tolščobo 3,80%. Najboljšo mlečnost so dosegli ▼ zadrugi Blejska Dobrava, Poljane, Podbrezje, Šenčur. Naklo, Lesce in Zasip, kjer znaša pov-*od več kot 2600 kg. Največ mleka je v preteklem ,etn dala krava Pisanka 421, '*st Antona Eržena iz Kranja. Ta kravica, težka manj kot 400 je v lanskem letu namolzla *842 kg mleka. To pomeni, da h dala 12 krat toliko mleka kolikor je sama težka. V vsem 'etu pa je nabrala 165 kg mlečne tolšče. Zvedeli smo tudi, da bo Okrajna zadružna zveza izdala knjižico z vsemi podatki o molznost! krav v preteklem letu in jo bo razdelila med ži-vlnorejce-zadružnike. (-in) zrnate hrane ali s samo deteljo ter naj jih peljejo tudi ob nedeljah in praznikih vsaj za pol ure na sprehod, sicer naj si pripiše vsak sam posledice, če konj zboli za nedeljsko boleznijo. Kakšna je ta bolezen? Konji zbolijo tedaj, če po eno ali dvodnevnem počitku pa pri dobri in krepki krmi začnemo z njimi ponovno delati. To se pri nas dogaja po nedeljah ali praznikih, zato se bolezen tudi imenuje nedeljska ali praznična. Nekje pravijo tudi »križna ohromelost« konj. Po, eno do dvodnevnem počitku, ko žival zaprežemo, vidimo, da se začne iznenada tresti in\hoja zadnjih nog postaia klecajoča, dokler žival ne pade in se kljub naporom ne more vzdigniti. Mišičje stegen postane trdo kot les, zelo značilno je tudii to, da voda postane rjavo-rdeča, rdeče-črna, v težjih primerih pa čisto črna. drugo, zlasti še, če zbolijo konji predvsem težjega tipa, dobro hranjeni in v starosti 5 do 8 let. Zanimivo je, kako pride iznenada do tako hitrih sprememb v mišičju, zlasti stegen. Med počitkom in pri krepki krmi se v živalskem mišičju naberejo velike količine sladkorja, katerega je največ v tistih mišicah, ki. največ delajo. Ko začne žival delati, se iz tega sladkorja v mišičju stvori naenkrat velika množina mlečne kisline. Če je dovolj kisika, mlečna kislina dalje razpada, če ga pa ni, se ista nabira v še večjih množinah. Ker se zaradi mlečne kisline v mišičnih vlaknih nabira voda, se tudi najmanjše krvne žilice še bolj stisnejo, zato je kisika še manj ter pride do omrtvičenja tega mišičja. Vsled kisline in drugih strupov, ki se pri tem procesu razvijejo, pride tudi do razkrajanja rdečih krvnih telesc, zaradi česar je voda največkrat rdeče ali celo črne barve. V najtežjih primerih oboleli Skrbimo za higieno v hlevu! Za zdravljenje te bolezni je nujno poklicati veterinarja. Ce konj ne more vstati, mu je treba dobro nastlati, nato pa obračati vsake tri ure, da se koža preveč ne rani. Živali ni treba utrujati z nekoristnimi poizkusi vstajanja. Veterinarska pomoč sestoji iz puščanja krvi (5—8 litrov) in potrebnih zdravil v obliki injekcij (kalcij, aneurin). S puščanjem krvi razbremenimo srce, telo pa vseh strupov, ki so se nabrali v krvi. Bolnemu konju damo tudi trikrat na dan po 150 gramov jedilne sode, pomešane s pekovskim kvasom, vse to pomešamo z vodo. S tem se odvzame učinek kislinam, ki se nahajajo v telesu. Dobro je stegna greti z likalnikom ali vročo opeko. Zdravljenje nedeljske bolezni je vedno problematično.', zato pa je bolje žival očuvati od te bolezni. Težkih in dobro hranjenih konj ne smemo niti o prazničnih dnevih puščati mirovati, predvsem pa. jim ne dajati krepkih krmil. Ob dnevih počitka takim konjem zmanjšuj-mo obrok hrane, dajmo jim navadno seno in rezanico. Ker je povečini meso od v sili zaklanih konj zaradi te bolezni neužitno, je škoda za živinorejca tem večja. Zato opo- V Bohinju prevažajo seno iz rovtov v dolino Obrezovanje mladega drevja stavimo ravnotežje med pod- in nadzemeljskimi deli drevesa. Krone obrezujemo spomladi ta- Urejene in čiste nastanitve so jejo. Njeno delovanje je ugod- pravimo hlev bolj svetel. Kadar zarjamo živinorejce, naj se stro- koj sajenjU) pri jesenski sa-vsekakor predpogoj za zdravje no za same živali, katerim po- bomo uredili hleve, bomo imeli go držijo gornjih navodil In produktivnost naših domačih maga tvoriti razne zdravilne od živine tudi večje koristi, živali Le v urejenih hlevih snovi v telesu. Svetloba pa tudi V pouk tistim živinorejcem, lahko upravičeno pričakujemo, ubija škodljive drobnoživke in ki še zanemarjajo svojo živino, «a bo živina napredovala in kali bolezni, ki se rade vgnez- bi omenil še tole. Žival in rastlina sta živi bitji in vendar Pri sajenju obrezujemo kore- redko krono s potrebnim števt-nine, kakor tudi krono, da upo- lom pravilno razporejenih krepkih glavnih vej. Pravilno vzgojeno drevo zgodaj zarodi in daje kakovostno boljši ter večji VET. B. M. nam dala tisto, kar od nje za- dijo v mračnih hlevih. Te drob- htevamo. V zanemarjenih in noživke so povzročitelji prehla- neurejenih hlevih ni napredka dov, vnetja vimen in raznih in vsa prizadevanja, da bi bilo kužnih bolezni. V temnem hlevu naše gospodarjenje donosno, so se lažje razvijajo zajedavci, ki zaman. Kakšni naj bodo higijensko urejeni hlevi? Osnovno pravilo Je, da naj bodo dovolj zračni, svetli in čisti. Žival porabi velike količine zraka. Pri dihanju pa izloča žival škodljivi plin — ogljikov dvokis. V hlevu, ki je slabo zračen, se naberejo večje količine tega plina in žival se z njimi počasi zastruplja. Posledica je slabše delovanje dihal, cirkulacije krvi in prebavnih organov. Proizvodnost živali je zažirajo živali in zmanjšujejo njih proizvodno sposobnost. Običajno so okna v naših hlevih premajhna ali pa jih je premalo. Kolikor pa jih je, so zaprašena, razbita in zadelana z deskami. Pustimo svetlobi prosto pot v hlev in dopustimo njeno dobrotvorno delovanje v hlevu. Kdor pa gradi nov hlev, naj pomni, da je potrebna svetlobna površina enaka 1/10 talne površine. Živinorejec, ki ne skrbi za goji človek rastline na svetlem ln zračnem polju. Kdor bi jih v temačnem in zatohlem prostoru, bi se kaj slabo odrezal. Prav tako pa potrebuje tudi žival svetlobo in zrak. Ponekod v svetu so začeli uvajati takšne hleve, ki nimajo ne oken ne vrat, pač pa eno steno popolnoma odprto. Živali so v takšnih hlevih zdrave in dokazano je, da so tudi bolj produktivne. JANEZ VRHUNEC ditvi pa zgodaj spomladi, ker se prično sokovi pri drevesih, ki so jeseni posajena, zgodaj pretakati. Dolžina rezi je od- VSE NAROČNIKE OBVEŠČAMO, NAJ SI V PRIHODNJEM TEDNU OGLEDAJO RAZSTAVO NAGRAD V IZLOŽBI TRGOVSKEGA PODJEJA »MODA« V KRANJU. pridelek. Pri vzgoji krone težimo, da glavne veje spiralno razvrstimo po podaljšku debla. Etažna vzgoja, kjer rasto glavne vej« visna od razvoja in debelosti običajno vse iz enega mesta, se mladic, kakor tudi od razvoja je izkazala kot slaba zato, ker korenin. Drevo z dolgimi, gosti- osnova ni dovolj krepko zgra- mi koreninami in s krepko raz- jena. Glavne veje naj bodo med vitimi mladicami krone, bo tre- seboj oddaljene povprečno vsaj ba manj prikrajšati, kakor dre- 15 cm in naj tvorijo s podalj- vo s slabimi mladicami in slabotnim vrhom. Obrezovati je treba tako, da vzgojimo krepko ogrodje, t. j. veje, ki bodo mogle nositi breme in se upirati vremenskim neprilikam, vetru in snegu. Z rezjo hočemo dobiti čimprej nizko in široko ter obsežno in škom debla topi kot, ki naj ne bo ostrejši od 45°, merjen v vejni pazduhi. Pri ostrem kotu rastejo veje prestrmo, zožujej» zaradi tega tudi rrranjša. Zaradi zrak in svetlobo v hlevu, obi- tega je potrebno, da so v hlevih tudi pozimi okna le priprta, vendar tako, da ni prepiha. Ventilacijske naprave so se le slabo obnesle. Hlevi, kjer so vse čajno ne pazi tudi na čistočo In red. V temnem hlevu se ne opazi, če ima živina slabo nastlano ležišče in če gnojnica ne odteka. V takšnem hlevu po- Živinorejci, posvečajte molži več pozornosti l leto okna odprta ali priprta, so vzroča gnojnica, ki izhlapeva, običajno suhi in zaradi iega tu- posebno nezdrav zrak. di toplejši, ker se v njih sopara nikdar ne zgošča v vodne kapljice. Svetloba je prav tako važna. "Vse domače živali jo potrebu- V hlevu naj bodo le tisti predmeti in orodje, ki je po- Vsak napreden živinorejec, ki stremi za tem, da bi povečal molznost pri svojih kravah, bo razen odbire zdravih in odpornih krav z visoko mlečnostjo in pravilne prehrane ter nege, posvetil posebno pažnjo tudi ču količino mleka pri kravi dvigniti, slabi molzači pa nasprotno količino mleka vedno znižujejo. trebno. Stene hleva pa naj se pravilni molži. vsako leto enkrat prebelijo. S Z mnogimi poskusi je doka- tem uničimo škodljivce ter na- zano, da uspe dobremu molža- Še eno mnenje o združitvi KZ Zg. Luše in Bukovica njamo, ker ta načina molže povzročata živali bolečine, ra-nitev kože na seskih, deformiranje in težke notranje poškodbe seskov. Pri molži s celo pestjo in palcem, ki Jo edino lahko pri-„ ,» , . 1 „ poročamo kot pravilne pa ni- Pravilna molža, ki jo na ža- kakor ne smemo opuščati še vsa ostala opravila, ki jih pravilna molža zahteva! KAKŠNE KORISTI NUDI PRAVILNA MOLŽA? lost izvaja še vse premalo živi norejcev, prepreči vse škodljive spremembe na seskih, ki so pri naših kravah tako pogoste. To so predvsem zunanja gnojna vnetja seskov in poškodbe sluznice sesnih kanalov. Ti se zaradi propadlih in oroženellh Pred samo molžo dobro očistimo vimena krav, ki jih mol-zemo. Ako vime ni z blatom zelo'onesnaženo ter ga redno čistimo, ga dobro obrišemo s či- Neobrezana drevesna krona in zgoščujejo krono, ter se lahko razčesnejo. Prvo leto po sajenju dobimo običajno le dve mladici — bo- Sedanje KZ so se ustanavljale v mejah nekdanjih Krajevnih ljudskih odborov. Te meje so bile zelo naravne in so bila tuđi območja KZ v največ primerih sicer majhne, toda i gospodarsko in zemljepisno zaokrožene enote. Za namene, za katere so bile Kmetijske zadruge ustanovljene, so to najprimernejša območja. Njihovo območje in delokrog je bilo plod temeljite študije naših vodilnih ljudi. Ce hočejo namreč KZ odigrati svojo vlogo v^ naših sedanjih Pogojih — postati neposreden organizator kmetijske proizvodnje, potem so sedanji okoliši KZ v glavnem dovolj veliki. Izjeme bi morda bile v ravninskih predelih, kjer teren dopušča že boljšo organizacijo dela. Odkup pridelkov od članov in Prodaja industrijskega blaga članom je le manj važna naloga KZ. Tisti, ki se sem in tja danes °grevajo za večje zadruge, hočejo naloge zadrug ravno obrniti! Sedaj pa še konkretno k nagemu »problemu« združitve KZ z8. Luša in KZ Bukovica. Takoj naj povem še to, da doslej ta »problem« po našem mnenju ni bil praktično obravnavan ■* da se Zg. Luša in Bukovica ne nahajata v zgornji Selški dolini, ampak prav v spodnjem delu Selške doline. V 12. številki »Glasu Gorenjske« je tov. Franc Potočnik pisal o združitvi KZ Zg. Luša in KZ Bukovica in želel, da bi se k tej stvari oglasili še drugi. Da bi ustregli tej želji in pa želji naših zadružnikov, pošiljamo v »Glas Gorenjske« te vrstice. Tov. Franc Potočnik navaja nekatere dobre, toda splošne in neverjetne stvari, ki bi baje nastopile po združitvi omenjenih dveh zadrug. Ni verjetno, da bi po združitvi obeh zadrug našli dober kader, če ga sedaj ne najdejo, pač pa je gotovo, da bi potem uslužbenci imeli še večjo besedo, saj bi bila združena zadruga precej obširna in sestavljena iz dveh dolinic ter raztresenih hribovskih vasi, ki ne gravitirajo k Bukovici in bi se zadružniki iz teh vasi pri vodstvu zadruge ne mogli udej-stvovati. Naša zadruga šteje 110 članov in so vanjo včlanjeni 100% vsi člani iz našega območja. Zg. Luša je stranska dolinica z vasmi Lenartom in Rovtami, ki imajo zvezo z Bukovico le o-krog hriba. Ce bi se Bukovica pridružila Selški KZ, bi imela boljšo zvezo. Luški zadružniki so trdno odločeni imeti svojo delov slu™ice lahko popolnoma sto krpo ali mehko krtačo. Vsaj doči glavni veji ter podaljšek Kmetijsko zadrugo kamor spa- zaPro- enkrat tedensko, ko je žival ze- debla. Druga mladica naj bo na dajo omenjene vaši, ki so po- Se večjo gospodarsko. škodo l°_?nesnažIna;_j? d^T0 če JfflS^JSR ^Š^8 deb" nekod že itak eno uro oddaljene pa povzroča živinorejcem vnet- je vimena. Pri kravah je infekcija pogosto omogočena prav zaradi nepravilne molže. Zato je pri pravilni molži predvsem pomembno popolno izmolzenje oziroma mlečnih ci- suho krpo! Po tem opravilu si mora mol-zač dobro umiti roke z milom, nato pa izmolsti prve curke od sedeža zadruge. Skupnemu gospodarskemu načrtu pa verjetno ne bi nihče nasprotoval, le če bi bil dovolj konkreten. Skupna tehtnica na Praprotnem in prevoz mleka, bi vimena, bila obojestransko koristna. stern. Zg. Bukovica, pa tudi KZ Zg. S tako molžo smo povečali Luša imata možnosti razviti na odstotek tolšče v mleku, ki pri mleka Vt posebno posodo. Ker svojih območjih tudi razno obrt- koncu molže lahko doseže tudi vsebuje to mleko največ škodno dejavnost, saj te dejavnosti 11% ter tako zmanjšali mož- I.iivi)h mikroorganizmov, ga ni-na tem področju skoro ni in je nost razvoja bolezenskih bak- kakor ne smemo izmolsti na prebivalstvo v tem navezano na terij, če je že prišlo do okužbe P0*3- ker se v blatu, seču in Skofjo Loko. Potrebne bi bile preko sesnih kanalov. ste1^ t! lahko zelo razmnožijo obrtne delavnice kot: kovaštvo. s pravilno molžo torej pre- in Ponovno okužijo vime. Nik-kolarstvo, mizarstvo, mehanična prečujemo nezaželeno znižanje dar ne smemo s tem mlekom delavnica in druge. S tem bodo proizvodnih sposobnosti mlečnih žlez v vimenu, hkrati pa preprečujemo hude posledice, ki jih zelo pogosto povzroča zdravju krav mlekaric nepravilna molža. remo z vodo in krtačo ves zad- ^a> da dosežemo boljše ravno-nji del telesa, vime pa večkrat težje v kroni. Za vzgojo glavne dobro umijemo z nekoliko veje so navadno boljše nižje mlačno vodo in milom! Po umi- stoječe mladice, ker nimajo tavanju vime dobro osušimo s ko strm kot, kakor višje stoječe. domači delavci dobili zaposlitev doma, prebivalci pa potrebne izdelke in izbiro. Tako bi koristili sebi in skupnosti. Skušaj-mo tekmovati na tem področju ln v to smer! Več proizvodov, več pridelkov in nižje cene, to je tisto kar nas bo rešilo, ne pa čakanje na revizije in večje okoliše svojih trgovin. Luški zadružniki smo o tej stvari takoj razpravljali, ko je izšel omenjeni članek v »Glasu Gorenjske«. Član KZ Zg. Luša. pred molžo ovlažiti dlani in prste, ker nato sami zopet okužimo seske, ki so bili že očiščeni. KAKO NAJ MOLZEMO? V praksi se uporablja več načinov molže, od katerih pa priporočamo danes le takoimeno-vani holandski način mPlže s celo pestjo. Švicarski način molže z upognjenim palcem in dlanjo, kakor tudi molžo s palcem in kazalcem, danes odkla- Mleko prvih curkov mora molzač dobro pregledati! Ako je morda nepravilne barve, vonja ali okusa, aH ima mleko kosmiče in gnojno sluz ter je rumenkasto in slano-grenkega okusa, je to znak vnetja vimena. V tem primeru naj se takoj obvesti veterinar, take krave pa se morajo molzti vedno zadnje! (Se nadaljuje'.) Ista drevesna krona po obrezi Ce neka višje stoječa mladika ustreza po svojem položaju in skladu, zrasla pa je v preostrem kotu, jo skrajšamo na 2 do 3 cm dolg štreelj. Položno rastoče veje dvignemo v primerno lego in jih že prvb leto pri vežemo z motvozom na vrh. (Nadaljevanje sledi) STEV. 22 / 10. MARCA ltS6 e,asGorenjsb 3 O delu mladine na Gorenjskem Tudi v Kropi imajo „Klub mladih proizvajalcev46 miadin komunistov v Železarni Jesenice 1. APRIL Dan mladinskih delavskih brigad , V našem okraju imamo že sedem klubov mladih proizvajalcev. Le-ti se v podjetjih u-stanavljajo kot ena izmed oblik dela za ekonomsko in idejno Izpopolnjevanje med mladimi delavci. Vanje se mladi de- lavci in delavke vključujejo na prostovoljni osnovi z željo, da globlje spoznajo gospodarske in proizvodne probleme in se tako pripravljajo na aktivno delo v organih delavskega upravljanja. / II...............M....... Od petka do petka VI. plenum Centralnega komiteja ZKJ Ta teden najpomembnejši dogodek v notranjepolitičnem dogajanju v državi je vsekakor VI. plenum Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Ze sam dnevni red jasno kaže namen zasedanja tega organa Zveze komunistov. Uvodoma je imel generalni sekretar CK ZKJ Josip Broz-Tito govor, v katerem je zlasti poudaril, da moramo imeti Idejno in organizacijsko monolitno Zvezo. Prav pomanjkanje in kolebanje take monolitne organizacije v Zvezi komunistov, #o česar je prišlo, ko smo spremenili ime Komunistične partije ▼ Zvezo komunistov, je dovedlo do tega, da smatrajo nekateri komunisti, da niso več dolžni sprejemati sklepov drugega Tišjega foruma ali kakršnokoli zadevo, ki po njihovem mnenju ae ustreza njihovemu kraju ali organizaciji. Zaradi tega je nastala vrsta negativnih pojavov, ki so nas v marsičem ovirali ln katere je treba odstraniti. Decentralizacija, ki jo imamo, je pokazala, da smo pravilno ravnali, ko smo šli v tej smeri, ker je na ta način omogočeno sodelovanje širšega kroga ljudi v organih oblasti ln upravljanja. Poseben referat o aktualnih vprašanjih dela Zveze komu-alstov Jugoslavije je podal Aleksander Ranković. V • svojem govoru je zlasti poudaril, da postajajo Okrajni komiteji Zveze komunistov vse bolj resnična politična vodstva. Okrajni komiteji so mnogo pripomogli, da smo v razmeroma kratkem času prešli na novi komunalni sistem, da so novi samoupravni organi začeli hitreje in uspešneje obvladovati probleme s področja svojih nalog. Danes se Okrajni komiteji lotevajo dela in Izpolnjevanja nalog z mnogo večjo politično širino ter z mnogo bolj temeljito proučenimi problemi, kar daje nedvomno večje rezultate. Tovariš Ranković je v nadaljevanju svojega referata, ko je govoril o nameščenju mlajših kadrov na vodilna mesta, dejal, da se je vodilni kader v novih okrajih sicer znatno okrepil. Tak razpored kadrov bo nedvomno dal dobre rezultate. Toda ne smemo prezreti dejstva, da tudi tokrat nismo v zadostni meri skrbeli za to, da bi postavili mlajše ljudi na vodilne dolžnosti. Nekateri komiteji so se celo upirali postaviti mlajše kadre na vodilna mesta Tovariž Ranković je nadalje dejal, da imamo za tako kadrovsko politiko v prihodnje ne le pogoje, temveč da to tudi moramo storiti. Tudi aktivi komunistov kot pomembna oblika dela, še niso v zadostni meri izkoriščeni. Aktivi komunistov so nam zlasti potrebni v mnogih ustanovah. Toda njihova naloga ni upravljati ustanove, temveč se morajo povezati tudi s Centralnimi komiteji, kakor tudi z njihovimi organi. Odločneje se bo tudi treba boriti za oblikovanje socialistične zavesti naših ljudi. V tem oziru bodo lahko v marsičem pomagala marksistična predavanja na aktivih komunistov, študij marksistične literature in ne nazadnie tudi boljša založniška dejavnost naših podjetij, ki so zadnje čase v precejšnji meri zanemarila tiskanje marksistične literature. Tak klub so pred nedavnim ustanovili tudi v tovarni »Plamen« Kropa, v katerega se je vključilo nekaj nad dvajset mladincev in mladink. Posebej moramo omeniti, da jim je pri delu pomagal delavski svet, kar naj bo vzgled ostalim podjetjem v okraju. Klub ima svoje vodstvo, ki dela po izdelanem programu. Program predavanj je naslednji: »Vloga delavskega samoupravljanja v podjetju«, »Delo delavskega sveta v našem podjetju«, »Nova gospodarska politika in naše naloge«, »Kako se novi ekonomski ukrepi izvajajo v našem podjetju«, »Problemi proizvodnje«, »O družbenem planu in plačilnem sistemu v podjetju«, »Kako so v podjetju delali naši predniki in kako naj delamo mi«. »O razvoju tehnike doma in v svetu«, »Vloga političnih organizacij v podjetlu«, »Zgodovina delavskega gibanja doma ln v svetu«, »Vloga FLRJ v mednarodnem političnem življenju«, »Osnovne značilnosti NOB*. Predavanja imajo štirinajstdnevno, predavanju pa sledi debata, za katero prej pripravijo nejasna vprašanja. Z delom so že pričeli ln uspešno napredujejo. —15 V petek so se zbrali v dvorani Doma »Svobode« na Jesenicah mladi komunisti jeseniške Železarne z namenom, da se podrobneje pogovorijo o delu organizacije Ljudske mladine. Sekretar tovarniškega komiteja ZKS je za uvod objasnil nekatere probleme mladinske dejavnosti in delo komunistov na tem področju. Ugotovljeno Je bilo, da mladi komunisti niso dovolj aktivni v organizaciji LM, zaradi tega tudi njena dejavnost ne gre dovolj v širino. Nekateri so se v zadnjem času popolnoma odtegnili delu z mladino. Prav gotovo bi bilo delo organizacije LM boljše, če bi v njej aktivno delalo vseh 100 mladih komunistov, kolikor jih je v podjetju. Ker niso dovolj povezani, je njihova dejavnost le bolj kampanjska, orientirana na delo, ki jim ga nekdo diktira. Tak sistem pa je du-šil samoiniciativo. Vodstvo kluba mladih proizvajalcev bi prav verjetno bolj uspešno delalo, če se ne bi v njihovo dejavnost vmešali tudi drugi. Mnogo koristnih mnenj je bilo slišati na aktivu, vse to pa bo služilo tovarniškemu komiteju LMS kot napotilo v pripravi na tovarniško konferenco LMS, ki bo konec meseca. Za lasno orientacijo v delu s kmečko mladino Zgodovinsko branje Železarstvo na Gorenjskem Slavko Smolej : Železarske Jesenice Slovenske peči so proizvajale odlično jeklo skozi vso dobo 15. in 16. stol. tja v 17. stoletje, ko dosežejo svoj klasični Načrt plavža za serafine vrhunec. Peči na volka so opustili, ko so spoznali, da se s pretapljanjem grodlja ne more pridobiti enakovrednega jekla. Grodelj pa iso spoznali takrat, ko so pričeli pri povečanih obratih uporabljati vodo za pogon mehov, ki so dovajali zrak v plavž. Večje množine zraka v peči dvignile temperaturo tako, da »volk« ni ostal več v te-stastem stanju, ampak se je ruda popolnoma raztopila. V jeseniški dolini so začeli proizvajati grodelj razmeroma zgodaj, prej kakor v plavžih v dolinah pod Jelovico in v Bohinju. Ruda, ki so jo pobirali Kroparji, Kamnogoričani, Ze-leznikarji in Bohinjci ter Gorjanci po prostranih pobočjih Jelovice, Pokljuke in po Julijskih Alpah, je po vsebini železa bogatejša, po kemični sestavini pa lažje topljiva kakor železne rude iz Karavank. Slovenske peči so delale večinoma z bobovcem, plavži v območju Karavank pa z železno rudo je-klencem. Plavže, ki so obratovali na Planini in v jeseniški dolini so imenovali brešijanske peči. Seznam plavžev iz leta 1581 v arhivu vicedoma navaja, da Je pri Jesenicah brešijanska peč na Planini imenovana, ki- ima na Savi 6 kladiv; druga peč je spodaj pri Jesenicah (na Plavžu — op. S. S.) z dvema kladivoma, in na Javorniku ena brešijanska peč z dvema kladivoma. Doslej najstarejši znani zgled plavža, ki je na naših tleh izdeloval grodeli (lito železo), je leta 1938 odkriti plavž pri Nomniu pri potoku Plavževka. Kemične analize tamkaj najdenih žlinder izkazujejo od 1,73 do 2,80% železa v žlindri. To dokazuje, da je pri redukcijskem procesu železnih rud v plavžu v Nomniu šlo zelo malo železa v žlindro. Žlindre peči na volka, oziroma žlindre slovenskih peči, kakor tudi žlindre antičnih topilnic železa v Bohinju (Ajdovski gradeč, Dunaj pri Jereki) pa vsebuje 50, 60 in tudi več odstotkov železa. Jašek plavža v Nomnju, ki je začel obratovati po letu 1617, je dober meter visok in v preseku okrogel. Štajerska peč — »Flossofen« imenovana, — ki je v Vordenbergu na Štajerskem okoli leta 1700 izdelovala grodelj, pa ni imela jaška okrogle oblike, temveč je bil ta pravokoten. Pravokotni presek jaška so imeli tudi koroški plavži grodlja v začetku 18. stoletja. To sta dva primerka, ki se glede izgleda preseka plavža značilno razlikuieta od običajnih plavžev. Običajni preseki so namreč okrogle ali eliptične, cziroma tudi polokrogle oblike. Peč, ki so jo leta 1953 v Kropi slučajno odkrili pri gradnji nove ceste, ima tudi jašek pravokotne oblike. Tudi pri tej Pred dnevi je bila na OZZ seja odbora za kmečko mladino, kjer so bila izrečena nekatera vprašanja v zvezi z ustanavljanjem sekcij mladih zadružnikov. Ugotovljeno je bilo, da nekateri to delo podcenjujejo, saj se je na OZZ le polovico mladih ljudi aktiviziralo v delu s kmečko mladino, ostali pa še vedno stojijo ob strani. Delu s kmečko mladino se je dajalo pretežno poudarka strokovnemu dviganju, kar je vsekakor potrebno, toda osnovno je, da z mladino na vasi pričnemo graditi nove odnose, ki bodo vodili k napredku. Tam, kjer je bilo delo zastavljeno v pozitivnem smislu, se že kažejo dobri rezultati. Kmečka mladina pričakuje, da ji bodo v tem delu pomagali in usmerjali vsi kmetijski strokovnjaki, zlasti pa še vodstva kmetijskih zadrug in ostale politične organizacije. Mladina v Naklem, Velesovern, Trebi j i, Cerkljah in drugod se zanima, da jasneje spozna probleme na vasi. Zeli dati svoj prispevek k napredku. Sklenjeno je bilo, da se bo o zadevi razpravljalo na sestanku kmetijskih strokovnjakov, posebej pa bo organiziran sestanek s predstavniki sekcij mladih zadružnikov. Mnogo je bilo govora o sistemu izobraževanja kmečke mladine. Koristne mLsli 'e prispeval tov. Grum, načelnik tajništva za prosveto OLO in ostali. Sklenjeno Je bilo, da bo o tem razpravljala komisija za kmečko mladino pri okrajnem komiteju LMS. —18 Na V. kongresu Ljudske mladine Jugoslavije je bil sprejet sklep, da se prvi april proslavlja kot Dan mladinskih delovnih brigad. 1. aprila 1946. leta je namreč mladina Jugoslavije pričela z gradnjo prve mladinske proge Brčko—Banoviči. Gradilo jo je nad 50.000 mlađih fantov in deklet. Mladina je gradila progo in proga je vzgajala mladino. Na delovnih akcijah so rasli novi junaki — junaki dela, ki so premagali neštete težave, da bi Izpolnili obveze, dane svojim narodom. Ljubezen do dela, tovarištvo, izredni primeri delovnega Junaštva, vse to so bile vrline tiso-čev in stotisočev mlađih delavcev, študentov in kmetov. Delovne akcije so oblikovale mladega človeka v ljubezni do dela in lastnega izpopolnjevanja. Spomini na delovne akcije se nam odmikajo. Doraščajoča mladina le malo ve o vsem, kar se je tam dogajalo. Zato smo sklenili, da letos, ko praznujemo deseto obletnico ustanovitve mladinskih delovnih brigad, storimo vse, da obudimo lepe spomine na brigadno življenje, da o tem govorimo naši mladini In pionirjem ln Jih vključimo v delo, ki naj bo vedno ponos mladega človeka. V našem okraju bodo v vseh občinskih centrih proslave In razgovori z brigadirji. V dneh od 1. do 8. aprila bo mladina delala na raznih objektih (športna igrišča in šole, urejanje poti in slično), in na ta način počastila pomembno obletnico. Proslave bodo tudi na Šolah, po delovnih kolektivih, v vseh organizacijah LM pa bodo svečani sestanki. V Kranja ko organizirana tudi razstava, ki bo s slikami in drugo dokumentacijo prikazala sodelovanje gorenjske mladine v socialistični graditvi naše domovine. Vsi brigadirji in brigadirke i najrazličnejših mladinskih delovnih akcij naj se povežejo s mladinskimi vodstvi v občini in pomagajo proslavo dostojno pripraviti, naj bodo na čelu delovnih skupin, ki naj v vsaki vasi nrede tisto, kar jim jo najbolj potrebno. »Glas Gorenjske« odpira z današnjim dnem stalno rubriko, kjer bodo objavljeni načrti proslav In razni doživljaji lz delovnih brigad. Vsi smo dolžni, da takratni polet brigadirjev vnašamo v vrste današnje mladine, ki v danih prilikah lahko prav tako mnogo doprinese » krepitvi socialističnih odnosov pri nas. KMadinci in mladinkel Vse, ki ste sodelovali na različnih mladinskih delovnih akcijah, prosimo, da nam posredujete najrazličnejši material (slike, značke, zastavice, dnevnike, plakate itd.) v kolikor s temi predmeti razpolagate. Rabimo jih za razstavo, ln jlk boste dobili po uporabi vrnjene. Vso dokumentacijo sprejema okrajni komite LMS Kranj. Selimo, da se vsi udeleženci mladinskih delovnih akcij javijo svojim občinskim komitejem LMS. OK LMS q©rcni*lcw bodice Da ne boste rekli, dragi bralci, da le na včasih nekulturen način vtikam nos v tuje zelnike. Hočem vam dokazati, da sem tudi jaz včasih kulturen človek, da se zanimam prav tako kot za film, tudi za gledališče. Življenje in delo Prešernovega gledališča v Kranju spremljam, kolikor je le mogoče. Tako sem si zadnjič ogledal »Bratovščino Sinjega galeba«. Predstava je bila ob osmih zvečer. — »Red premierskl in izven«. — Prišel sem v dvorano in koraki so kar odmevali. Dvorana je bila namreč skoraj popolnoma prazna. Ko se je zastor dvignil, nas je bilo kakšnih 30 gledalcev. Po predstavi so mi pravili, da je to pač »kranjska publika«, ki je že postala pojem. Ce je na repertoarju neka psihološka drama — je pretežko. Ce je mladinski komad — se pa ne izplača iti pogledat. Res Čudne so navade nekaterih ljudi! Meni se zdi, da nekateri hodijo v gledališče le zato, da pokažejo svojo novo obleko, medtem ko iščejo »kulturno hrano« na raznih »tingl-tanglnih«. NO, KO SEM se vračal iz gledališča, sem si spotoma še ogledoval izložbena okna trgovin, ki so bila tokrat slučajno razsvetljena. V »Drogeriji« so na vidnem mestu razstavljeni drobni zavitki, na katerih piše: »Boja za farbanje jaja«. To mi je samo še potrdilo mnenje, da trgovina na splošno nima z načelnostjo nič skupnega! PODOBNO TAKO JE tudi z nekaterimi, ki kar naprej »šim-fajo«. Enkrat čez davke, drugič čez elektriko, tretjič čez ne vem kaj že. Vsaka stvar Jim prav pride. V gostilni v Dvorjah pri Cerkljah lahko slišiš celo, d« bodo obdavčili tudi žepne nožel »Joj, kako bomo živeli!« tarnajo nekateri, med njimi zlasti gostilničarka. V isti sapi pa je kupila novo poslopje za 800.000 dinarjev in kupiti nameravajo še marsikaj. Dvoličnost je res lepa človeška čednost! VEM, DA SEM vam postal, dragi bralci, že dolgočasen, zato vas pozdravljam: »Več elektrike!« VAS »BODlCAR« peči se v oblikovno enakem preseku jašek proti dnu zožuje, tako kot omenjena štajerska oziroma koroška topilniška peč za grodelj. Z odkrito plav-žarsko napravo v Kropi tako torej vemo, da je tudi na naših tleh obratoval plavž s Štiriogla-tim jaškom. Zanimivo bi bilo ugotoviti, če je tudi plavž v Kropi izdeloval grodelj. To bi pokazala analiza žlindre, oziroma koščkov železa, če so kai takega našli pri plavžu. Vsekakor pa je kroparski plavž moral nastati kasneje kakor oni v Nomnju, ki je v 17. stol. izdeloval grodelj. Mnogo je večji, zidani kanali, ki so se pokazali pri dnu jaška kroparskega plavža pa dokazujejo, da so se kroparski plavžarji morali posluževati že bolj kompliciranih naprav pri dovajanju zraka v Plavž v Nomnju, odkrit 1. 1938 plavž, kakor pa pri topilnici grodlja v Nomnju. Prvi pobližji opis višine plavža, ki je izdeloval grodelj, najdemo v tretjem delu knjige Baltasarja Hacqueta »Orycto-graphia carniolica«, ko opisuje plavž na Savi. Savski plavž je takrat — konec 18. stoletja — meril v višino neka') nad 19 čevljev. Premer jaška plavža je na zgornjem koncu znašal 2 čevlja v premeru in prav toliko na spodnjem koncu. Proizvedel pa je ta plavž pri uporabi 464 mernikov oglja in 97 stotov rude 50 stotov grodlja v 24 urah. »Visoka peč« — plavž, ki so ga imeli na Savi leta 1736, je bil grajen na štajerski način. Navedeno leto so v njem proizvedli pri uporabi 34,336 stotov rude in 76.787 žirgljev oglja, 17,531 stotov grodlja. V Tržič so ga oddali 5466 stotov, 200 stotov v Malborghet, nad 6700 stotov jekla pa je šlo v Trst. Plavž, ki je izdeloval grodelj na Plavžu pri Jesenicah, je po Mullnerju stal na Plavžu že leta 1757, po Hacquetu pa z letom 1784 ni več deloval. V Plavžu pridobljen grodelj ni železo, ki bi bilo neposredno kovno. V starih fužinah so ga pretapliali v posebnih ognjiščih, pretopilnicah; na Gorenjskem je bil udomačen izraz »frišari-ce«. Na Javorniku in na Savi so iz grodlja pridobivali jeklo v pretopilnicah na brešijanski način. Tega je hvalil že Valvasor. Ko opisuje javorniško fužino, pravi: »Najboljše jeklo, ki se da kje dobiti, se Izdeluje tukaj. Zahtevajo ga ne samo Italija ampak tudi druge, še bolj oddaljene dežele. Železa pa tu ne delajo, razen, če bi hoteli komu posebej ustreči. Ce ga pa, potem je najboljše«. Ko pa govori Iščem pridno in vestno GOSPODINJSKO POMOČNICO, ki se po možnosti vsaj malo razume na kuhanje. — Hrana in stanovanje zagotovljena. — Poizve se v upravi lista. Stara rudarska leščerba od Savskih jam pod Golico o fužini na Savi, pa pravi:,«... da pridelujejo samo prvovrstno jeklo, in sicer v silno velikih količinah,; zato ga morejo dajati tudi drugim bližnjim in daljnim deželam, posebno Sekcija DPD »Svoboda« Stra-žišče Kranj uprizori v soboto 17. marca ob 20. uri in v nedeljo 18. marca ob 14. url v Domu Svobode v Stražišču v režiji tovariša Bogdana Fajona komedijo Ladislava Fodorja »Maturo«. V nedeljo, 18. marca gostuje moški pevski zbor iste Svobode v Poljanah s koncertom narodnih pesmi. — Pričetek ob 15. uri. Italiji, kamor ga izvažajo... Pred nekaj leti (pred letom 1689 — op. S. S.) so tu kovali železna sidra, od katerih so največja tehtala 30 stotov. Ko so Benečani zvedeli, da morejo na Kranjskem delati tako težka sidra, jih niso več pustili v Italijo, ker so se bali, da bi jim njihova utegnila zaostati...« Na Savi je bila Valvasorju posebno všeč ruda: »Tu so našli železno in jekleno rudo, ki je bela kakor najbolj beli alaba-ster in zasluži občudovanje. Iz nje delajo najboljše jeklo ...« Jeklo, ki so ga pridobivali v rimski provinci Noric, pod katero je spadala tudi Gorenjska, pa je poznal tudi že Ovid: »du-rior ferro, quod noricus, axo-quit ignis — trše kot železo, v noriškem ognju pridobljeno —. kar govori o stari popularnosti tega jekla na Apeninskem polotoku. (Se nadaljuje) Gorenjske STEV. 22 / 16. MARCA 1956 Ob ..Bratovščini Sinjega galeba" v PG Zgodba o tovarištvu, poštenosti, zvestobi in delu POD NAPISOM — mladinska igra — si večina ljudi v glavnem predstavlja pravljičnost, alegoričnost in temu podobno; neki časovni »nekoč« in krajev organsko, a konflikt na odru — pač zaradi prvotne koncepcije — ni dovolj izoblikovan in le nakazan, čeprav je k temu dramatizacija nedvomno težila. Tudi režiser znašel v elementu in iz- preobrazba od gusarja do do- peljal dogajanje tak« kakor je brega tovariša, kolikor mogoče potrebno. Situacije se sedaj zelo gladko izpeljana. — Tudi stari hitro menjajo in potrebna je Just (T. Eržen) je ugajal s svojo bila kar filmska naglica (!) (se- dobroto, modrostjo, preudarje- Tprašanje za razpravo Potreba po mladinskem kinu tudi v Kranju Otroški kino kakor tudi filmi, Sindikalnega doma v Kranju, ki naj bi se v tem kinemato- V mladinskem kinu bi mo-grafu predvajali, predstavljajo ral hiti razen običajnega apa- oi »nekje«, z dvema osrednjima dodajanje novih prizorov in o- veda so tehnična sredstva po- nostjo in starčevsko otroškostjo. likoma: Dobrim in Slabim, od seb ni prav nič pomagalo. Pač manjkljiva), da se lahko zvrstijo Povsem svojevrstna osebnost je katerih prvo hudo trpi, a konč- pa je dak> to dodajanje (Jakob; dogodki čim hitreje. V zadnjih bil Jakob (J. Zupan), ki je prodno le zmaga, a drugo je pora- krčma) k osnovni zgodbi nekaj slikah pa je dejanje ponovno stavljal neotesano in morda tudi 4eno in osmešeno. Pri takih več barvitosti. Obenem je s tem obstalo. Neprestano vibriranje maščevalno grobost, pogojeno igrah avtor kaj rad zaide v sen- prišla do izraza socialna nota tempa je uprizoritvi nedvomno po trdem življenju in karakter-timentalno jokavost, osladnost, ambienta, v katerem se zgodba v škodo. Slikovita, realistično ju (?), s trohico posmehljivosti privzdignjeno fantaziranje in dogaja. Namreč: opravičilo za improvizirana scena (Saša in ne brez dovzetnosti za dobro zlagano razneženost. Na drugi bolj ali manj sovražni odnos Kump), ki je izredno okusna in in pametno besedo. — Prav do-strani pa se prav iz pravljične ribičev do Ivana; beda in siro- plastična, močno podpira reži- bra je tudi »gusarka« oziroma snovi lahko rodi dobra fanta- maštvo (a to tira v pijančeva- ser j a. Slabi so, zlasti v začetku, tihotapska družina (Lorenco — nje) narekujeta jezo. zvočni učinki s svojo neizravna- j. Kovačič; Mate — V. Stiglic; Idejno jedro je ostalo v dra- no jakostjo. Priznati pa mo- Tomo — J. Fugina), malce ka- matizaciji neizpremenjeno. Gre ramo, da režiserjev trud ni bil rikirana, a pestra in izdiferen za zmago pogumne in poštene zaman, saj mu je uspelo vdih- danes za našo celotno kinematografijo pereč problem. V času, ko je film kot posredovalec kulturne, politične in splošno življenjske problematike prodrl med najširše ljudske sloje, ne smemo pozabiti otrok. Najmlajši bi prav tako radi marsikaj lepega in koristnega videli. Jasno je, da otroci ne morejo, niti ne smejo gledati vseh tistih filmov, ki so na rata tudi kinoprojektor na 16 mm trak. Na ta način bi mogli koristiti ves fond otroških filmov. Trenutno sicer res ni na razpolago veliko število filmov n\ otroke, zato bi bila dolžnost, da podjetja za izposojanje filmov v bodoče nabavijo le-teh več kot do sedaj. O tem pa naj bi razmišljala tudi naša domača filmska proizvodnja. Vsako leto naj bi posneli nekaj otroških zijska tvorba, z zdravim in nevsiljivim osrčjem in z večjimi ali mani širni umetniškimi potencami (Milčinski, Golia, Skufca itd.). V našem primeru gre za povsem nekaj drugega, kar s pravičnostjo nima nobene zveze. »Bratovščina« je iz drugačnega testa: realistična po svoji snovi in obdelavi. In prav s tem svojim realizmom je sveža, prijetna in mlademu doraščajočemu gledalcu zelo bilzu. Takšen realizem je pač svojstven otroku &a drugačni oziroma višji razvojni stopnji, ko Sneguljčica. nima več veljave in roma v ropotarnico. »Bratovščina« ima izrazite lastnosti, ki najbolj odlikujejo dvanajst do petnajstletnika. Mladostnikov svet zanimanja in izživljanja je povsem drugačen in nima s pravljično stopnjo nobene predmetne zve-«e. Zelja po odraslosti ga namreč tira v irealistični svet in avanturo — v neko novo morda realnejše fantaziranje in razglabljanje o nekaterih etično-družbenih normah. Cut za kri-vičnost in pravičnost se v tej dobi močno izostri. Seliškar - Filipičeva »Bratovščina« se torej prilega tej stopnji. Seliškar je znal z veščim očesom zbrati in oblikovati ti- sporedu v naših javnih kinema tografih. Zato smo jim dolžni filmov. »Kekec« je prav lep do omogočiti ogled takih filmov, ki kaZi da se to da in da s} otro. so namenjeni izrecno njim. Ti ci podobnih filmov zelo želijo, naj na mlade gledalce vzgojno Pred nedavnim je bila v Edm- vplivajo, jim širijo obzorje in burghu v Veliki Britaniji kon- cirana Režiserjeva domiselnost ^n razen tega tudi zabavajo. ferenca zainteresiranih otroških je bila ob tej skupini dokaj po- Le na ta nafin bo film dosegel organizacij, na kateri je bil srečena. Ostale vloge so si raz- sv0-i P,ravi namen. V mladm- sprejet sklep, da se v okviru delili F. Trefalt (Braziljanec), J. skem kimi bi lahko predvajali organizacije UNESCO organizi- Pristov (komandant), M. Mayer tudi kratkometražne in doku- ra posebna distribucija otroških (Barbo), J. Gogala, F. Kropar. mentarne filme, ki bi mladino fnmov za ves svet. Vsekakor Zelo pa je motila neenotnost Prav gotovo zanimali. bomo teh filmov deležni tudi v govoru: mešanje knjižne in pogovorne (!?) izreke. Zanemarjanje odrske izreke v naši hiši je že prehudo; tu seveda ne pada krivda samo na igralce. In končno . . . »Bratovščina Si- Prizor iz mladinske igre v PG »Bratovščina Sinjega galeba« mladosti, ki ji pomagata dober niti v »Bratovščino« življenje, človek in naključje. Mikavnost ki nas z vso slikovitostjo pri-mladostne avanture pa dobi svoj vlači. To je vse lepo, vendar pa se mi, če jih bomo hoteli dobiti, moramo ustaviti pred vpraša- O uvedbi mladinskega kina v njem, kdaj in kje bomo pred- Kranju bo potrebno še razpriv- vaj ali filme našim otrokom. V ljati, toda ne samo razpravlja- Lj ubijani in Mariboru so že u- ti, ampak problem tudi čimprej stanovih poseben otroški oziro- rešiti tako, da bodo kranjski o- njega galeba« je kljub vsemu raa mladinski kino, kjer pred- troci dobili svoj kino. Naša prijetna uprizoritev na deskah vajajo samo mladinske filme, dolžnost je, da jim nudimo nji- Prešernovega gledališča, ki bo Tudi v Kranju so potrebe po hovi starosti primerno zabavo in ostala prav gotovo mnogim mla- mladinskem kinu velike. Prostor jim tudi s filmom posredujemo dim Kranjčanom v spominu vse zanj bi lahko dobili v Zadruž- kulturno, politično in etično življenje. nem domu na Primskovem ali vzgojo. GREGOR KOČIJ AN pa morda v zgornji dvorani Ivan Petrič O sedmi umetnosti v Kraniu Odločajo naj umetniški kriteriji osnovni ton in usmeritev s poudarjanjem etičnih vrednot, ki naj vodijo mladost: tovarištvo, poštenost, zvestoba, delo . . . pičnost mladostnika, a Filipičeva skratka z naglašanjem vsega, dramatizacija jih je poudarila. kaT zajema pojem plemenite Analitična zgodba se kot v po vesti tudi v dramatizaciji odvija mladosti, oz. sploh človečnosti. Nove knjige »Mladinska knjiga« je s ponatisom priljubljenega Flnžgarje-vega zgodovinskega romana »Pod svobodnim soncem« ustregla številnim mladim bralcem. Delo je bogato ilustriral in o-premll Slavko Pengov. Ljubitelji Jules Vernovih pustolovskih in fantastičnih zgodb se bodo zelo razveselili kriiige »20.000 milj pod morjem«, ki jo je* izdala Mladinska knjiga. Ilustracije so povzete po francoskem izvirniku. V. isti založbi ie izšla tudi lutkovna igrica »Meh za smeh«' Mateja Rodeta. Knjižnica je razveseljiv prispevek k obogatitvi repertoarja naših lutkovnih gledališč. Tudi Kmečka knjiga se je tokrat spomnila mladih bralcev. V okviru njene leposlovne zbirke je izšla kniiga Alekseja Tolstoj? « naslovom »Zlati ključek a'! Bftratinove dogodivščine«. Te zgodbice je prevedel Edvard Kokolj. Risbe so posnete po ruski izdaji in izredno živahnr dopolnjujejo štimungo zanimivih Pustolovskih dogodivščin. Izpod peresa Duše Švajger-jeve smo dobili učbenik za kmetijske in gospodinjske šole »Hranoslovje«. Knjiga naj bi našla prostor na polici vsakega gospodinjstva. France Bevk seznanja naše pionirčke v prijetni obliki s ce-stno-prometniml predpisi v knjižici »Pazi na glavo — glava ni Žega«. Za 25-letnico obstoja srednje tehniške testilne šole v Kranju Je ravnateljstvo izdalo lepo u-rejen JUBILEJNI ZBORNIK. V njem so zbrani podatki o nastanku in dosedanjem razvoju Kole, misli o perspektivah celotnega tekstilnega šolstva pri nas, izčrpna poročila o delu šole, o učnih načrtih sprejemnih pogojih itd. Z gorenjskim suknar-stvom nas seznanja sestavek S. Finžgarja, Črtomir Zoreč pa nam podaja pregleden zgodovinski oris starodavnega Kranja in razvoj tekstilne industrije v tem mestu. Vsebinsko pestrost zbornika še podcrtavaj o številnj etikovni prispevki. Zbornik je posvečen spominu na 42 tovarišev, dijakov državne tekstilne &ole v Kranju, ki so dali svoja Življenja za svobodo. Uredil ga Je ravnatelj šole Črtomir Zo-*ec Sodelujoče igralce je vodilo hotenje — edino pravilno — ne omalovaževati mladega gledalca in vliti v igro svojo moč in najžlahtnejše sokove. Ivo v kreaciji Nade Bavdaž-Stempiharjeve je dajal pravzaprav celemu delu nek svojevr-Režiser (Žarko Petan) se je sten ton in razgibanost. Zuna-gibal med dvema skrajnostima: nje ponazarjanje in notranje dinamiko in statiko. Prva mu je oživljanje Ivove osebnosti je dobro uspela ob dramatičnih neprisiljeno in psihološko skrb-( = razgibanih) situacijah, bodisi no izdelano. Tudi Franjo je bil nam kažejo, da je porast obi-ob napetem pričakovanju ali P° zaslugi Anke Cigojeve zelo skovalcev kino predstav v zad-raaburljivem teatraličnem kon- dober, čeprav morda premalo njih letih v Kranju izredno ve-fliktu. S statičnostjo (hoteno ali fantovski in preveč dekliško ne- lik. Kino »Storžič« in»Svobo- slučajno) pa je zaviral in zasen- *en. Ostale m *««vo *° da« ,sta ,imela leta 1949 297'922 predstavljali M. Jeza (Peter), R. obiskovalcev. Lani pa so v vseh Goezt (Pero), A. Vertovšek (Mi- kinematografih v Kranju zabe- hael) in Marija Krasnikova oz. ležili 475.000 obiskovalcev ali 177 mogla sama dramatizacija._Ne- Erzin g Kontrast med prvima tisoč več kot pred šestimi leti. razgibanost je zlasti opazna v dvema in ostai0 četvorico je bil Ce primerjamo število obisko- prvem dejanju, ki je v bistvu sicer obcuterii vendar pa zastrt valcev s številom predstav, u- ena sama dolga eksplozija, mo- z naivno-ljubeznivo in zavzeto gotovimo, da je bil leta 1955 reča po svoji netemperament- igro zadnjih. M. Cegnar kot vsak Kranjčan 26-krat v kinu. nosti in dolgočasnosti. V nasled- Ante ni razočaral; njegova o- Ob delavnikih ima kino »Stor v tednu. V novembru lanskegt zanj ni umetnine brez življenj- leta je bila prenovljena tudi sko pristne vsebine in progre- dvorana kina »Storžič«. Doslej sivne ideje, ki ljudi plemeniti so med drugim predvajali filme in združuje. Zatorej naj bi pri po sistemu »širokega platna«, izbiri oziroma nabavi filmov ne prebivalstva, z enakim zanima- do letošnjega junija pa bo ure- odločali le komercialni momen- njem pričakujejo dogodkov na jen še »Cinemaskope« in »Vista ti, temveč v prvi vrsti umetni- Film ali tako imenovana sedma umetnost je zvrst, ki si je tudi med našim ljudstvom pridobila izredno veliko občinstva. Utira si pot med vse sloje platnu mladi in stari. Od kranjskega kinematografskega podjetja smo o tem občinstvu dobili nekaj statističnih podatkov, ki bodo gotovo zanimali tudi naše bralce. Številke čeval uspeh dinamičnega dogajanja. K temu je mnogo pripo- - vision« sistem. Leta 1955 je bilo na sporedu 40 filmskih dram, 18 mladinskih filmov, 10 kriminalk, 11 pustolovskih in 8 kavbojskih filmov, 9 komedij, 3 dokumentarni filmi itd. Nekateri od teh so bili predvajani tudi po dvakrat. Od tujih filmov je imel največji obisk film »Grof Monte Cristo« (11.000), od domačih pa »Pot miru« (7.400), dokumentarni film o Titovem obisku v Indiji ln Burmi. Ljudje se v prvi vrsti zanimajo za pustolovske zgodbe, za filme z izključno zabavno tematiko, sledijo kavbojke ln nato šele filmske drame, na zadnjem mestu pa so kriminalke. Slab njih dejanjih oz. slikah se to snovna vrlina: neverjetno pri- žič« redno tri predstave, ob ne- obisk so imeli lani zlasti filmi povsem spremeni; izgleda, kot vlačna toplina igre je bila reali- deljah pa štiri do sedem. Pro- z izrazito socialno problemati-da se je šele po prvem dejanju zirana in psihološko preprosta gram se menja dva do trikrat ko. *nesa reda flmov, ki si Ii naših muzejev sledijo po številu obiskov, ugo- ški kriteriji. Mladina si zlasti želi filmov, v katerih nastopajo živali (Pogumen kot Lassie), vlečejo pa seveda tudi risanke, pustolovski in kriminalni filmi. Risank je bilo lani premalo na sporedu, ker je podjetje imelo težave z nakupom. V tekočem letu bo teh filmov več, dobili i;h bodo pri Jugoslovanski kinoteki. Ravnovesje med kvalitetnimi filmskimi stvaritvami in tak; imenovano plažo bo verjetno v letošnjem letu doseženo v večji meri. Marsikaj se bo dalo izboljšati, četudi je pri nabavi filmov treba upoštevati številne težave, ki jih ima kinematografsko podjetje z ozirom na to, da filme odkupi za eno leto vnaprej, da je vezano na roke predvajanja itd. Pri občinstvu lahko letos opazimo že razveseljivo dejstvo, da obisk Igor Pleško razstavlja v Kranju Kranjski Mestni muzej, ki že podobe vsebujejo harmoničen veda ne manjkajo. Stvarca zase nekaj let opravlja svoje kultur- preplet Makedonije in Slovenj- je kar virtuozno začrtana »Kra- tavljamo, da kriteriji občinstva kavbojskih filmov v zadnjem pri presoji vrednosti filmskih času pada in da se je že po- stvaritev kažejo še veliko pre- večalo zanimanje za filme, ki malo zrelosti. Napredni človek prikazujejo vsakdanje življenje določa temu ostrejša merila, malih ljudi. J. O. no poslanstvo tudi s prireja- je v vojakovi risanki. Kot prikaz narodopisne zanimivosti in jina«. njem številnih občasnih razstav zaradi SVoje umetnostne učin- Pleškova razstava ne spada v živeče umetnosti, ima tokrat zopet v gosteh akademskega slikarja Igorja Pleska. Okoli štirideset svinčnikov, tušev in gvašev na temo »Makedonija iz vojakove skicdrke« kovitosti zasluži med ostalimi vrsto tistih razstav, ob katerih deli vso pozornost gvaš »Make- se razgovorimo in« razpišemo o donska sedmina«. Folklornega značaja so tudi tuši »Vrači«, »Boben« in drugi. Barvno živahna je ponovitev Z desetega občnega zbora jeseniške godbe na pihala nosi pečat likovno preproste, »Dveh podob«, ki sta sicer za- neafektirane, vsebinsko pa intimne ustvarjalnosti. Težnje po modni originalnosti, oziroma po formalistični ekstremnosti za vsako ceno in na škodo idejne ali razpoloženjske jasnosti v teh delih ni. Nihajo med realističnim in ekspresivno stiliziranim načinom upodabljanja. Iz njih diha iskrenost, s katero nam slikar razkriva, oni drugi, neuradni rekrutov, odnosno vojakov jaz, oni njegov splošno-člo-veški notranji profil, ki ga ka-rakterizirajo mešani občutki spominov, upanj, bojazni in novih vtisov. Nemirna misel bega od matere, ožje domovine, civilnega življenja, nestanovitne ljubice Itd. k vojaški stvarnosti, posebnostim širše domovine, ker pač poteka kadrovski rok, dalje k takolmenovanim »izlazom«, pouličnim srečanjem, težko pričakovanim obiskom itd. Neprisiljeno pristen je v tem pogledu Pleškov ciklus enajstih risb s svinčnikom, ki se pričenja z »Vojaki«, konča pa z »Nezvesto« in »Življenjem, ki teče dalje ...«. Imenovane enajste stopani že v ciklu s svinčnikom. - suknji ni pozabil na svoje kul- Pokrajinske in naselbinske turno udejstvovanje, še več, da značilnosti so prikazane z du- je tako udejstvovanje možno, catom bitoljskih in okoliških da je realnost. Razstava bo za- vedut (tuš). Neizogibni »Mina- ključena 18. t. m. reti« l!« »Bivoli« v tej zvezi se- St. Eržen igor Pleško: »Makedonska sedmina« (gvaš) »veliki umetnosti« ter »neslute-nih odkritjih«. Njena odlika sta skromnost in že omenjena iskrenost, a njen cilj - izpri- y zvečer je imela g(>d_ strokovnjak-dirigent, temveč tu- cati, da Slikar tudi v vojaški ha „a pihala DPD »Svoboda« ^ kot komponist. Sobotni M_ Jesenice, ki je praznovala leta . . 1954 že 75-letnico svojega obsto- ni zbor Sodbe na pihala Svoja, svoj deseti občni zbor po bode Jesenice je bil brez dvoma osvoboditvi. Ta je toliko važnej- prikaz uspešnega delovanja najsi, ker je godba ena največjih vefije sekcije jeseniške Svobode in najkvalitetnejših v vsej Slo- , .■ , ;. . . veniji. Iz poročila, ki ga je po- na i^sbenem področju, in je dal predsednik Ivan Zen, je pričakovati, da bo deležna v bo-nila razvidna izredna dejavnost doče godba še več priznanja in pri študiju in v nastopih. Letno ge ve5 upoštevanja kot doslej, beleži godba nad sto nastopov Treba b(J e ideološkim v letih po osvoboditvi pa tudi vrsto gostovanj po Sloveniji in vzgajanjem glasbenikov, razči-izven nje in vrsto kvalitetnih stiti odnose z upravnim odbo-priznanj. Gostovala je v Srbiji, ram Svobode in razpravljati o Makedoniji, Hrvatski ter števil- fclanih godhe> ki niso SVODodaSL nih krajih Slovenije, kakor v Idriji, Tolminu, Kanalu, Anhovem, Novi Gorici, Renčah, Ajdovščini, Postojni, Kočevju, mnogih krajih Štajerske in menda vseh krajih Gorenjske. Godbo sestavlja 52 aktivnih godbenikov, med katerimi imajo večino mladinci. Vodi jo mladinec ln najbrže najmlajši dirigent vseh godb na pihala Remij Noč, ki se ne uveljavlja le kot Občni zbor je nakazal tudi v tem pogledu lepe smernice in hotenja, ki bodo prav gotovo rodile že v bližnji bodočnosti nove uspehe. U. Dopisni te ▼ »Glas Gorenjske* STEV. 22 / 16. MARCA 1956 W88eorMiske 5 8WE O O O O O O C DRUŽINSKI )oooooooooo o o o o o POME LklKI Pomlad prihaja Volnene rokavice bomo zamenjale z usnjenimi. Spravile bomo seveda čiste, zato objavljamo navodilo, kako jih bomo skrbno oprale. Pri pranju volnenih stvari moramo paziti, da sta milnica in topla voda za splakovanje vedno iste temperature. Pripravimo si mlačno milnico iz lusk ali ostankov mila in z rokami dobro spenimo. Tej milnici dodamo nekaj kapljic salmijaka, ki prepreči, da se volna ne zgosti in obenem razkraja umazanijo. Volnenih stvari ne smemo mencati, temveč jih v milnici le rahlo stiskamo. Ce so rokavice zelo u-mazane, jih splaknemo dvakrat v mlačni vodi ln nato še enkrat v milnici. Nato rokavice spiramo do čistega v enako toplih vodah. Oprane rokavice zavijemo v suho frotirko in stiskamo, da frotirka popije vodo. Nato jih denemo sušit v suho krpo, seveda ne k prevroči peči ali štedilniku. ViVV Pri vseh opravkih, ki jih ima gospodinja, če hoče obdržati red v stanovanju, je popolnoma nemogoče, da bi si vsak teden lahko vzela toliko časa, da bi temeljito izprašila vse tapecirano pohištvo. Posebno pozimi je to zaradi mraza in snega skoraj nemogoče. Vendar kljub temu lahko z malo truda preprečimo, da bi se po takem pohištvu nabiral prah. Za mal denar si kupimo gumijasto gobo, jo namočimo v raztopino vode in kisa, ožamemo in z njo zdrg-nemo tapecirane dele. Razen tega, da s tem blazine razpra-šlmo, dobijo tkanine tudi bolj svežo barvo. Izdatek za nakup gobe se nam bo kmalu izplačal, ker bomo prihranile mnogo truda in časa, ki bi nam ga vzelo iznašanje pohištva na balkon ali na prosto. Neprijetno je, če imamo v stanovanju nečisto pohištvo. Posebno, če imamo barvane spalnice — imitacijo orehovega furnirja in slično — se nam kaj rado pripeti, da ob neprevidnem odpiranju vrat omare ostanejo na vratnicah odtisi prstov. Le-te boste brez truda odstranile in pohištvo bo spet čisto, če boste taka mesta namazale z zmesjo dveh delov olja in enega dela terpentina. Ko se ta zmes osuši, zdrgnite namazana mesta z mehko krpo. Ponos vsake gospodinje je dobro očiščen parket. Da -je parket lahko Čisti, mora biti predvsem dobro položen. Med posameznimi deščicami ne sme biti špranj, v katere bi se nabirala nesnaga. Razen tega ne sme biti parket odrgnjen in opraskan. Da ga ne bi opraskale me z Vsestranska uporabnost in preprostost kroja Osnovni načeli letošnje mode pri nas Letošnja moda pravzaprav ne bo prinesla bistvenih sprememb. V naših modnih stremljenjih bomo nekoliko za najnovejšimi »•modnimi kriki«. To pa je tudi prav, kajti najrazličnejše modne novotarije so po večini le muhe enodnevnice. Pri urejanju naše garderobe bomo bolj pazile na praktičnost in uporabnost oblačil, ne da bi seveda pri tem zanemarile njih elegantnost in lepoto. Z nekaj malenkostnimi spremembami bomo osvežile svojo staro garderobo, če pa bomo kupovale nove obleke, pla-ftče, kostume itd., pa se bomo ravnale po naslednjih nasvetih: Letos so še vedno najbolj priljubljena blaga tweedi najrazličnejših debelin. Za plašče in kostume pa se uveljavljajo tudi gabardeni in druge volnene tkanine. Za kravate uporabljamo debelo svilo, za bluze pa šan-tung vseh barv in umetne tkanine. Najbolj se bo letos uveljavila modra barva v vseh odtenkih. Moderne bodo tudi bela, roza in rumena barva. Dolžina oblačil nI predpisana. V glavnem ostane takšna kot doslej. Široka krila so nekoliko krajša, ožja pa daljša. Pri plaščih se uveljavljata dva koncepta: moderni so zelo široki in bogati plašči, hkrati pa tudi ozki 7/8 plašči, ki pa so vedno iz istega blaga kot je krilo ali pa obleka. Prav tako se tudi pri kostumih opaža na eni strani težnja modnih ustvarjalcev, da obdržijo njegovo klasično obliko, medtem ko spet drugi dajo prednost kostumom francoskega kroja. Pri oblekah se zelo uveljavlja bolero. Bolero obleke so po večini dvodelne, le redko nosimo bolero čez obleko. Bolero je oprijet in raven, če se nosi h krilu, oziroma širok, če ga oblečemo čez obleko. Obleke so še vedno oprijete, le da je pas 6—8 cm pomaknjen navzgor. neprevidnim prestavljanjem stolov, miz in drugih delov pohištva, nabijamo na noge vseh premakljivih kosov pohištva filc. Na ta način ne bomo zavarovale samo pod pred ogreblji-nami, marveč se bo v precejšnji meri zmanjšal tudi ropot pri prestavljanju pohištva. _ —Mi To vam bo koristilo pri pranju Beli robčki, ki so, zato ker ste jih dlje časa uporabljali, postali nekoliko sivkasti, postanejo spet popolnoma beli, če jih boste dan pred pranjem namočili v slano vodo. Madeži, ki jih je pustilo v blagu sadje, se kaj težko očistijo. Ta neprijeten posel vam bo močno olajšan, če si lahko nabavite pinjeno mleko in v njem za uro, dve namočite umazana mesta. Ce madeži ne zginejo, pustite predmete v tej tekočini preko noči, potem pa jih izperite. Opranih zaves ni treba likati. Se mokre in nekoliko oškrob-ljene je treba obesiti. Ko se osuše, prav dobro Izgledajo. Ce vam otrok po blagu ali platnu razlije črnilo, namočite umazan del tkanine v toplo mleko in ga pustite v njem četrt ure. Madež od črnila bo tako izginil, ostal pa bi madež, ki bi ga pustilo mleko. Zato je treba blago takoj splaknitl z mlačno vodo ln ga zdrgniti z limoninim sokom. Na ta način bosta izginila oba madeža. —Mi PO PARIŠKIH MODNIH SA10NIH Pariške modne hiše so za februar prikazale prve modele letošnje mode. Na osnovi teh modelov smo skonstruirali — uporabljajoč najbolj tipične novosti — »idealno ženo 1956«. .-■mmm Kot vidite na sliki, so klobuki precej obilni in se v mno-gočem razlikujejo od lanskih. Izdelani so iz lahkega blaga (or-gandi). 'i Prav tako bo letošnja pričeska precej daleč od lanskoletnih »modnih krikov«. Dekolteji pri poletnih oblekah so zelo poudarjeni. Moderne so bogate biserne ogrlice. Pas je potisnjen malo navzgor. ZDRAVSTVENI POGOVORI Nekaj o spanju Vsak človek mora spati vsaj 8 nr » Spanje pred polnočjo in po polnoči je enakovredno Letos pomladi bodo zelo moderni veliki plašči, ki bodo iz istega blaga kot kostum, obleka ali krilo. Ea krajše večerne urice KRIŽANKA Vodoravno: 1. dolžinska me- Navpično: 1. lahkoatletska dira, 6. zametek, 13. ime za rim- sciplina, 2. ljubkovalno žensko sko Ljubljano, 14. čistiti dim- ime, 3. moško ime, 4. mera, 5. nik, IS. reka v vzhodni Srbiji, moderni izstrelek, 6. svit, 7. je 16. egipčansko božanstvo, 17. tisti, kdor se nepoklicno ukvar-opis, očrt, 18. debeliti se zara- j a s čim, 8. kvartaški izraz, 9. Spanje je prvi pogoj življenja. Človek je lahko lačen dalj kot mesec dni, če pa je brez spanja samo deset dni — u-mre. Nekatere živali, ki so lahko tri tedne brez vsake hrane, poginejo po petih dneh nespečnosti. Običajno spi človek osem ur na dan. Seveda, to je precej različno pri različnih ljudeh. Po starostnih dobah pa je stanje približno takole: dojenček prespi približno dve tretjini dneva, otrok s 6 leti 6pi okrog 11 ur, z 11 leti 10 ur, s 15 leti 9 ur, odrasel človek pa do 60 leta 8 ur, po 60 letu pa 7 ur. Ce človek ne more zaspati, lahko vzame uspavalno sred- stvo. Ce se uspavalno sredstvo jemlje v predpisani količini in v predpisanem časovnem razdobju, ne škodi. Seveda se je treba vedno ravnati po navodilih zdravnika in nikdar jemati teh sredstev po last. preudarku. Prav tako ne smemo jemati uspavalnih sredstev prepogosto, ker se organizem nanje na- Za naše gospodinje RECEPTI 1 2 r~ k i 7 F" $" to 11 ii b 13 16 w 17 ! 19 20 Wt 21 22 B 24 P 26 w< 27 2S 29 30 31 M 1- 53 m 35 ■h 37 36 39 M k di bolečine, 2;. reka v Rusiji, 22. soglasnik s prizvokom, 24. član družine, 25. moško ime, 27. površinska mera, 28. osebni zaimek, 30. Združene države ..., 33. del ograje, 35. latinski veznik, 36. športna potrebščina, 39. okorne, negibčne, 41. last Eve, 42. priimek borca za neodvisnost južnoameriških držav, 43. samostojna nikalnica. moško ime, 10. moško ime, 11. naravoslovje, 12. ocetar, 19. tropska žival, 20. kot podoba iz preprostega življenja, 22. domača ptica, pismonoša, 23. prav tako, 26. železne spone, 29. koralni otok, 31. hitro hlapljiva tekočina, 32. pripovedni pesnik, 34. površinske mere, 37. žensko ime, 38. samoglasnik med dvema enakima soglasnikoma, 40. vstavi EV. PRETAKNJENA TELEČJA JETRA Pol kilograma telečjih jeter zrežemo na prst debele rezine, ki jih pretaknemo s slanino, narezano na tanke trakove. Rezine spečemo na slanini s sesekljano čebulo. Pečene potresamo s soljo, prilijemo soku malce juhe ali vode, prekuhamo in polijemo s to omako jetra, ki smo jih lepo zložile na krožnik. Postrežemo z dušenim rižem, makaroni ali krompirjem. MILANSKI ŠPAGETI Četrt kg špagetov skuhamo v slani vodi, kuhane prelijemo z mrzlo vodo in dobro odcedimo. Na maslu dušimo 15 dkg paradižnikove mezge, ji dodamo sesekljanega, na olju prepraže-nega česna, jo solimo in po-pramo ter zamešamo vanjo špagete. Serviramo jih s parmezanom. ENOLONČNICA S CVETAČO Srednje veliko cvetačo operemo, razdeelimo na cvete, narežemo pa tudi storže in liste. Posebej skuhamo pol kilograma olupi j enega in na koščke zrezanega krompirja, 10 dkg riža ali ješprenja, operemo in skuhamo s prekajenim mesom. Ko je vse mehko, prepražimo na razbeljeni masti sesekljano čebulo, nato moko, zelen peter-šllj in česen. Prežganje zalijemo z juho, v kateri smo kuha- le cvetačo. Pridenemo še odce-jen krompir in cvetačo in toliko vode od obeh, da dobimo primerno gosto jed. Svinjsko meso odločimo od kosti, zrežemo na kocke in primešamo jedi. Po okusu lahko dodamo paradižnikovo mezgo in malo maja-rona. NADEVANI KROMPIRJEVI CMOKI Pol kg krompirja skuhamo, ga takoj olupimo in zmečkamo. Pridenemo 1 jajce, ščepec soli, 15 dkg moke in košček surovega masla ter napravimo srednje gosto testo, iz katerega naredimo za pest debel svaljek, ki naj nekaj časa počiva. Medtem dobro vmešamo 20 dkg sesekljane govedine, malo svinjine, nekoliko drobno sesekljane in na masti prepra-žene čebule, malo sesekljanega peteršilja in strtega česna, 1 jajce, .sol, poper in žlico drobtin. Iz vsega naredimo mehak nadev. Svaljek razrežemo nato na poljubne dele, jih nekoliko potlačimo, obložimo z nadevom in oblikujemo v cmoke, ki jih nazadnje nekoliko potlačimo. Kuhamo jih 15 minut v,slani vodi. Kuhane položimo na krožnike ter jih obložimo a kislim zeljem. Pol kg surovega kislega zelja nekajkrat prerežemo, ga osolimo, dodamo ščepec kumi- ne in dovolj vode ter kuhamo pokrito 15 minut. Posebej zarumenimo 10 dkg na drobne kocke zrezane slanine, prepražimo na tem sesekljano čebulo, da malo zarumeni, nato ji dodamo še strok strtega česna m zabelimo s tem kislo zelje, ki naj potem še nekaj časa vre. Drobni nasveti Cvetlične lončke, ki se jih je zaradi vlage prijela plesen (dobili so zeleno prevleko) boste najbolje očistile s kožico od slanine ali s krpo, namočeno v olje. Lakasti predmeti, ki so zaradi dolgotrajne uporabe izgubili sijaj, ga bodo spet dobili, če jih zdrgnete s strokom česna, nato pa z mehko krpo. Prti iz linoleja ali polivinila se na vogalih hitro strgajo. Da to preprečite, jih na teh mestih podložite z obližem. Kadar mešamo moko s tekočino, z vodo ali mlekom, se rade narede grudice. To preprečimo, če še suhi moki primešamo nekaj zrn soli. Prav tako lepše umešamo kakao, če mu dodamo sladkor, premešamo in nato šele prilijemo mleko. Osušen sir postane zopet mehak, če ga položimo za nekaj časa v sveže mleko. Goveja pečenka bo posebno sočna, če jo pomočimo za trenutek v vrelo vodo, preden jo damo peč. vadi in potem ne dosežemo z njim zaželenega učinka. Razen tega to slabo vpliva na živčni sistem. Nekateri pravijo, da spanje pred polnočjo več hasne, kot po polnoči. Toda to ne drži. To je staro pojmovanje, ki izhaja is trditve, da mora človek zgodaj vstati in mora zato — da bi se spočil — pač zgodaj spat Ni važno, kdaj ležemo, važno je, koliko spimo. Najpovoljnejša temperatura za spanje je okrog 10 stopinj C. Ljudje z občutljivimi sinusi ali revmatizmom morajo imeti višjo temperaturo. Dejstvo pa je, da se pri nižji temperaturi bolje spi kot pri visoki. Smrčanje je neozdravljivo, lahko pa ga ublažimo. Po večini ljudje smrčijo, če spijo na hrbtu. Zato se je treba predvsem potruditi, da se navadimo ležati postrani. Moda Elegantna, s cvetovi izvezena bela bluza, za svečane priložnosti. Zelo lepo se poda k črnemu krilu. 6 ^'Smijrit STEV. 22 / 16. MARCA 1956 5255 6999999 & sodišča Kje je bolj vroča kri? 90 II I U Iz meseca v mesec ugotavlja-vroče« je spet v tržiški občini. Iz Tržiča je bilo 6 obsojencev. Iz Kovorja, Seničnega m Bistrice so bili na zatožni klopi v Kranju zaradi povzročenih poškodb po štirje storilci. Trije so bili iz Križev, po 2 iz Dupelj in Palovč ter po 1 lz Hudega in Sebenj. Nekateri vročekrvneži so si hladili kri v zaporu v Kranju, nekateri so bili deležni denarnih kazni, bilo pa je tudi nekaj takih, ki so bili samo pogojno obsojeni. Na odmero kazni so seveda vplivale različne olajšil-ne okoliščine, povsod pa so bile Izrečene take kazni, ki naj bi storilce skušale popraviti. Ce bo ta uspeh dosežen, bomo šele videli. _ l. Gostinsko podjetje »Hom« v Podnomu pri Bledu je eno tistih, ki v zgodovini svojega obstoja ni doživelo te sreče, da bi imelo vsaj enega upravnika, ki bi razen za svojo korist skušal storiti tudi nekaj v dobro podjetja. Kot rdeča nit so se vlekli nepojasnjeni primanjkljaji, ki jih je spremljala tudi anarhija v finančnem in blagovnem poslovanju. To je seveda onemogočalo pravo kontrolo nad poštenostjo poedinih upravnikov, ki so običajno spremenili podjetje v svojo privatno gostilno. Seveda se je anologno temu približeval podjetju neizbežen polom in lansko leto je bilo le-to likvidirano. Vsi bivši upravniki, ki so bodisi že bili obsojeni ali jih še čaka zaslužena kazen, so precej oškodovali skupnost. Ena iz serije teh »upravnikov« je bila tudi Avguština Gosar z Blejske Dobrave. Poneverila je znesek 58.869 dinarjev. Da bi prikrila poneverbo, je ponaredila stare blagajniške pologe ter jih opremila z ustreznim datumom, vložila med knjigovodske listine, kot da je ponarejeni znesek odvedla narodni banki na tekoči račun podjetja. Po vsej verjetnosti se je tudi zavedala, da se da osebno okoriščanje skriti med nevestno poslovanje, zato je temu primerno prilagodila svoje delo. V knjigi nočnin ni evidentirala vseh gostov, ki so prenočili v hotelu, prav tako ni dohodkov za nočnine izkazala v blagajniški knjigi. Tudi ni sma-rala za potrebno voditi evidenco o količini in vrednosti ob sobotah in nedeljah prodanega blaga^ ki mu je zaradi godbe samovoljno zvišala maloprodajne cene. Dohodkov podjetja z vsakokratnim zviševanjem cen ni izkazala v poslovnih knjigah, ampak je evidentirala običajne cene. Tudi zase in za potrebe svoje družine je jemala razna živila in pijače, ne da bi količino vzetih in plačanih predmetov, če jih je sploh plačala, kje evidentirala. Inventure je sestavljala kar sama, ker je ugotovljeno stanje lahko prila-godila tako, kot ji je ustrezalo. Avguština Gosar je povzročila s poneverbo denarja in nevestnim poslovanjem 81.692 dinarjev škode. Sodišče jo je glede na to, da je škodo poravnala in z ozirom na družinske in zdravstvene težave, obsodilo samo na 2 meseca zapora in 5.000 denarne kazni pogojno za dobo enega leta. Javni tožilec se je pritožil zaradi prenizke kazni, češ, da ne bo dosegla svojega vzgojnega namena. Prva konf. razred, skupnosti Pretekli teden je bila v zgor-Pretekli teden je bila v zgornji dvorani Sindikalnega doma prva konferenca razredne skupnosti prve gimnazije. Prisostvovalo ji je precejšnje število dijakov in profesorjev. M. Ob zaključku dvolet. zdravstvenega tečaja za dekleta, ki ga je organiziralo društvo RK Kamnik, je bila pred dnevi v dvorani ObLO prisrčna slavnost. 76 tečajnic je prejelo diplome o dovršenem tečaju, predsednik društva RK Milan Kirn pa je tečajnicam predočil njihove naloge, ki jih čakajo v prihodnosti. Govorili sta tudi zastopnici republiškega in okrajnega odbora društva RK ter predsednik Sveta za zdravstvo pri ObLO Kamnik. Z. KUD »Tabor« iz Podbrezij je v nedeljo gostoval v Ljubnem z veseloigro »Gosposka kmetija«. Dvorana je bila nabito polna, kar dokazuje, da si Ljuben-čani želijo odrskih predstav. Podbreški igralci, ki so prinesli toliko smeha in dobre volje, pa bodo dobrodošli gostje, kadarkoli bodo še obiskali Ljubno. Ljubenčan Društvo rejcev malih živali iz Radovljice, ki je bilo ustanovljeno šele pred kratkim, je imelo že svoj prvi sestanek. Na tem so se pomenili o svojem delu v letošnjem letu. Omeniti moramo, da se članstvo v društvu hitro množi, saj je že do danes število naraslo na 70 članov. S. Proslavo za praznik naprednih žena so imeli na Bledu preteklo nedeljo. Prireditev je bila v nabito polni dvorani društvenega doma. Slavnostni govor je imel dr. Borut Rus, sodelovali pa so še moški pevski zbor pod vodstvom Franca Mavser-ja, recitator j i in pevci iz otroškega vrtca, osnovne šole ter nižja gimnazija. V nedeljo je bil na gimnaziji v Kamniku že tretji roditeljski sestanek v letošnjem letu. Velika dvorana kulturnega doma je bila kljub neugodnemu vremenu polna. Ravnatelj Avguštin Lah je v daljšem govoru nakazal tekoče probleme, dotaknil pa se je tudi ugotovitev šolske ankete o zdravstvenih in vzgojnih problemih učencev. V razpravi so starši živahno sodelovali. Naročniki časopisov v območju pošte Stahovica pri Kamniku bi želeli vsakodnevno dostavo pošte. Tega pa ne zmore en sam raznašalec zaradi tako raz-sežnega okoliša. Zato bi bilo prav, da bi bilo v Stahovici, ki sodi v kamniški industrijsko -rudarski okoliš, več raznašalcev. S tem bi se število naročnikov časopisov prav gotovo tudi povečalo. Z. Te dni volijo v Tržiču svete potrošnikov trgovinske in mesarske poslovalnice v Tržiču. Volitve bodo vodili funkcionarji SZDL in ObLO, ki bodo potrošnikom razložili pomen svetov in njihove pravice. Na področju občine bo izvoljenih 35 potrošniških svetov. Škropljenju sadnega drevja se v tržiški občini nekateri zelo upirajo. Posebno v kovorskem področju. Izgovarjajo se, da je škropivo strupeno in da uničuje ptice pevke, ki so najboljše uničevalke sadnega mrčesa. Izgovori so deloma resnični, toda škodljivim posledicam se ni mogoče izogniti. Občina Tržič je odredila, da se mora škropiti od vrta do vrta, ker ni nobene koristi od tega, če je zraven škr opij enega sadovnjaka vrt z okuženim drevjem. Kmetijska statistika kaže, da so v občini Tržič najbolj okuženi sadovnjaki v ravninskem predelu (Se-niično, Ziganja vas, Breg, Ko-vor, Leše). Uspehi bodo doseženi samo s strogimi ukrepi Ob LO. Nesreče Franc Cebašek,roj. 1938, stanujoč Trboje 37. Pri delu mu je spodrsnilo, zvil desno nogo. Janko Oman, roj. 1932, stanujoč Huje 49, si je pri padcu poškodoval rebra na levi strani. Cirila Volčiča, roj. 1925, iz Gorenj 10 je pri delu oplazil sod in mu poškodoval desno nogo. Frančiška Tomažič iz Prim-skovega 22 si je pri padcu zlomila pogačico v desnem kolenu. Vinko Rotar iz Moš 15, star 7 let, si je pri igri dvakrat zlomil nogo. Tonček Javornik, star 4 leta, iz Pangeršice 5 pri Trsteniku, si je pri padcu zlomil ključnico. Tončka Primoža, roj. 1929, stanujoča Sr. Bitnje 57, je zaradi nesreče na poti proti domu dobila težje telesne poškodbe. Gibanje prebivalstva GIBANJE PREBIVALSTVA V KAMNIKU Poročili so se: Franc Marink«, parketar in Katarina Narat, kmetijska delavka, oba iz Velike Lasne; Lovrenc Hribar, tov. delavec iz Prapreč in Julijana Repanšek, tov. delavka iz Mekinj; Kari Rogač, kovaški pomočnik in Marija Mihelič, tov. delavka, oba iz Smarce; Janez Golob, tov. delavec in Frančiška Brnot, kmet. delavka, oba iz Sp. Palovič; Anton Sršen, mizarski pomočnik s Klanca ln Ana Repnik, tov. delavka z Vrhpolja; Janez Sraj, električar iz Volčjega potoka !n Ivana Bizjak, tov. delavka Iz Markova. NA JESENICAH Poročili so se: Janez Novak, brivski mojster in Marija Jam-nik, briv. frizer, pomočnica, oba z Gozdne poti 4; Vlado Kuzmin, delavec in Marija Žagar, delavka, oba s Ceste v rovte 8; Franc Piber, ključavničar, Titova cesta 34 in Jožef ina Žagar, uslužbenka ObLO Jesenice, Cesta v rovte 8. PopraTek »VINSKA TRTA« V CRNI Zadnjič je v poročilu med gostinske obrate v Kamniku, ki na koncu leta izkazujejo izgubo, zašlo po pomoti tudi ime gostilne »Vinska trta« v Crni, ki spada v gostinsko podjetje »Mokrica«. V resnici pa je »Vinska trta« po izkazanem dobičku na drugem mestu v okviru gostinskega podjetja »Mokrica«. objave • oglasi • Mali oglasi Prodam dvostanovanjsko hišo v Kranju. Naslov v upravi lista. Prodam kravo s teletom. — Rant Franc, Sp. Duplje 44. Prodam tapeciran športni o-troški voziček. Poizve se Huje št. 13. Prodam 10.000 kg krmilne pese. — Bohinc Jože, Zg. Brniki, p. Cerklje. Prodam dobro ohranjen belo emajliran štedilnik in dobro o-hranjena dvokrilna glavna hišna vrata. — Kalvarija 46. Prodam malo parcelo gozda, dobro zaraščeno nad vasjo Sp. Duplje. Cena po dogovoru. — Naslov v upravi lista. Nov voz na gumijastih kolesih prodam. Sp. Brniki 36, p. Cerklje. Prodam dele za motorno kolo »Puch 200« in polnilec za akumulatorje. Tavčar Franc, Dor-farje 6, Zabnica. Ugodno prodam dobro ohranjeno motorno kolo znamke »Opell« 500 ccm. Cena po do- govoru. — Rado j ko Andrej, Predoslje 24, Kranj. Zaradi selitve ugodno prodam hišo, zidano garažo in nekoliko vrta. Naslov v upravi lista. Iščemo knjigovodjo ali knji-govodkinjo, lahko tudi začetnico. Kmetijska zadruga Brniki, p. Cerklje. Iščemo trgovskega pomočnika (ico) špecerijske stroke z večletno prakso za našo poslovalnico na Javorniku. Plača po tarif- CESTITKA Jjadio Cjuitjang Poročila poslušajte vsak dan Ob 5.05, 6.00, 7.00, 13.00. 15.00, 17.00, 19.00 radijski dnevnik in 22. uri. Oddajo »Želeli ste — Poslušajte« ob nedeljah ob 15.15 in ob delavnikih ob 17.15 uri. Kmetijski nasveti in Kmetijska univerza vsak delavnik ob 12.30 uri. PETEK, 16. MARCA 11.65 Za vsakogar nekaj (lahka in zabavna glasba). 11.45 Cicibanom — dober dan! — Manica Komanova pripoveduje. 12.00 Slovenske narodne pesmi Pojeta moški zbor »Slava Kla-vora« in ženski Mariborski komorni zbor. 12.40 Jan Sibelius: Saga, simfonična pesnitev. 14.30 Zanimivosti doma in po svetu. 15.40 Utrinki iz literature — Bihaljl - Merin: Modra bišev-ska pečina. 18.00 Ljudje med seboj. 18.15 Pojo Fantje na vasi. 18.45 Igra kvartet Jožeta Kam-Piča. 20.00 Tedenski zunanjepolitični Pregled. 20.30 Prireditelji slovenskih narodnih pesmi pred mikrofonom Rihar Orel in beneška narodna Pesem. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. sobota, 17. marca 11.15 Lahek spored izvaja Mariborski pihalni ansambel p. v., Draga Lorbeka. 11.45 Pojte z nami, otroci. 12.40 Odlomki iz opere P. I. Cajkovskega »Evgenij Onjegin«. 14.30 Pionirski kotiček. 14.45 Mladinski zbori pojo. 15.40 Utrinki iz literature — Fran Eller: Pesmi. 16.00 Koncert po željah. 18.00 Okno v svet: Obisk v Maotse Tungovi rojstni hiši. 18.30 Jezikovni pogovori. 18.45 Igra tamburaški orkester pod vodstvom Matka Sijakovtča. 20.00 Veseli večer. nedelja, 18. marca 8.00 O športu in športnikih: Ob zaključku letošnje smučarske sezone. 8.15 »Vsak eno ...« — Revija narodnih ansamblov, ki sodelujejo v našem radiu. 9.00 Otroška predstava — Marcel Aymč: Labodi (pravljica). 10.00 Družinski pogovori. 11.00 Oddaja za Beneške Slovence. 12.00 Pogovor s poslušalci. 13.30 Za našo vas. 16.30 Zvone Kržišnik: Izkopanine na Slovenskem (reportaža). 18.00 Radijska igra — Mark Twain: Bankovec za milijon funtov. 20.00 Večerni operni spored. 21.00 Kulturni razgledi. ponedeljek, 19. marca 6.20 Naš jedilnik. 11.05 Radijska šola za nižjo stopnjo _ a) Zgodba o sinički b) Opazoval sem lisico. 12.40 Slovenske narodne pesmi poje vokalni kvintet »Anton Neffat«. 13.35 Filmske melodije. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Vesti, ki tečejo po dnu morja. 15.15 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi — sodelujejo vokalni kvintet »Niko Strltof« in Vaški kvintet z Božrm in, Miškom. 15.40 Se pomnite tovariši — Matija Božič: Iz Dolomitov v Kočevski Rog. 18.00 Iz naših kolektivov. 18.15 Trije odlomki iz Glucko- ve opere »Ifigentja na Tavridiv 20.00 Mladinska oddaja. torek, 20. mJHTcA 7.10 Zabavni zvoki. 11.45 Cicibanom — dober dan! — Matej Rode: Zima odhaja. 12.00 Po Koroški in Prekmur-ju ... (spored narodne glasbe). 13.35 Spored simfoničnih skladb. 14.30 Modni kotiček. 14.40 Koncertni valčki. 15.40 Utrinki iz literature — Boris Gorbatov: Vrnitev. 18.00 Zunanje - politični feljton: Dve nemški armadi. 18.30 Športni tednik. 20.00 Tedenski notranje - politični pregled. 20.30 Igra zabavni orkester Radia Ljubljana p. v. W. Dumke ln Bojana Adamiča. sreda, 21. marca 6.25 Operetna in lahka glasba. 11.35 Radijska šola za višjo stopnjo: Vesti, ki tečejo po dnu morja. 12.40 Edvard Grieg: Kolbergova sulta. 13.35 V pesmi in plesu po Jugoslaviji. 14.05 Radijska šola za nižio stopnjo — a) Zgodba o sinički b) Opazoval sem lisico. 14.35 S festivala lahke glasbe v Stuttgartu. 15.40 Utrinki iz literature - Neznani avtor: Dve zakonski sladkosti. 18.00 Radijska univerza — prof Hr. Drago Krndija: Ekonomske krize in borba proti njim v kapitalizmu. J 18.30 Za dom in žene. 18.40 Skladbe slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška. 20.00 G. Verdi: Trubadur, opera v 4 dejanjih. ČETRTEK, 22. MARCA 11.05 Za dom in žene. 11.45 Mladinske pesmi na besedila naših znanih pesnikov (Glasbena oddaja za pionirje). 13.35 Spored popularnih orkestralnih skladb. 14.30 Nove knjige. 14.40 Umetne in narodne pesmi poje mladinksl zbor I. gimnazije iz Celja p. v. Egona Kune-ja. 15.40 Utrinki iz literature - Matej Rode: Kukavica^. 16.00 Glasbene uganke. 18.00 Domače aktualnosti. 18.30 Družinski pogovori — Dr. Toličič: Puberteta kot prehodno obdobje. 20.00 Kulturni obzornik. 20.15 »Četrtkov večer« domačih pesmi in napevov— sodelujejo priljubljeni ansambli in solisti 21.00 Iz balad Francoisa Villo-na (literarna oddaja). 92 let je minuli teden dopolnil Štefanov oče izpod Šmarjet-ne gore. Skrbnemu očetu želimo še mnogo srečnih dni. nem pravilniku. Pismene ponudbe poslati na naslov: Trgovsko podjetje »Delikatesa« - Jesenice. Iščem prostor za skladišče v kakršnemkoli stanju v Kranju. Naslov v upravi lista. Gospodinjsko pomoč., snažno, pošteno, čeprav začetnico iščem. Goltes Ivanka, dentist, Kamnik Bohek Ana, gospodinja v Struževem preklicujem kar sem o Kne Štefki, gospodinji v Struževem neresničnega govorila glede mleka in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Rešenje vojnog otseka Kranj, broj 285 izdato 16. 5. 1952 se kot izgubljeno proglaša neveljavnim. Mesarsko podjetje OZZ Kranj sedež Naklo sprejme v službo knjigovodjo in dva mesarska pomočnika. Pismene ponudbe poslati na upravo podjetja. • GledaMSč« PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Sobota, 17. marca ob 16. uri. Zaključena predstava za Gradbeno vajeniško šolo iz Ljubljane. »VELIKA BESEDA«. — Ob 90-letnici ustanovitve Čitalnice Kranjske in v Prešernov spomin. Nedelja 18. marca ob 16. uri — Izven in za podeželje. »VELIKA BESEDA«. — Ob 90-let-nicl ustanovitve Cital. Kranjske in v Prešernov spomin. Hinoc TA TEDEN BOMO KINO »STOR2IC« KRANJ 15. do 17. marca italijanski film »OPROSTI MI«, ob 16., 18. in 20. uri. V soboto ob 22. uri premiera ameriškega filma »Z VRAGOM SO TRIJE«. V nedeljo ob 8.30 in 14. uri »Z VRAGOM SO TRIJE«, premiera sovjetskega barv. filma »OBAD«. Ob 10.15 uri dopoldne, premiera ameriškega barvnega filma »NEUMNI PODVIG« ob 22. uri. KINO »SVOBODA« STRAZIŠCE 17. marca ob 17.30 uri premiera amer. filma »Z VRAGOM SO TRIJE«. 18. marca ob 10. in 18.30 uri »Z VRAGOM SO TRIJE«, italijanski film »OPROSTI MI« ob 14. uri, premiera ameriškega barv. filma »NEUMNI PODVIG« ob 20.30 uri. KINO NAKLO 17. marca ob 19. uri in 18. marca ob 9. uri finski film »BELA KOŠUTA«. 18. marca ob 16. in 19. uri ameriški film »MA-CAO«. KINO »PLAVŽ« JESENICE 16. marca meriški barvni film »STRAH«. 17. in 18. marca av- strijski film »LUC LJUBEZNI«. Predstave ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri, ter matineja ob 10.30 uri ameriški film »OSTR2EK«. KINO »SORA ŠKOFJA LOKA Od 16. do 18. marca ameriški barvni film »BENEŠKI TAT«. KINO »KRVAVC« CERKLJE 17. in 18. marca ameriški barvni film »VIHARNI ZALIV«. — Predstave v soboto ob 20. url, v nedeljo ob 18. in 20. uri. KINO »RADIO« JESENICE 16. marca avstrij. film »LUC LJUBEZNI«. 17. in 18. marca ameriški barvni film »CENA SLAVE«. Predstave ob 1$. in 20. uri ob delavnikih, ob nedeljah ob 16., 18. in 20. uri ter ob 10. uri matineja ameriškega filma »OSTRZEK«. KINO KOROŠKA BELA 17. in 18. marca ameriški film »UJETO MESTO«. Predstava v soboto ob 19. uri, v nedeljo ob 17. in 19. uri. ŠTEV. 22 / 16. MARCA 1956 Glas Bomjske 7 80 ZCHi/7?iVoU| TUDI JOK JE KORISTEN Moderna medicina se strinja z mnenjem naših prababic, da je jok za dojenčka zelo koristen. Ce otrok joka, si s tem krepi svoj prsni koš, če pa zraven še brca z nogami, porabi za 200 odstotkov več energije kot sicer. S tem zvišuje telesno temperaturo, kar je važno, če je otroku hladno. VOLNA IZ KAMENJA Neka angleška tovarna je začela izdelovati volno — iz kamenja. Seveda te volne ne bo mogoče uporabljati za izdelovanje oblek, pač pa bodo iz nje izdelovali izolacijski material. Vsak dan izdelajo iz tega materiala okrog 10.000 kvadratnih metrov kamnitega vlakna. BOLNIŠNICE ZA PTICE V Indiji imajo bolnišnico za ptice. V njoj_ zdravijo ranjene in bolne ptice brezplačno, toda lastnik ptice mora pred začetkom zdravljenja obljubiti, da bo po končanem zdravljenju spustil ptico na svobodo. HITRA RAST Med sesalci raste najhitreje modri kit. Cim starejši je, tem hitreje raste in doseže v desetem mesecu življenja hitrost rasti 4 cm na dan. Odrasel meri v dolžino 30 metrov, tehta pa okrog 100 ton. ČEVLJI IZ NYLONA Nylon so začeli uporabljati tudi za čevlje. Ker je zelo trpežen, uporabljajo takšne čevlje tudi nogometaši' in igralci rugbyja. TEKOČE STEKLO V Franciji so nedavno izdelali tekoče sintetično steklo, Id je velike vrednosti kot varovalni lak. To steklo ima vse lastnosti navadnega stekla, je prozorno, se" ne obrabi, odporno je proti vlagi, toploti in kislinam, ima pa še to dobro lasnost, da se ne lomi. Steklo nane*i«»rha z navadnim čopičem preko predmeta, ki ga hočemo zavarovati. Kemični sestav tekočega stekla je zelo enostaven: pridobivajo ga iz kalcija in ogljika, proces pa je zelo poceni. ZBOLJŠANJE SPOMINA Psihiater Burnes je v Londonu predaval o najboljših metodah za privzgojitev dobrega spomina. Sredi referata pa je moral nenadoma prenehati z govorom, ker je več listov SVojega rokopisa pozabil doma Obisk v Domu slepih v Stari Loki Slo članov družine, ki niso v sorodstvu Pred dnevi sem obiskal Dom slepih v Stari Loki. Ze večkrat sem slišal, da so ti ljudje mojstri v pletarstvu, ščetarstvu in metlarstvu, zato me je zanimalo, kako živijo in se učijo. KRATKA ZGODOVINA DOMA LETOS JE MINILO 21 LET, odkar je bil v Stari Loki ustanovljen Dom slepih. Društvo slepih je leta 1935 odkupilo nekdanji Strahlov grad, star že več ŠČetar kot 600 let in ga zasilno preuredilo. Takoj, ko so se v njem nastanili slepi, so pričeli z iz- delovanjem ščetk in kmalu je nastala v Domu precejšnja šče-tarska delavnica. Še danes jo vodi še isti mojster in profesor kot tedaj. Ko je čez nekaj let prišla vojna, tudi slepim ni prizanesla. Vsi so morali zapustiti svojo hišo, v Dom pa se je vgnezdila o-kupatorjeva vojska, ki je razdejala grad bolj kot številni dogodki nekaj stoletij pred njo. Po vojni je ljudska oblast nudila slepim vso pomoč. Takoj po osvoboditvi so obnovili dom, napeljali v njem centralno kurjavo in uredili neuporabne prostore. Leta 1946 so se v Dom že vselili tisti, ki-jim je bil namenjen. Približno 80 slepih mož in žena je takoj prijelo za delo in nadaljevalo s priljubljeno ščetarsko obrtjo, začeli pa so tudi s pletarstvom in izdelovanjem metel. Zaradi premajhne kapacitete Doma so kmalu pričeli z gradnjo novih prostorov, ki so bili dokončani leta 1953. Tako danes Dom razpolaga že s 110 posteljami, še letos pa bo dograjeno novo poslopje, v katerem bodo moderne pralnice in kjer se bodo tudi sleoi lahko priučili dela na raznih industrijskih strojih. To bo zanje velika pridobitev. USPOSOBITI SLEPEGA ČLOVEKA ZA NORMALNO ŽIVLJENJE ,IF PRVI CILJ DOMA »DOM SLEPIH NI USTANOVA, ki naj bi služila le kot za- Stric Dolfe je imel, kakor sem že povedal, zbirko starega denarja. ' V tej zbirki si našel tolarje in krajcarje, šmarne petice in cvanci-garice, ožjake in petake, dvo-jače in podobne cvenkače. To zbirko je spopolnjeval z novci, ki jih je od koga kupil ah' z njim zamenjaval dvojnike, če je tudi onč zbiral star cvenk. Razen tega je kdaj pa kdaj odšel po vaseh in tamkaj stikal med drugim tudi za starimi groš i. Nekega poletnega dne me je stric Dolfe zopet povabil s seboj, rekoč: »Daj, fant, pojdi z mano, da ne boš doma po nemarnem tratil čas. Cas je denar, pravijo onkraj luže. Ce pametno izkoriščaš čas, ti v takšni ali drugačni obiiki prinese denar. Morda nama današnji dan med drugim \ prinese tudi kak finfar za mojo zbirko«. S tem upanjem sva se podala na pot. Dan je bil vroč in hoja po prašni poti nič kaj mikavna. Cez dolgo sva se primajala v vas, ki ji nisem vedel imena. Stric Dolfe je takoj zavil v prvo hišo. To pa ni bil slučaj. V tej hiši je bila gostilna. In kam naj se neki obrne tujec, ki pride v neznano vas, če ne najprej v gostilno? Tu mu povedo vse, kar ga o vasi zanima in ne zanima. Tu izve, kje je rta in ta hišna številka, koliko' repov v hlevu ima kmet Tine in koliko rilcev v svinjaku ima Tone, tu izve, da je pred nedavnim sli- Zgodba o starem navka pobrala Mihi Drenaču kravo, vodenica pa Luki Rogaču ženo in tako naprej. Stopila sva torej v gostilno. V jpivnici ni bilo nikogar razen nekega priletnega kmeta. Pred njim je stala četrtinka, ki pa, sodeč po njegovih očeh, ni bila prva tisto dopoldne. Stric Dolfe je takoj pristopil k mizi, za ka- tero je sedel kmet, in ga prijazno ogovoril: »Dober dan, oča! Ali dovolite, da prisedeva?« »Menda ja. Kar lepo sedita, kot da bi bila doma,« je odvrnil kmet in izpraznil četrtinko. Po- tem je najii nekaj časa motril in, videč, da sva popotna človeka, nazadnje vprašal: »Kam pa, kam?« »Veste,« je odgovoril stric Dolfe, otiraje si z robcem potno čelo, »s trga prihajava . .. No, na kratko povedano: zgodovinske predmete zbirava. Imate morda kakšno tako staro reč doma?« »Samo svojo Uršo vama lahko dam, če zbirata tudi stare babe,« je hudomušno pomežiknil. Potem je povzel: »Kaj pa pravzaprav zbirata?« »Na primer star denar,« je rekel stric. »Ali morebiti veste za kaj starega denarja?« »Ooo,« je zategnil kmet, »tega bi vama lahko pokazal nič koliko!« »Ni mogoče!« se je ! začudil stric in tlesknil z rokami. »O, mogoče je, mogoče!« je kimaje zatrjeval kmet. »Ali bi ga nama lahko pokazal?« »Lahko ga vidita, kadar hočeta,« je odvrnil kmet. Stric je hotel še nekaj reči pa je tisti hip prišel gostilničar, in stric je naročil steklenico piva zase in zame, potem pa je dostavil: »Pa za tegale očeta prinesite še četrtinko.« Nato se je, ves prevzet od ne- pričakovanega odkritja, spet obrnil h kmetu in napeto vprašal: »In je to samo star denar?« »Ooo, pa še kako star! Nemara že deset tisoč let, Če ne še več.« je odvrnil kmet in naredil sila važen obraz. Pred tolikimi leti ljudje še niso poznali denarja, je pomislil stric Dolfe, ki je poznal zgodovino nastanka in razvoja denarja. Vendar ni hotel ugovarjati kmetu, da se mu ne bi zameril in si s tem zaprl pot k zakladu, ki mu je pravkar prišel na sled. Zato je raje vzkliknil: »Zanimivo!« »O, na moč zanimivo!« je kmet bleknil tjavdan in načel novo četrtinko, ki mu jo je prinesel gostilničar na stričev račun. Stric je bil kaipak pripravljen dati za ducat četrtink in še več, da bi le prišel do tistih novcev in izbezal iz njihove srede vsaj tiste, ki ga najbolj zanimajo. »Pa nama res lahko pokažete tisti denar?« je stric Dolfe čedalje nestrpneje rinil v kmeta. »Pravim, da ga lahko vidita, kadar se vama zljubi,« je poki-mal kmet. »Kje ga pa Imate, kje?« »Kaj pa?« »I, kaj? Tisti denar vendar!« »Denar? Jaz? Kdo pa pravi, da ga imam jaz? V mestnem muzeju. . .« Stric ga ni več slišal. Ozrl se je vame s pogledom, podobnim pogledu človeka, ki mu je pravkar cepnila na glavo opeka. ALOJZ RAVBAR vetišče slepih ljudi, revežev, kot nas nekateri pretirano pomilu-jejo«, mi je dejal prof. Confi-denti. Tudi on že od rojstva ni videl ne kamna na cesti, ne sonca na nebu. »Res je, da ne vidimo, toda zaradi tega vseeno lahko delamo, se učimo, uživamo naravo itd. Smo ljudje z eno napako, vendar sem prepričan, da je precej takih, ki jih imajo več«, je nadaljeval. Prof. Confidenti sam je dokončal že dve fakulteti, zna več jezikov, pozna glasbo in še mnogo drugih stvari. Pomislil sem, da je res veliko ljudi, ki vidijo in ne zmorejo niti polovico tega. Tudi Anton Curič je član družine iz Doma slepih. Ko je bil. star dve leti je oslepel. Neskrb-na mati ga je zavrgla in po nekaj letih je izgubil vsako vez z bližnjimi sorodniki. Hodil je po svetu iz doma v dom. Dolgo vrsto let se je ukvarjal z glasbo. Študiral jo je, se seznanil s številnimi inštrumenti in danes celo komponira. Precej njegovih del je že ponatisnjenih. V Domu slepih je zdaj vodja glasbene šole in pevskega zbora. Slepi so imeli po Gorenjskem že precej prireditev in koncer- predmetov. Imajo tudi stojo knjižnico. Seveda so vse knjige pisane v pisavi, ki jo lahko otipajo. Slepi ne berejo ln ne pišejo nič bolj počasi kot ostali-Vse to nam dokazuje, da Dom res ni zavetišče, ampak da je njegov cilj usposobiti vsakega slepega človeka za samostojno ži%rljenje. Nešteto ljudi je ž® izšlo od tam s kvalifikacijami in so sedaj zaposleni v industriji in na raznih drugih službenih mestih, kjer z uspehom opravljajo svoje delo. Precej je tudi takih, ki so si ustvaril* svoj dom — svojo družino. V TREH DELAVNICAH NAJBOLJ ZANIMIVI so prostori, v katerih slepi delajo. Danes imajo že tri precej velike delavnice, ščetarsko, metlar-sko in pletarsko. Vse tri tvorijo precejšen obrat. V njih jf živahno od jutra do večera. Vsak dan delajo po 8 ur. Opazoval sem jih pri delu in skoraj nisem mogel slediti spretnim in hitrim gibom njihovih rok. Izdelki, ki jih prozvajajo. se odlikujejo po izredni kvaliteti. Sicer pa se mi zdi, da tega ni treba poudarjati, na Gorenjskem jih večina ljudi dobro Delavnica, v kateri pletejo tov, pa tudi drugod so gostovali. Koncert so imeli že v Radiu in ko je napovedovalec povedal ime pevovodje, se je po 38 letih spet oglasilo njegovo sorodstvo. Iz vsega tega vidimo, da je v Domu zelo živahen glasbeni krožek. Razen tega imajo tudi obrtno šolo, ki jo letos poseča 16 vajencev. Vodi jo že omenjeni profesor. Slepi vajenci, ki se uče obrti v domu, imajo po končanem šolanju iste kvalifikacije kot vajenci na drugih šolah. Za potrdilo o njihovi sposobnosti pa bom navedel primer, ki sem si ga zabeležil med poukom. Imeli so računstvo. Profesor je dal nalogo ln vprašal enega izmed vajencev: »Koliko je 5 krat 6 krat 15 krat 4 deljeno s 30?« »60«, je odgovoril vajenec hitreje kot bi marsikdo to izračunal s svinčnikom. V Domu imajo nadalje še strojepisni tečaj, ki ga obiskuje precejšnje število slepih z velikim veseljem, učijo pa se še nemščine, esperanta in drugih pozna. S surovinami imajo večkrat težave, zato jih skušajo pridelati sami. DOM JIM JE »DOM« PRIJATELJSTVO, iskrenost in družabnost so odlike vseh teh »bratov in sestra«. Taka toplina kot sem jo opazil v odnosu med posameznimi člani kolektiva slepih, je možna le v malokateri družini. Njihov dom je zelo lepo in čisto urejen. V njem imajo celotno oskrbo. Z delom pa si prislužijo tudi nekaj denarja za razne malenkosti. Mesečno dobi vsak delavec povprečno 1000 dinarjev. Za ugled doma, za odlično oskrbo in vzorno ureditev ima velike zasluge upravnik, ki je bil za svoje delo že večkrat pohvaljen. Marsikaj bi moral še napisati, če bi hotel prikazati in povedati vse, kar sem videl, slišal in občutil. Prepričan pa sem, da sem s temi skromnimi vrsticami vsaj deloma prikazal to veliko družino, ki se uči, dela ln zabava v Domu slenih v Stari Loki. FaBo NARISAL' C. OBLAK 77 Steber dima je brez dvoma pomenil, da so v bližini ljudje. Pograbil je pnško in odhitel v smeri dima. Ko je prispel na vrh griča, je zagledal pred seboj kočo, iz katere je pravkar stopil Gaston, ki je odhajal na lov. Tujec pa ni slutil, da se za njim plazita dva krvoločna volkova, kajti Kresnica je nagonsko slutila, da namerava ta tujec nekaj slabega z ljudmi v njeni koči. Sedaj je prišel pravi trenutek, dvignil je puško in ... 78 Toda ustreliti, ni imel več časa. Kot mal vrag se je Kresnica pognala proti njemu, toda z hitrim udarcem kopita jo je tujec prestregel in pobil na tla; takoj nato pa ga je podrl na tla strašen Bliskov napad. Izpustil je puško in se z rokami poizkušal otresti volka. Res je našel ugoden trenutek, vrgel Bliska raz sebe, se pobral in jadrno zbežal v gozd. Blisk ga je hotel zasledovati, toda mila tožba ranjene prijatejice ga je odvrnila od te misli. 79 Cas je tekel naprej. Prišla Je zmagoslavna pomlad s svojim prodornim življenjem in veselo pesmijo ter je spet izginila. Poletje se je že nagibalo h koncu. Neko noč, ko so Gaston Rouget in njegova družina sedeli pod zvezdnatim nebom pred kočo in ko je mož zapel pesem o svoji domovini, ki jo je prinesel s seboj na sever, se je kot odgovor od daleč, iz globin gozda, oglasilo dolgo ln zateglo tuljenje. Gaston se je dotaknil ženine roke in ji rekel z opaznim začudenjem t glasu: 80 »Pes - volk je, Ivana. Poletje pojema in kmalu nas bo povsem zapustil in se vrnil za zmerom v svoje zapuščene pn-stinje. Ko se bodo začela seliti krdela volkov, tedaj bo tudi on odšel. Zal mi bo za njim!« Blisk je tnlil dve milji od koče. Bilo je nekako slovo od teh krajev, njega je vleklo nazaj proti severu na nepregledna ledena polja. Kresnica pa ni marala od tod, bila je sicer zvesta svojemu tovarišu, toda njeno srce jo je vleklo nacaj k človeškemu ognjišču. 8 6!8SGor«»iske ŠTEV. 22 / 16. MARCA 1D56 4135