142. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 23. junija.
XVII. leto, 1884.
Izhaja vsak dan ne«er, iziinši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., po
jeden mesec 1 gld. 40 kr._Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po *> kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali vefikrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t.j. vbo administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
ve|ja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........ 13 gld. — kr.
„ pol leta........ 6   „   50 „
„ četrt leta....... 3   „   30 „
„ jeden mesec....... I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja:
Za vse Jeto........ 15 gld. — kr.
„ pol leta........ 8   „   — „
„ četrt leta........ 4„   — „
n jeden mesec....... I   „  40 „
Upravništvo ,,8lov. Naroda'*.
Kdo je kriv, da justičnega ministra ukazi glede rabe slovenskega jezika pri sodni jah nemajo veljave?
(Izv. dop. iz spodnjega Štajerskega) Nikdo drugi,   nego justično ministerstvo samo!
Treba le pogledati, kako v zadnjem čaBU ju-atično ministerstvo pri imenovanji sodnikov in njih namestnikov na spodnjem Štajerskem ravna.
Ne glede na čisto slovensko okraje nastavlja ljudi, kateri so slovenskega jezika skoraj čisto nezmožni.
S tem greši proti svojim naredbam samim, kajti naročeno je bilo, in pretilo se je, da mora se vsak Čiste slovenščine tudi za pismeno rabo naučiti, sicer se nanj ne bo oziralo pri prošnjah.
Poglejmo si pa naše novoimenovane sodnij-ske gospode.
G. Fladung c. kr. okrajni sodnik v Šmarji, Nemec, njegov adjunkt g. Wagner ravno tako; Slovenski Bistriški adjunkt g. F ras s, Nemec, gosp. Liebisch v Ptuji, Nemec, g. Nedvved v Ormoži, Nemec itd. v najnovejšem Času g. Bauvier v Gornjem gradu, Nemec.
Kakor čujemo nameravajo sedaj tudi v sredino čisto slovenskega ljudstva, v Ljutomer nastaviti na g. Piriugerjevo mesto kot c. kr. okrajnega sodnika, Nemca — Celjana.
Pismenega slovenskega no znajo nič; večina jih za silo znano sodnijsko mešanico lomi, da se človeku milo stori, če čuje, kako se naša mila slovenščina kakor v Prokrustovi postelji tlači.
Potem pa dobivamo na slovenske uloge nemške odloke.
Za vsak slovenski odlok se mora človek boriti, pritožbe na ministerstvo itd. ulagati, katero sicer da preiskavati, ali res kdo zahteva slovenske odloke, in ko to vsi zaslišani občinski predstojniki itd. jednoglasno potrdijo, kakor se je to v Ormoži zgodilo, vendar nema toliko oblasti, da bi n. pr. je-dinega Ormožkega g. Kmetica prisililo, da spoštuje njegove ukaze, ter na slovensko uloge dava slovenske odloke!
Drugi ti sodniki upirajo se na drug način zoper slovenščino. Pustili bi take slov. uloge ležati, sam Bog ve kako dolgo. Človek mora hoditi poganjat in poganjat, pred ko se mu posreči omečiti trdo srce sodnikovo, da se vendar usmili slovenske uloge ter jo reši (v resnici „reši"). Znan mije slučaj, da je tožnik rešitev tožbe zarad motenja posesti na katerej tožbi je bilo, kakor to postava veleva zapisano in debelo podčrtano: „nujno zarad motenja posesti" in katero je uložila 10. maja, še le 20. junija dobil!
Rešitev tach tožeb dobiva človek navadno, Če je sodnija — počasna vsaj v 8—10 dneh!
Kaj nara pomagajo naredbe visokega justičnega ministerstva, če justično ministerstvo take ljudi nastavlja, kateri sposobni niso. da bi so po njih ravnali, ali pa, kar je navadno, za to dobre volje nemajo.
To je rana, katero mora justično ministerstvo zaceliti, ako ima v istini voljo slovenskemu jeziku pomoči do ravnopravnosti in — svojim naredbam do spoštovanja.
Iz deželnih zborov.
Deželni »bor istrsIH.
Poreč, 20. junija. (V. Beja.) Predseduje dr. Vidulić. Vladni zastopnik Gummer.   Manjkajo 4  poslanci i biskupa. Pričetek ob V4 na 12. uro.
Prečita se zapisnik zadnje seje. Laginja zahteva, da se v ta zapisnik vsprejme opazka, da je on govoril v zadevi Kastavske občine tudi v italijanskem jeziku. — Ne ugovarja se.
Dr. Canciuni utemeljuje svoj predlog, naložiti deželnemu odboru, naj pri vladi izposluje omejenje lovskih dovolenj, da se na ta način vsaj nekoliko varujejo interesi poljedelstva. Govornik utemeljeval je prav dobro svoj predlog, kateri je bil tudi soglasno vsprejet.
Za šolski odbor poroča dr. Scampichio o šolskem proračunu, koji se brez debate odobri.
Dr. Costaotini poroča v imenu istega odbora o letnem poročilu deželnega šolskega sveta in predlaga 2 resoluciji v smislu, da se v krajih, kjer je prebivalstvo mešano italijanske in slovanske narodnosti, (brez ozira na manjšino), ustanovijo po 2 šoli, vsaka s svojim jezikom, in da se prepušča starišem svoboda, upisovati otroke, kamor jim drago. S tem, da se odobre nazori deželnega odbora, katere je poudarjal v raznih dopisih v tej zadevi.
Spinčič v daljšem hrvatskem govoru temeljito zavrača nazore šolskega in deželnega odbora. A posluša ga. samo deželni glavar in manjšina. Gospodje od večine prično že pri prvih njegovih besedah glasno razgovarjati se mej seboj in sprehajati se po dvorani. A to demonstrativno preziranje govornika nikakor ne moti, nego on nadaljuje, kakor da bi ga vse pazljivo poslušalo.
Naposled predlaga v obeh jezicih sledečo resolucijo :
„ Odobravaj uč nazore izražene po visokom c. kr. zemaljskom školskom vitću odnosno njegovom predsjediku (Pretisu) u nekih odgovorih slavnomu pokrajinskomu odboru glede poučavanja u pučkih školah, ozirom na govor djeco in na temeljno didaktičko pravilo, da se djeca poučavaju u jeziku, kojega govore in ne pristajuč na dotične prosvjede slavnoga pokrajinskoga odbora, odlučuje se:
1. Po svih školah u pokrajini ima se provesti temeljno didaktičko pravilo, da se podučaje u sv.h školskih godinah materinskim jezikom djece, koj se ima savjest 110 utvrditi, jer samo tako može se doneči svrha, koju ima pučka škola i mogu prestati borbe — opravdane — izmedju obijuh narodnosti pokrajine.
2. Za manjinu djece obzirom na materinst i
LISTEK.
Spomini na Ljubljano.
Tako se zove spis priobčen v „Izvestijah St. Petersburskago blagotvoriteljnago obščeštva" (št. 4, april, 1884), kder K. G. pripoveduje o tem, kak utis je napravila nanj Ljubljana in njeno narodno življenje. V rani vapomladi 1. 1883, pravi, vozil sem ae po železni cesti iz Zagreba, tega oživelega in prijaznega hrvatskega središča v neznano mi še slovensko Ljubljano . . . Mislil sem o tem globokem spanji, v katerem je nekdaj nahajal se slovenski narod, o njegovi bridki usodi in duševni nesvobodi in v spomin mi je prišlo vso, kar sem čital in slišal o pričetku in razmerah narodnega prerojenja Slovencev . . . Oni se na vzhodu in jugu primikajo k bratom Hrvatom, z drugih stranij pa so odvsod okro-ženi od tujih, sovražnih jim narodnosti. To tudi določuje njihovo zgodovinsko nalogo, gorko Časi in trpko usodo, ali h kratu častno mesto v slovanstvu . . . Mnogo (in že zgodaj) izgubil jo slovenski narod v
svojem obsegu in na raznih straneh svojega življenja, toda poglotiti se s cela ni dal, ob času je probudil se po jako opasnem spanji, oživel z nova, bodro načel novo perijodo narodnega življenja, poln samozavesti in moči za borbo z nedremajočim sovražnikom in zdfj je njegovo stanje že tako, da smelo in svit-limi nadejami more gledati v prihodnjost.
Nato razkazuje pisatelj mesto Ljubljansko, na-pomina Slov. Matico, licejalno knjižnico, družbo sv. Mohora in dramatično društvo ter pove o katoliški družbi na Kranjskem zanimive besede: v obče ni mogoče, da ne bi se opazilo, ka duh in element katoliški skrbno poddržavan od gorečih slug Rima se često in krepko kaže v delavnosti teh domoljubnih društev. Da ni te, če se gleda s stališča države in avstrijske administracije, rešilne olepšave, brez nobene dvojbe bi narodno slovansko delo na svojem potu srečavalo mnogo več ovir in zavisti, kakor zdaj. — V pregledu perijodične književnosti našteje slovenske novine in pristavi: v Ljubljani je letošnje leto ustvaril se še jeden politični časnik — slovanske meri, rekše jeden najbolj izobraženih in energičnih mladih rodoljubov g. I. Hribar — sam pisa-
telj in tudi pesnik — je začel izdajati novine pod imenom „Slovanu. Na dalje govori pisatelj o našem pesništvu, o Krajčevi biblioteki, o nabiranji narodnega blaga, o Ljubljanski čitalnici ter konča spis s kritiko našega političnega delovanja.
„Jasno je, da so vsa ta in podobna lakta, ki tako lepo govore o povzdignenji narodnega duha in vseslovauske zavesti v tesni zvezi z vspehi slovenskega naroda v političnem boji za pravice svoje narodnosti. Ne moremo tu široko govoriti o tej borbi in o doseženih rezultatih. Opazimo le, da v Slovencih (kakor tudi pri drugih avstrijskih narodih) ti vspehi vise v veliki meri od nazorov in namer premenljive administrativne politike, ki podpira, da ohrani notranje duševno ravnotežje, koristi in pravice zdaj te, zdaj druge narodnosti na škodo interesov njenih sosedov, katere je treba oslabiti iz teh ali onih uzro-kov ... V zadnjih dvajsetih letih so Slovenci dobili mnogokaj; bojevanje je šlo, to se zna, pred vsem za domači jezik, za osnovni tlemeut iu prvi pogoj narodnega razvitka, za njegovu ravnopravnost v šolah in potem v uradih. Žal, politiČDO gibanje Slovencev Bpremlja zdaj kvarljivi in slabeči boj političnih
vsprejme odborov nasvet, ue stavi Laginja nobenega predloga več, da-si je nameraval in postava vsprejme se cela po nasvetu političnega pravnega odbora, v katerega, kakor znano, večina ni volila uobenega slovenskega poslanca.
Ob 1. uri se sklene seja.
Prihodnja v ponedeljek ali torek.
V sredo bode menda zborovanje končano.
Deželni zbor Goriški.
V drugi seji v dan 9. t. m. ob 4 uri popo-ludne položil je deželni odbor račune za leto 1883 in proiačun za leto 1885, kateri so se izročili finančnemu odseku.
Predlog dra. Ambrama, naj bi se odposlala prošnja vladi, da bi oprostila kolekov in pristojbin vsa pisma in pogodbe v zadevi pogozdenja Krasa, je bil jeduoglasuo vspr<jjet. Po predlogu dra. viteza Tonklija volil se je razen finančnega tudi policijski in pravni odsek. Po volitvi v odseke je predsednik sejo zaključil.
Tretja seja je bila 17. t. m. ob 5, uri popo-ludue. V ti bcji potrdili so se proračuni za leto 1885 naslednj'b zalogov: štipendijski, dohodkov 4079 gld., stroškov 1091 gld.; mej temi dohodki je tudi :2000 gld. letne plače dež. glavarja grofa Coionini-ja, katere je podaril g. grof, da se napravi štipendijska zalogu Corouinijeva, kateri bo glavnica po 6. letib 12000 gld. Na predlog dra Touklija se je zbor Nj. ekscelenci z ustajenjem zahvalil za velikodušni tiar; dež* lno občinski zalog, ki ima 2006 gold. dohodkov in 1810 gld. stroškov; gospinski zalog z dohodki 6114 gld. in stroški 6305 gold.; zalog 2a bolne in ranjen*; vojake z dob. 1124 gld. in stroški 1025 gld.; zalog Werderberškib štipen dijev z dohodki 3625 gld. in stroški 3604 gld. in glavui za uhoge, doh. 24531 gld. in stroški 24.1J24 goldinarjev
Potem je zbor odobril še nekatere sklepe dež. odbora v denarnih zadevah manjŠegu pomena. Predlog o podaljšanji najemne pogodbe glede vojaške bolnišnico na Placuti izroči ne finančnemu odseku ter Beja zaključi.
Četrta seja je 20. t. m, ob 91/2 uri zjutraj. Na dnevnem redu so bili sledeči predlogi deželnega odbora: predlog o dovolitvi pokojnine 100 gld. bivšemu učitelju J. Vovku; o donesku 600 gld. za pogozdovanjski zalog; o dovolitvi odgojne podpore sinu učitelja Breščaka Prvi, tretji in četrti predlog izročili so se peticijskemu, drugi finančnemu odseku.
Po seji so bila posvetovanja o organizaciji deželnega zavoda gluhonemih.
Trgovska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
III. „Za obdelan les, torej tudi za železniške pragove se uporabljajo kakor za žagan les cene spe-cijaluega cenovnika II. in c. kr. ravnateljstvo bo prosi, da odstotne odpuste, kateri se nahajajo v izjemnem cenovniku V. in kateri so združeni z minimalnimi količinami, po refakeijskem potu v priličnem obroku odtegne."
V utemeljitvi tega predloga se opozoruje, da so železniški pragovi že obdelan les ter imajo veliko večjo vrednost kakor les za kurjavo ali oblikovec; ker se za železniške pragove po izjemnem cenovniku V. in posebnem ctnovniku z dne 15. febr. 1884
plačuje m'ja železniška vozariua, i akor za oblikovec, treba bi bilo skrbeti po predlogu III. za »premeno te nepravilne klasifikacije tem bolj, ker se k;iže preveliko samozat sevanje lastnih interesov, če se prevažanju tega blaga, katerega se tudi mnogo rabi na lastni progi, dajejo prevelike prednosti. Odstotni odpusti po refakeijskem potu, ktteri se dajejo po izjemnem cenovniku V. železniškim pragovom in žaganemu lesu, bi se lehko, ne da bi se škodovalo prometu, odpravili, ker bi posebui cenovnik II. za obdelan in žagan les tudi brez refakcij na velike odpošil.atelje pač zadostoval, da bi se les, kateri je za oddajo, spravil v vrednost in se odposlal. Vsled teb refakcij se pač težko živahnejši promet doseže, marveč se le zgodi, da oddajejo nekatere firme pošiljatve na svoje ime, kar ni potrebno. Ce bi se tarife za oblikovec po predlogu III. vzprejele, bode to spodbujalo žage k živahnejšemu delovanju, ker bodo lažje dobivale hlodove, promet se bode navzlic refakcij množil ter c. kr. rnvuateljstvo si bode prihr/inilo denar in delo.
IV. „C. kr. ravnateljstvo se prosi, naj dela ua to, da se združno s c. kr. priv. južno-železniško družbo v osrednjem listu (Central-Blatt) št. 5, z dne 13. januvarja 1883 razglašene prednosti pri železniški vozarini za oblikovec na progi Trbiž-Lesce v Gorico uporabljajo za brusnice lesnih tabel tudi tedaj, če Be oblikovec v to porabi, da so izdelujejo iz njega lesene užigalne žice."
V utemeljitvi se omenja, da je c. kr. priv« južno-železniška družba združno s C. kr. ravnateljstvom razglasila za oblikovec do 4 metre dolgosti od postaj proge Trbiž Lesce v Gorico tarifo 15 kr. za voz in kilometer -f 4 gold. m. p. po poti kar-tiranja pod pogojem, da je to lesovje uamenjeno za brusnice lesnih tabelj za papiršcino, katere ležijo v dostavnem okraji na Goriškem.
Firma na Goriškem, katera ravno isti oblikovec z istih postaj v Gorico dobiva, a jih hoče rabiti za izdelavanje užigalic, }e prosila c. kr. priv. južno-železniško družbo, da bi jej dovolila za jednako blago j in jednako reluojo to tarifo tudi teduj, če izdeluje iz njih užigalice. C kr. južno-železniška družba na to prošnjo ni odgovorila, zaradi tega so odpošilja-telji lesa, kateri oddajejo les obema firmama, prosili c. kr. ravnateljstvo za državuo-železniško poslovanje, naj bi se Jednaka tarifa uporabljala pri po-šiljatvah lesa jednake kakovosti tudi tedaj, Če se za različne izdelke uporabi. To prošnjo je c. kr. ravnateljstvo odbilo, češ, da se lesovina veliko ceneje dobiva kakor lesene užigalne žice.  (Dalje prih.)
Politični razgled.
I\otraiije dežele.
V Ljubljani 23. junija.
Vsled sklepa češkega deželuega zbora sešla se je v petek euketa zaradi osnovanja in vzdrževanja obrtnih šol. Enketa je sklenila, da se v tej zadevi izda deželen zakon in zato izvolila posebni komitet. Nemci so protestovali proti temu in poudarjali, da to zadevo urejati ima samo državni zbor, in vsled tega neso hoteli ustopiti v dotični komitet.
Marsikdo je mislil, da se je dvorni sovetnik Lienbacher kaj prikupil svojim volilcem s tem, da je v državnem zboru desnici obrnil hrbet in pogumno glasoval z levico za nemški državni jezik. Agitacije za solnograški deželni zbor so pa pokazale, da
jezik ima se ustrojiti svagdje i samo ondje posebni odjel, gdje broj te manj-ne dosiže do broja, koj se zahtjeva po zakouu za utemeljenje jedne škole, jer, kad bi se i za 5, 6, 10 djece ustrojilo odjele, moglo bi doći do toga, da bi svaka skoro škola u pokrajini morala imati po dva odjela, a zemaljski dohodci nebi tolikih troškova namiriti mogli."
Da Spinčiću ni nikdo odgovarjal in da so bile resolucije šolskega odbora z veliko večino vsprejete, je po dosedanjih skušnjah samo ob sebi razumljivo.
Ker je v zadnji seji izjavil deželnega glavarja namestnik, da se večina ne bode ozirala na predloge stavljene v slovanskem jeziku (da-si se stavijo vedno v obt h jezicih.i, odločil se je poslanec L a gin) a v sporazumljeuji z drugimi slovanskimi po-Blanci, da bode pri zadnji točki dnevuega reda govoril samo italijanski
Kajti besede govornika večine bile so rrzumeti, da naj te manjtiua »laži italijanskim jezikom, pa da bode kaj dosegla. In baš zadnja točka dnevuega reda bila je taka, ua je morala večina pokazati, da je bilo njeno vabilo sumo pesek v oči. Kakor je delala že desetletja, tako tudi danes. Še huje. Manjšini ni nikdo odguvarjal, in so u» večina ni njene predloge ozirala — vse jednako, kakor da bi se govorilo v katerem koli jeziku.
Predmet obravnave pa je bila zakonska osnova, s katero se premene nekateri §§. občinskega reda in predlogi Lugiuje taki, da neso izvirali iz princi-pijelnega nasprotja.
V geueralni debati pretresuje Laginja občinski red in občinski volilni red, ter omenja, da ne gre kopati male luknje, a velike pustiti odprte. Nasvetuje prehod ua dnevni red.
Ne odgovarja mu noben in pr.dde se v specijalno debato.
Odbor političuo-pt avnl nasvetuje: Občinske seje morajo biti vsaj 4 v letu in to v prvih 10 dneh vsacega četrtletja.
Laginja dokazuje, da to mnogokrat ni mogoče in preolaga: v prvem mesecu vsacega četrtletja.
Nobeden, niti poročevalec ne ugovarja temu predlogu, a vspre,me so odborova stilizacija.
Odbor dalje nasvetuje: Občinske seje naznaniti se imajo odbornikom v-aj 3 dni prej.
Laginja zopet dokazuje, da je ta Čas prekratek, posebno na deželi, kjer imajo odborniki v raznih krajih posla, katerega tako na naglo zapustiti ne morejo.
Vsprejme se zepet odborov predlog, ne da bi ga kdo zagovarjal ali ugovarjal Laginji.
Odbor predlnga: Tudi župan (ali predsednik) glasuje pri sejah.
Legi nju se strinja, a želi, da bi glasoval zadnji. Zabadava. Jednako prejšnjim vsprejet je odborov predlog.
Dalje predlaga odbor:
Ako kdo ne glasuje, smatra se njegov glas kot protiven predlogu.
Laginja tudi temu odločno ugovarja, ker tako propadali bodo najbolji predlogi valed tega, da bode dvojica ali trojica ostro nasprotna dosegla večino s pomočjo onib, ki neso ni za, ni proti, a se bode njih neglasovanje prištevalo nasprotnemu. A ti „divjaki" odgovarjali bodo sovaščanom : „mi ne-smo glasovali!"
Ker večina z jednakim  preziranjem manjšine
Btrank v njihovem društvu samem in ne manj pogubni duh narodnega (slovenskega) separatizma, ka-koršen tudi pretresa druge slovanske rodove in moti občeslovansko delo. Završim toraj svoje bežne opazke z iskreno željo, da bi skupno v vspehu uarod-nega slovenskega dela krepila se in razvijala v Slovencih zavest Blovauska v širokem pomenu, ideja slovanske vzajemnosti in duševnega zbliženja z vsem slovanstvom, a sosebno s sosednim bratov-Bkim narodom, s Srbo-Hrvat?. V tem in jedino v tem je njihova rešitev, v tem njihova bodočnost."
L.
Knez Serebrjani.
(Kuaki apiaal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XXXI. Poglavje. Božja sodba.
(Dalje.)
Počasi stoptl je konj, priuzdigajoč kosmate noge s srebrnimi nakolenicami, pripognil debeli vrat, in obstal je z Družino Andrejevičem pet sežnjev od nje-vega protivuika, začel je tresti gosto volno grivo,
ki se je skoraj dotikala zemlje, grizti uzdo in nestrpljivo kopati pesek z močnim kopitom in pri vsakem udaru so se pokazale bleščeče srebrne podkve. Videlo se je, kakor bi bil nalašč ta težki konj izbran za plemenitega jezdeca, celo bela barva njegove grive se je ujemala s sivo bojarjevo brado.
Oboroženje Vjazemskega bilo je mnogo lažje. Ker je se trpel za nedavnimi ranami, nadel ni jeklenega oklepa, če tudi je ta veljal za najzanesljivejše branilo, oblekel je samo lahko oklepno srajco. Njega ovratnik, zapestniki in kraji obleke bili 80 posuti z dragimi kamni. Namesto sišaka imel je nizko jerihonko, to je nizko, lepo izbokneno Čela-dico, katera je bila na čelu in nad ušesi okrašena z zlatom in na vrhu je imela cel šop zlatih žic, po dolgem gosto posutih z rubinovimi iskrami. Kraja čeladice držal se je navpičen pozlačen greben, ki je imel varovati obraz pred poševnimi obrazi; pa Vja-zemski iz predrznosti ni doli spustil tega grebena, a ga je priuzdignil z vrvico, da je stal tako visoko, kakor čop vrh čelade, njegov bledi obraz in njegova črna brada sta bila popolnem odkrita, a greben je bil podoben zlatemu pereBU gizdalinsko utaknenemu
za kraj čeladice. Na pasu, trdno pripetem z zaponko po vrhu oklepne srajce, in okrašenem z raznimi pri-veskami in zvončki, visela je kriva sablja, vsa v dragih kamnih, ravno ta, katero je bil zagovoril mlinar in ua katero je trdno zaupal Vjazemski. K baržunastemu sedlu, vijolčne barve, z grahu podobnimi srebrnimi žeblji in s srebrnimi pasovi, bila je pritrjena jeklena sekirica. Izpod oklepne srajce videla se je svilnata bela srajca z zlatimi našivki in visela je po svitlorudečih hlačah, katere bo bile spodaj zatlačene v zelene zafijanaste črevlje, katerih lepe golenice, po katerih ni bilo nožnih oklepov, segale so do kolen in so bile na vrhu zapete 8 biser-nastim trakom.
Konj Afanasija IvanoviČa, dirjalec zlatorumene barve, bil je ves preprežen, od glave do repa, z rožljajočimi verižicami iz srebrnih zvoncev. Mesto čabrake pokrivala je panterjeva koža njegov hrbet. Na pozlačenem jermenu na čelu svetili so se v zlato udelani veliki rubini. Suhe črne noge gorskega dir-jalca še podkovane neso bile, pa na vsakej je zve-nil pod gležnjem jeden srebrn zvonček.
(Daljo prih.)
mnogo Solnogradce" nič kaj ne čisla njegovega delovanja. Tako je 15. t. m. sklical volilni shod v Abtenau, pa je prišlo samo dvanajst volileev, mej njimi la 7 neodvisnih volileev, ako k tem prištejemo jedne^a duhovnika, ki je tudi prišel, drugi so pa bili cesarski uradniki, o katerih se pa ne ve, ali so iz prepričtnja ali pa iz kakega druz^ga uzroka za kandidaturo gospoda dvornega sovetnika. Poslednje je verojetnejše. Mesto Abtenau šteje 796 hiš in 3911 prebivalcev, iz tega je razvidno, da velika večina tamošujega prebivalstva ne goji nikakeršnih simpatij za tega poslanca. Govori se, da vsled tega mi3li sedaj on drugje knndidovati. — Rumuni Bukovini se dosti ne brigajo za to, da so volitve pred durmi, nemHvo pa pojem««, če tudi počasi, zato je verojetno, da bode pri pr hodnjiu volitvah izvoljenih še več Poljakov kakor (iozdaj. Rusini, katerih je mnogo v Bukovini, so pa še premalo politično zreli, da bi mogli upati na kake uspehe.
Šlczijskln Čehom se je izpolnila jedna želja. Naučni minister je podelil pravico javnosti českej gimnaziji v Opavi, katero jo ustanovila „Matica skolskaJ.
V nanje države.
Mrbsko-bolgarsk i prepir je neki po prizadevanji velevlastij že po večjem poravnan. Samo V oblikovnih vprašanjih so še poravnati nekatere diference.
Itiitija energično deluje, da trdno zveze no-vopridobljene kraje v Sredujej Azi|i s carstvom. Kakor poročajo n Moško »skija Vjedomosti" meri novo pridobljeno ozemlje 3600 kvadratnih verst in štej«; 200.000 prebivalcev. Nova meja je 60 kilometrov od Herata. Ozemlje, ki si ga je pa Rusija prej pri svojila v teh krajih, nego se jo podvrgel Me.rv, pa meri 6000 kvadratnih verst in šteje 141.000 prebivalcev. 5 milijonov rubljev v srebru dovolila je vlada za utrjenja v teh krajih. Poleg tega se je naredila brzojavna zveza iz Askabada v filerv, in knez Don-dukov-Korzukov je prebivalcem obljubil, da se bode hitro segradila transkaspiška železnica. Ta hitrica se da lahko razjasniti. Smoter Rusije je, priti do perzijskega šaliva. — Poročila o snidenji ruskega carja z avstrijskim se ne potrjujejo. Ravno tako ni govora o takem carjevem potovanji v Varšavo. „Kavkaz" priporoča da Rusija sklene trgovsko pogodbo z Afganistanom. Ko se sezida transkaspiška železnica, bi tu ruski izdelki lahko konkurirali z angleškimi.
Francoski listi se še vedno bavijo z novim brambeuira zakonom. Večina njih ga graja in trdi, da se ne bo dal izvesti. — V Pariškem mestnem zboru, v katerem imajo, kakor je znano, radikalci večino, stavil je meščan Vaillnut predlog, da se odpravi policija in se skrb za javno varnost izroči meščanom. Ko bi ta predlog tudi v mestnem zboru dobil večino, bode gotovo vlada skrbela, d* se nikdar i ne izvede.
Rumunska zbornica se je v petek zaključila s prestolnim govorom. Prestolni govor poudarja, da sta revizija ustave in nov volilen zakon velik napredek za deželo, ker dasta večjo garancijo za ne-odvisuost volilcev. Nadalje se kralj zahvaljuje v tem govoru za ustanovljenje krouinih posestev in v tem vidi dokaz, da imajo Rumunci zaupanje vanj. Naposled se pa zagotovlja, da Rumunija z vsemi državami živi v dobrem prijateljstvu.
Kakor se iz Haaga raznim listom brzojavlja umrl je liolaiideškl prestolonaslednik Aleksander Oranijski, sin kralja Viljema III iz njegovega pr\ega zakona s princesiujo Sofijo WUrttemberško. Prestolonasledstvo preide sedaj, ker imajo v Hollao diji ženske sukcesijsko pravo, neposredno na Vilje-mino, štiriletno hčerko kralja Viljema III. iz njegovega drugega zakona z Waldeško princesiujo Emo. Ker je pa kralj že postaran, bode v slučaji nepol-noletnosti nastavilo se regentstvo.
Danes bosti francoska in angleška vlada v parlamentu dali pojasnila o eijIptovNkem vprašanji. Konferenca se suide 28. t. m., ako bode, do tedaj velevlasti že odgovorile na angleško noto. Kakor se trdi, Gladstone ostane pri tem, da se pomanjšajo obresti egiptovskega dolga. Njegovi privrženci mislijo, da sme vlada z gotovostjo računati na večino v spodnjoj zbornici.
Dopisi.
Iz Grorice 21. junija. [Izv. dop.j Po naključni sem so nekoliko zakasnil s svojimi poročili, končal sem bil s naznanilom, da bode narodna stranka letos poskusila z volitvami v II. redu za mestni za-stop. Poskus se ni posrečil, ker ni bilo prave organizacije in pravega vodstva v tej zadevi. Mnogo volilcev ni vedlo na dan volitve voli se li resno, ali ne.
Vabila k veliki slavnosti, katero priredi „slovensko bralno in podporno društvo v Gorici", se že razpošiljajo. Kakor je iz tega vabila razvidno, raz-redjena je slavnost v tri dele. Ob 10. uri sv. maša na Kostanjevici pod milim nebom in na to blagoslov-Ijenje zastave; ob jedni popoludne Blavnostni banket (kovert 2 gld.) na Katariuijevem vrtu in ob 6. uri zvečer velika beseda nu _istem vrtu. Odbor bo že sedaj mnogo prizadeva, da bi slavnost priredil, ka-
tera ne bode dobremu imenu Goriških Slovencev na škodo. Več o tej slavnosti kasneje.
Ker sem že pri to'jki o slavnosti blagoslov-Ijenja zastave, naj tu omenim, da se je vršila v Bredo 18. t. m. na Travniku jednaka slavnost. Tukajšnji pešpolk vojvoda Ludovik bavarski št. 65. praznoval je istega dne slovesno svečanost blagoslovljenja nove zastave, ker ni ostalo od prejšnje slavne zastave po tolikih bitkah nič druzega, nego goli drog. V torek nu predvečer sta bila grad in Travnik krasno raz-svitljena, vojaška in mestua godba sti svirali po mestu, 24 strelov z grada je povekšalo slavuost onega večera. V sredo po deveti uri bila je maša na prostem pred glavarstvom, kjer so bile napravljene stolice za goste in okusno urejen altar. Po maši blagoslovil je g. knezonadškof zastavo, katero je polkovnik po kratkem nagovoru izroed polku. Svečanost je imela nekaj prav ginljivih momentov. Ob dveh popoludne je bil banket, ob petih pa v kasarni prosta veselica za vojake, h kateri je došlo mnogo mestjanov. Zvečer je bil sijajen ples v dvorani društva „Concordije", da nesmo že videli jednakoga v Gorici.
Škof /a Poreško stolico bo vender le profesor dr. Fiapp. Ni vam mogoče popisati, kakšen utis je naredila ta vest na tukajSue Slovence. Mislim, da ga ni Slovenca in le malo Lahov, katerim bi bil ta izid večmesečne borbe po volji.
Od Kolpe 20. junija. [Izv. dop.] Pred kratkim ste prinesli vest o tukajšnji posojilnici, da so bili nekateri po razsodbi c. kr. okrožne sodnije v Rudolfovem v zadevah poslovanja posojilnice ka-znovaui.
Ta stvar potrebuje razjasnila, ker bi občinstvo utegnilo misliti, Bog vedi kaj napačnega se je zgodilo, da je bili kazen določena. Temu je pa bilo tuko:
PredstojniŠtvo posojilnice je bilo, kakor bi vsaki pameten človek trditi moral, mnenja, da denar, katerega kdo v posojilnico na obresti uložiti hoče, se slobodno vzame, naj ga da, kdor koli hoče, je li član zadruge ali ne, in ravno tako, da se denar tudi izposodi ljudem, ali so članovi zadruge ali ne. Po tej, kakor bi vsaki človek misliti moral, opravičeni misli so se denarji v posojilnico jemali brez ozira na to, jeli vložnik član zadruge ali ne in ravno tako tudi izposoje.vtdi. Okrožna sodnija pa ni bila tega mišljenja, in so zares udje predstojništva in nadzorništva pa jeden goldinar, trija udje pa na po 5 gld. globe bili obsojeni.
Mislim pa. da bi se bili celo da neznatna globa odvrnila, ko bi se kaznovani bili pritožili, kar se pa ni storilo, ker je kazen bila nečutljiva.
To strašno hudodelstvo tukajšnje posojilnice menda ne bo nobedeu pameten Človek predstojništvu in nadzorništvu posojilnice za zlo jemal, posebno, ako Be pomisli, da je vodstvo ravnalo „bona fide" ter s vsprejeroanjem ulog in s posojili neudom, marsikaterega posestnika obvarovalo škode in tož-benih stroškov. Posojilnica je sedaj pravila predru-gačila tako, da sme jemati denar od vsacega, je li član ali ne, in ravno tako sme se tudi izposojevati.
—a.—
Domače stvari.
— (Nov škof Ljubljanski.) V soboto zvečer — tedaj za sobotno številko prekasno — dobili smo z Dunaja telegram: §ekovskega h Kola kancelar dr. Misia imenovan škofom Ljubljanskim. Dr. Jakob Misia, monsignore, con abito violazio, kouzistorijalni svetnik, referent, kanonik in knezoškofa kancelar v Gradci, porodil se je 30. junija 1838. 1. pri sv. Križi pri Ljutomeru, bil skozi vso gimnazijo v Gradci, kjer se je odgojeval v tamošnjem dijaškem semenišči. Bil je zmirom mej najboljšimi učenci, redno prvi ali drugi. Gimnazijo zvršil je 1857. J., bil ljubljenec pokojnega knezoškofa grofa Attemsa, kateri ga je po dovršenih teolog, študijah poslal v Rim (menda v zavod nair aoima"), da je ondu napravil doktorat. Ko se je vrnil iz Rima bil je 30. dan maja 1863 v mašnika posvečen ter je takoj postal dvorni kaplan in tajnik. Kanonik je že od 1879. 1. Iz dobrega vira se nam poroča, da je narodujak, več let član „Matice Slovenske" in družbe sv. Mohorja, sicer pa strogo konservativen. To so v naglici nabrane podrobnosti o novem vladiki, katerim dodamo še željo: da bi nam novi kuezoškof mnogo let past i rova I v duhu pokojnih prednikov A. A. \Volfa in Janeza Zlatousta Pogačarja!
— (Predsednikom deželne soduije v Ljubljani) imenovan je nadsodnije svetnik g. «1. Haprctz.
— (Deželni predsednik) g. baron Wio-kler gre prihodnje dni za dlje časa v Logatec na odpust.
— (Gospod vitez Scbneid) odpotoval je na tri tedne v Rdchenhall na Bavarskem v Kopelj.
— (Deputacija kranjskega obrtnega društva)  obstoječa  iz  društveuega predsednika gospoda Antona Klein-a in odbornikov: Gustava Fischerja,  Ivana F d deri a  in Matije Kunca bila je včeraj pri deželnem  predsedniku  g. baronu Winkler-ji v obrtn'h zadevah.   Gospod Klein je naglašal, da jo obrtnikom mnogo ležeče ua tem, da se določbe obrtne postave v red spravijo in da do sedaj Čeravno je obrtno društvo marsikaj že storilo v pospeševanje   ustanovljenja  zadrug,  vendar niti jedne zadruge ni v življenji. Raznovrstni upbvi proti zadrugam dobili  so prostor,  ker obrtui urad ue kaže dovolj eneržije. Pri zadrugi krojučev razdrl se je celo odbor, še predno je pravila predložil. Visoka vlada se tedaj prosi, ua] blagovoljuu  pomore v to, da  se uvede  vsaj  to, kar se v   postavi koristnega nahaja za malo obrt.  Gospod Foderl poudarjal je, da se mej obrtniki le zaradi tega nahaja toliko mlačnosti, ker so vzrastli  pri obrtni svobodi in pri neredu,  ter se marsikdo boji red«, ki se ima sedaj upeljati in je jako potreben. Gosp. Fischer je rekel, da obrtni urad nikakor ne more tega dela povoljno izpeljati, ker mu primanjkuje časa in se tudi dobre   volje  pri  njem  dosti ne nahaja. Gospod Kune pravi, da bi bilo mogoče vse zadruge v prav kratkem času ustanoviti, ko bi se v ta namen  nastavilo  začasno  posebnega  uraduika, ki bi nepretrgoma   opravljal ta sicer ne prav prijeten posel.   Čim preje se pa to zgodi, tem bolje bode, ker se tako odtegnejo tla klubovauju proti zadrugam, ki prihaja od necega dela pomočnikov. Gospod deželni predseduik, kateri je deputacijo jako prijazao vsprejel, je odgovoril, da bode stvar preiskal in potrebno ukrenil, da se kolikor moči hitro izpolnijo navedene želje, kajti postave jo treba tudi dejansko izpeljati.   Potem seje deputacija poslovila od gosp. deželnega predsednika.
— (V Ljubljanico pal) je včeraj zvečer petletni Janez Schmied, sin kavarnarja pri „Valva-zorji", na Francovem nabrežji iu sicer raz stopnice, ki peljejo k Ljubljanici pod gostilnico „zur Soune." Finančne straže komisar g. vitez Fbdransperg pa je skočil za fantom v vodo in ga rešil.
— (Nesreča.) Danes popoludne pal je triletni otrok črevljarskega mojstra Kovača raz podstrešno okno Skaletove hiše ua tla ter se tolikanj poškodoval, da bode težko pri življenji ostal.
— (Predstava g. inženirja Šale) privabila je včeraj jako mnogo občinstva na prostrano dvorišče g. Tdnnies a tovarne. Predstava bila je jako zanimljiva in vredno je, da se jo ogleda. Inženir Šala izumil je posebno obleko, katerej je dal ime „Feuertauchapparat". Obleka je sicer le iz pa-vole, a napeljani ima dve cevi, po katerih se dovajata zrak iu voda, da je obleka vedno mokra, da se je ogenj ne prime in da je možno i v plamenu dihati. Zažgalo se je pet skladnic s skobljaojem pomešanih in b petrolejem oblitih drv. V to grmado podal se je inženir Šala in ostal v hudem plamena prvokrat skoro pet minut. PriŠedši iz plamena bil je na rokah popolnem hladen, le na hrbtu in na glavi čutilo se je nekoliko toplote. Šel je potem še dvakrat v ogenj, razrival skladuice, sedal na goreča drva in tako dokazal dejanski veljavnost svoje iznajdbe. Občinstvo, mej katerim sta bila tudi deželni predsednik baron Winkler, župan Grasselli in vefi dostojanbtvenikov, bilo je s predstavo jako zadovoljno. Pri predstavi sodelovale so požarne brambe Ljubljanska in iz okoiice.
— (Glavno vodstvo c. kr. priv. južne železnice) sklenilo je povodom manevrov, katere bode imelo vojno brodovje v 25. dan t. m. v Trstu, da se izdado od raznih postaj, mej katerimi je tudi Ljubljana, v 23. in 24. dan t. m. tour in retour-listi za vse tri razrede v Trst in nazaj. Ti listi bodo blizu za 50 °/o ceneji in 10 dnij veljavni za ku-rirne-, brzo- in poštne vlake.
— (S Krasa) nam piše g. Gradimir: Knjiga, katero omenjate v današnjem listu „S1 N.a obsega v II. delu „Dušeslovne početke", (kar bi se nemški reklo: „Psyckologische AnfangsgrUnde8,) a ne „dušne občutke".   Kdaj izide knjiga, ne morem
določiti, a najbrže še tekom letošnjih počitnic, ako jej najdem založnika.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Podčetrtek 23. junija. Volilni shod v Podsredi sijajen. Nad petsto kmetskih volileev iz Kozjanskega, Sevniškega in Breškega okraja. Govor dr. Vošnjaka naudušeno vsprejet. Komisar Jerman razvil svoj program, bil jednoglasno kandidatom za deželni zbor proglašen. Njegova volitev zagotovljena.
LevOV 23. junija. Včerajšnja poročila naznanjala, da voda povsod upada. Po noči pa je zopet deževalo, tedaj nevarnost še ni odstranjena. Največ škode je v krajih ob Sanu in Dnjestru, kjer je voda na široko čez bregove se razlila in vse odplavila.
Rim 22. junija. V Pontremoli bila je v tovarni za smodnik eksplozija. Trideset osob mrtvih, sedemnajst teško ranjenih.
Pariz 22. junija. Ministerski predsednik naznardl je v ministerskem sovetu, da se konferenca o Egiptu snide v 28. dan t. m. v Londonu.
TiUci:
dno 22. junija.
Pri Slona t Kiglcr iz Trata. — pl. Garzurolli iz Senožeč. — VVechsIer iz Gradca.
Pri Malici: Triman z Dunaja. — Gerber iz Budimpešte. — Urmnič iz Trata. — Goldmann z Dunaja. — Sin-ger iz Gradca.
Pri avstrijskem cesarji: Thalmcier z Dunaja.
Umrli so v LJubljani:
18. junija: Leopold Meden, umirovljeni c. kr. stotnik, 75 let, Sv. Florijana ulice št. 31, za oalabljenjem.
19. junija: Alfona Touic, hišnega posestnika sin, 11 mea., Streliške ulico št. 14, za otrpnenjem pluć. — l.orenc Zelene, ključavničarski mojster, 40 let, Pred škofijo št. 8, za edemom v možganih.
V deželnej bolnici: 17. junija: Alojzija Jovana Kašman, delavčeva hči, 2 leti, (v poddružnicl na Poljanskej cesti Št. 42), za oaep-nicHini. — Jarnoj KodermaD, dninar, 43 let, za prsno vodenico.
19. junija: Katra Dornik, delavka, 52 let, ia. jetiko.
Meteorologično poročilo.
9 Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
j 21. junija 1	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73253 mm. 731- 01 mm. 732- 49 mm.	4.11*6*0 4-20 6° C -f-150" 0	al. vzh. j si. jz. ,'sl. j z.	obl. obl. obl.	000 mm.
22. junija 1	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	732-85 mm. 731-51 mm. 73281 mm.	4-14-0°C + 22-6a C -f 15G°C	brezv. si. zah. al. zah.	obl. obl. d. jas.	0-00 mm.
Srednja temperatura obeh dnij je znašala -4- 15-7° in -+- 17-5°, za 2 9° in 1-4° pod normalom.
Tržne cene v LJubljani
dne 21. junija t. 1.
Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ ...
Ječmen „ Oves, „ ...
Ajda, „ ...
Proso, » ...
Koruza, „ ... Leča „ ...
Grah „ ...
Fižol „ ...
Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. .
MaBt, „      . .
Speh frišen „      . .
„ povojen, „ . . Surovo raaalo,      r      . .
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
Goveje meso, kilogram Telečje
Svinjsko „ „ Koštrunovo     „ n
Kokoš........
Golob........
Seno, 100 kilogramov . . Slama,   „ „ . ,
Drva     trda, 4 kv. metre . mehka, w   „ .
	kr.
7	HO
5	53
4	87
3	25
5 i	53
5	3ti
5	40
8	50
8	50
9	—
2	50
—	96
—	80
—	60
—	74
—	85
—	2
—	8
	64
—	56
—	70
—	40
—	40
—	18
2	05
1	78
7	_
4	i 50
X>u_xi3jsls:si "borza, dne" 23 junija t 1. (Izvirno tolegrafično poročile.)
Papirna ren a
Srebrna renta .... ..... 81
Zlata ren.......... 102
5°/0 marčna renta......... 95
Akcije narodno bauke 857
Krecitne akcijo......                              •   • 305
London........                                     •   • 121
Srebro ............ —
Napol.............. 9
C. kr. cekiui........ . .
Nemško marke...... .59
4% državne »rečke iz I. 1854   250 gld. 125
Državne srečke iz 1. 1864.         100 gld. 169
4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta.   . 102
80 gld. 35 kr,
35 30 70
80 90
68'/,
76 60
75
30
Otrrska zlata renta •%...... 122 gld. 55 kr.
.     t%           .... 91 . 85
„     papirna renta 5°/0 ..... 88 ,    70 B
5°/„ štajerske zemljišč, od.ez. obli**.. 104 ,   50 „
Dunava reg. srečke 5°/0    .   .   100 gld. 115 ,   50 ,
Zemlj. obč. avsti. 4V,*/0 zlati zast. listi . 121 „ 75
Prior, oolig. Elizabetiue zapad, železnice 107 „ 30
Pri-ir. oblig. Ferdinandove sev. železnico 105 »75 „
Kreditno srečke......100 gld. 176 „   — ,
Kndolfove arečke ....         10   „ 18 ,   75 „
Akeije anglo-avstr. banke .       120   „ 110 „   — .,
Trammway-društ. vel j.  170 gld. a. v. 217 , 50
Prijateljem mojim,
v prvi vrsti starosti ^Savinjskega Sokola" gosp. J. Lipoldu in županu gosp. A. Goričarju v Mozirji, bratom „Sokolom" Savinjskim, prijateljem mojim v Celji, Žavci, Zagrebu in Trstu in dragim mi bratom „Sokolum" Ljubljanskim, ki so se spominjali v današnji dan v tolikem številu moje malenkosti, da se mi za dokaze prave bratske ljubezni in na-klonienosti ni mogoče vsacemu posebej zahvaljevati, izrekam tem potom vsem skupaj presrčno hvalo in jim kličem iz dna svoje slovansko duše tisočeri krepki „Na zdravje!" V Ljubljani, v 21. dan junija 1884.
Vokoslav Lognt.
Poslano. 15~17>
GLAVNO SKLADIŠTE
MATto;
najčistije lužne
kiseline
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I kas izkušan liek proti trajnom kašlju plućevine I ioludca bolesti grkljana i proti mehurnlm kataru,
III Ml K >3 A T TO \ 1,1 V
Karlovi vari i Witln.
.»O« hektolitrov
izvrstnega vina,
večinoma od leta 1883, iz Bizeljskih in Sroineljsklh goriv, je nu prodaj pri (406—1)
Lenardu del Cott-u v Brežicah.
Več stanovanj,
lepo zračne sobe, v prijaznem kiaji pod Stolaui na dlo-renJHkcm, 3/4 ure od Leteo (Less), so odda za poletno stanovanje v uujeui. Več se izve pri Jauezu C'op-u v ■»losiuli. p. Lesce, Gorenjsko. (395—3)
Št. 7663.
Razglas.
(403—2)
■i četrtek 3. «Ian Julija t. I. dopoludne 6b 10. uri se bodo pri podpisanem magistratu dve v mestnej shrambi za gasilno orodje v šolskem drevoredu vspored ležeči mesnici po ocitnej ustnej dražbi oddali v najem.
Do omenjenega dneva dražbe vsprejemnjo se tudi pismene ponudbe.
Mestni magistrat v Ljubljani,
v 28. dan junija 1884.
moka
h. najboljše prave bannške pšenice, popolnem suha, v lastuem umetnem mlinu na valarje napravljena, prodaja po najnižjih cenah na debelo in drobno
M. J. GVAKDIA, (279"15)
v Ljubljani, v Slonovi li ulicah št. 50.
Lepa hiša
v prijazni vasi Cerklje na Gorenjskem, poleg cerkve^ pripravna za trgovino ali krčmo, posebno pa za g. detici-jente, z 1 oralom vrta, se pod prav ugodnimi pogoji produ.
Tudi so dajo v uitjein na več let nekaj oralov zraven spadaj očih (397—3)
travnikov, njiv in gozdov.
Več se izve pri lastniku Valentinu Bajt-u, trgovcu pri Novi Štifti, pošta Gornji Grad, Štajersko.
m Iz Trsta v Novi-Jork D&r&vnost.
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „East -A-zig-lia/ „ „Q-ermania",
Potniki naj se obrnejo na
X- TEBKUILE,
generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Kajuta [za potnikej 200 gold. — Vmesni krov 60 gold.
Zaradi vožnje blaga obrne naj se na JEuiillano d' Ant. f"«Klnyen9 generalni agent.  * (379—12)
3400 ton, v 15. dan julija. 4200   n   v 30. „
i
Marijinceljske kapljice za želodec,
in-prese/iio izvrstno zdravilo lopei yse bolezni v želodci,
in nepresežno zoper nealaat do   jedi,  slabi želodec, amrdočo  sapo, napib.no-nje, klalo podiranje, ščipanje,   katar v želodci, zgago, da ae ne nareja pesek in pieno in alez, i zoper zlatenioo, gnjui in I bljuvanje,  da glava ne , boli  (čo  izvira   bolečina iz j želodca), zoper krč v želodci,   preobloženje želodca z Jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo.
<» Iu v iim ^«l<>tc«.: Lekar C Brady9 Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane $/*T~ '* * let'-
Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rt z soli J lekarna Josip B erg in a u n. V Postojni: Anton L o ban. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Celji: lekar J. K u pf erSO h in i e (J. VKranj: lekar D r ag. Šav n i k. V Kamniku: lekar Josip Moćnik. V Radovljici: lekar A* Roblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. V Ornom1 j i: lekar Ivan Blažek. V Škofjej Loki: lekar Karol Fabiani.
B*»F" SVS,rit.6V! Ker se v zadnjom času naš izdelek posueralje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se OBobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v skleniuo vtisnem- besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brady & Dostal — Apothcker, sklenica mora biti zapečatena z mišim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-niiskn snravljeno varstveno znamenje in zavoj mora biti zrpečaten z našim varstvenim znaine-iijcin. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nemajo teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj so nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—145)
i
VIZITNICE
v elegantnej obliki priporoča po nizkej ceni
„Narodna Tiskarna"
v LJubljani.
V ,.Narodnoj Tiskarni" in pri Jan Giontini-ju v Ljubljani
ae dobiva:
Časnikarstvo in naši časni
Spisal * * * Stat nominis umbra. Cena 70 kr., po pošti 6 kr. ved.
budimska
jt<ak6czy
katero so analizovali in označili deželna akademija v Budimpešti, profesor dr. Stulzel v Monakovem, profesor dr. Hardy v Parizu iu profesor dr. Tiehhorne v Londonu, priporočajo profesor dr. llebhardt v Budimpešti in nedavno profesor dr. Rokitinskv v Inomostu, profesor dr. Zeissel na Dunaj i m proiVsor dr. Sigi v Stuttgartu in drugo mcdiciuske kapacitete zaradi njegove bogate vsebine lithiona; posebno uspešno so uporablja pri trdovratnih boleznih prebavilnih organov in zapretji vode ter se pred vsemi znanimi grenčicami posebno izredno priporoča. Dobiva se po vseh lekarnah in prodajalnicuh mineralnih voda, vedno na novo natočena. Prosi ae, da so zabteva izrecno Budimska Rak6ozy- (240—20)
Lastniki bratje Loser v Budapešti.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivuu Železnikur.
Lastnina in tisk „Naroune Tiskarne'
^96353
33