576                                                                  Listek.
I Codici Paleoslavi della R. biblioteca nazionale di San Marco (Venezia) de-scritti dal prof. Domenico Ciampoli. Pisatelj razpravlja najprej razne pisave slovanske od Ciril-Metodovega časa, opisuje nekaj glagolskih odlomkov, katere je prepisal, kakor so ohranjeni v knjižnici; uatd pa poroča o jako lepi knjigi »Lectiones Hymni et alia« . . ., obsežni 310 stranij. — »Novum Testamentum« je eleganten kodeks z 289 stranmi, ki imajo vsaka posebe jako krasno risane začetne črke, kažoče evangeliste. — Cihmpolijevo delo utegne sosebno zanimati naše jezikoslovce in starinoslovce ;  cena 5  lir,
Bolgarsko časopisje. Kdor bi sodil napredek bolgarske knjige po številu peri-jodiških časopisov — takd pravi zagrebški ,,Vienac" — bil bi lahko zadovoljen. Ce odbijemo veliko število politiških listov, ostane še 55 časopisov. S književnostjo se bavi 17 listov; trgovini, ekonomiji jih je namenjenih 13; 2 lista zagovarjata socijalistiške ten-dencije; vrhu tega imajo 2 časopisa za stenografijo, 3 za vojne posle, 3 za pravne. Dalje imajo učitelji, žene in spiritisti svoje posebne časopise. Umeje se samo po sebi, da velik del teh listov ni na korist bolgarski književnosti. Marsikateri bi ne ugledali sveta, ako bi jih ne potrebovali uredniki, bodisi da si pridobe" ž njimi hvalo ali pa denar.
Znameniti grobovi. Dne" 17. julija t. 1. je umrl v Perchtoldsdorfu na Nižjem Avstrijskem slavni anatom prof. dr. Jožef Hyrtl v 83. letu svoje dobe. Hyrtl ni imel vrstnika, kar se tiče izdelovanja anatomiških preparatov, in bržkone na vsem svetu ni vseučilišča, da bi bilo brez njih. Najbogateje je zalagal praški in dunajski anatomiški muzej. Izmed njegovih spisov slujeta najbolj deli „Handbuch der topographischen Ana-tomie und ihrer praktischen medicinischen Amvendung" in ,,Lehrbuch der Anatomie des Menschen mit Riicksicht auf phys. Begriindung und prakt. Anwendung". Hyrtl je bil član vseh učenih društev in akademij v Evropi, Ameriki, cel6 v Indiji. Od leta 1874. je živel popolnoma sam zase.
Takisto dne" 17. julija je umrl francoski pesnik Charles Maria Leconte de l' /sle v 75. letu svoje dobe. Mnogi ga imajo za prvega pesnika po Victoru Hugu. Njega velike epsko-lirske pesmi ,,Kain", ,,Le Corbeau", ,,Midi" i. dr. so tak<5 po obliki kakor po vsebini dika francoske književnosti. Victor Hugo ga je cenil jako visoko in je deset let zaporedoma glasoval zanj, da bi bil vzprejet v akademijo, vender so ga izvolili vanjo šele leta 1886. po smrti Hugonovi, ko mu je bilo že 68 let Poslednje književno delo njegovo je ..Enlevement  d' Europe".
Grof Tolstoj je spisal opero, v kateri slika pogubni vpliv žganja. Opera se je že nekolikokrat predstavljala po Ruskem, toda na ruske kmete, katerim- je uprav namenjena,  baje ni  imela nikakeršnega vpliva.
Popravek. V predzadnjem oddelku Mantuanijevega spisa »Tri dni ob Sprevi« se je vrinilo nekaj sitnih napak; na str. 422. naj slove namesto: "/'ipta zkizvov prav -/.'jp!s IXsr;aov ; namesto Podhyrlušje prav podkyrlušje; na str. 423. namesto podkhyrlušje prav podkyrlušje.
,,Ljubljanski Zvon"
zhaja   po   4 pole   obsežen  v  veliki osmerki   po jeden pot   na mesec v zvezkih   ter  stoji
vse leto 4 gld.  60 kr., pol leta 2 gld.  30.,  četrt leta   1  gld.   15  kr.
Za vse neavstrijske dežele  po 5  gld.  60 kr.  na leto.
Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr.
Izdajatelj Janko  Kersnik. —   Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Upravništvo  »Narodna Tiskarna«   Kongresni   trg   št.   12.  v Ljubljani.
Tiska  »Narodna Tiskarna«   v Ljubljani.