K N J I Ž E V N O S T Iz slovenske geografske in sorodne književnosti Vladimir Bračič, Gozdnate Haloze, socialnogeografska š tud ija . Založba Obzorja, M aribor, 1982. S tra n i 154. T isti m ed nam i, k i smo še sodelovali p r i pobud i m aribo rskega zboro­ v an ja slovenskih geografov le ta 1954, da Severovzhodno S lovenijo p ro u ­ čimo sistem atično tu d i v oblik i reg iona ln ih m onografij za n jen e posam ezne p o k ra jin e in to s poudarkom na n jihov ih ak tu a ln ih ž iv ljen jsk ih problem ih, smo lahko zadovoljni, da je doslej re s izšlo lepo število ta k ih m onografij, v čem er je vsa osta la S lovenija, p a tu d i del S everovzhodne S lovenije (P rek m u rje ) skoraj docela v zastanku . K se riji dosedan jih m onografij o p o k ra jin ah Severovzhodne S lovenije je b istveno p risp ev a l av to r kn jige , o k a te r i poročam o. S vojim š tu d ijam o V inorodnih H alozah in o P tu jsk e m p o lju je zdaj p rid ru ž il še tre tjo , o t.im . G ozdnatih H alozah, p r ip ra v lja pa tu d i četrto , o sve tu ob D ravin ji. B račičeva m onografija o G ozdnatih H alozah se od liku je po istih svo j- stv ih , k i so b ila značilna že za n jegovi dosedan ji dve m onografiji. K ljub tem u, da je v podnaslovu označena ko t »socialnogeografska štud ija« , n ik a ­ kor ne osta ja p r i ožji socialni p ro b lem atik i tre n u tn e današn josti, tem več sega s te h tn im i la stn im i p roučitvam i daleč v zgodovinsko p retek lost, n i­ k ak o r pa tu d i ne zan em arja danosti n a ra v n eg a okolja te r sto letnega ra z ­ vo ja k u ltu rn e pok ra jine . Po uvodu, v k a te rem om eju je proučevano ob­ m očje in h k ra ti zagovarja njegovo po im enovan je z nazivom »G ozdnate Haloze« v p rim e rja v i z že obdelan im i »V inorodnim i H alozam i«, ob ravnava narav n o okolje, p redvsem petrog rafsko sestavo ta l, re lie fne oblike in po­ sebno podrobno k lim atske razm ere, nato pa razvoj k u ltu rn e pokrajine , n a jp re j v luči sred n jev ešk ih u rb a r je v in cen iln ih opisov iz 15. in 16. s to ­ le tja . N ato ra z p ra v lja o n as tan k u in oblik i naselij te r po ljsk i razdelitv i, o oblik i km ečkega dom a, o H alozah v zače tku 19. sto le tja in n jihovem p re ­ b iva lstvu . S ledi pog lav je o p o k ra jin i v obdobju 1825— 1949 (od franciscej- skega k a ta s tra do d ruge svetovne vojne) z zelo podrobno obdelavo po­ datkov o sp rem em bah v zem ljišk ih k a tego rijah , o posestn ih razm erah , o gospodarsk ih razm erah in p reb iva lstvu . V pog lav ju o gospodarskih in so­ cia ln ih sp rem em bah v povojnem obdob ju je posebej obdelan čas po v e­ lik i gospodarsk i krizi, obdobje okupacije in NOB, čas neposredno po vojni, km etijs tvo v šestdesetih le tih te r gospodarske razm ere (zem ljiške k a tego ­ rije , ra s tlin sk e pro izvodnje, ž iv ino rejska p ro izvodn ja) v le tih 1978— 1979. V zadn jem pog lav ju so podrobno o risane splošne d ružbene sprem em be po le tu 1945 in n jihov vp liv n a g iban je p reb iva lstva , n jegovo sta ro stno s tru k ­ turo , poklicno u sm erjenost, izobrazbeno s tru k tu ro , pa d eag rarizac ija in u rban izac ija te r razvoj u p rav n o po litičn ih organov. V zak ljučnem povzet­ k u so nak azan e m ožnosti razv o ja p o k ra jin e v prihodnosti. B račičeva k n jig a o G ozdnatih H alozah im a seveda svoj g lavn i po ­ m en v tem , da so s tem vse H aloze v sestransko obdelane. To tem bolj, k e r av to r nenehno p r im e rja n jih o v zahodni, gozdnati del z že poprej obdela­ n im vzhodnim , v inorodn im delom te r s tem v m arsičem dopo ln ju je tu d i svojo štud ijo o V inorodn ih H alozah. M onografija pa je še posebno po ­ m em bna za reg ionalnogeografsko m etodologijo. O predelitev dveh delov Haloz, V inorodn ih in G ozdnatih , k i jo av to r posrečeno u v a ja nam esto do- sedaj ob ičajne delitve n a Z gorn je in S podn je Haloze, se op ira n a teh tn o ugotovljene in označene raz like m ed n jim a v n a ra v n ih danostih , n a se ­ litvenem in gospodarskem razv o ju te r zu n an jem licu pok ra jine . K ar za­ deva rav n o zu n an je lice, n a j podčrtam , da nam je ta , tako podrobno do­ k u m e n tira n a dvo jnost H aloz lahko eden od n a jb o ljš ih p rim ero v za pojem t.im . »fiziognom skih« reg ij, pojem , k i ga n ek a te ri rad i uporab ljam o, p a ni vedno p ra v razum ljen . Iz B račičeve š tu d ije nam G ozdnate H aloze res n a ­ zorno stopajo p re d oči z vsem i lastnostm i, po k a te r ih se raz lik u je jo od V i­ norodn ih Haloz. Ne sam o po v išjem odsto tku gozda (v vseh op isan ih ra z ­ dob jih od 50 do 60 % vse površine v n asp ro tju z n iti 40 % v V inorodnih H alozah), tem več tu d i po višjem , že bolj h rib o v item ko t g ričevnatem sve­ tu , k je r so površine in d ru g e m ožnosti za ugodno km etovan je , še posebej za v inogradn ištvo , b istveno m anjše . Za G ozdnate H aloze je značilna tu d i bolj odročna lega, k i je vse do danes vp liva la tu d i n a nekakšno p a tr ia rh a l­ no konserv a tiv n o st ta m k a jšn jeg a km ečkega življa. Zato so G ozdnate H alo ­ ze ena na jbo lj n enavadno zaostalih , če ne sploh na jbo lj zaosta la p o k ra jin a S lovenije, v sekako r še p recej bolj k ak o r V inorodne H aloze. Te zaostalosti tu d i in d u s tr ija n a obrobnem B regu še n i m ogla resno načeti. P ov ršine n jiv in v inogradov se tu v zad n jih d ese tle tjih še nep rim erno bolj k rč ijo k ak o r v V inorodn ih H alozah, m ali k m e tje in k a jž a rji živo tarijo še m nogo bed n e je kot tam , v inogradn ištvo , k i je tu v n asp ro tju z V inorod­ nim i H alozam i od nekda j daja lo sam o n iž je raz red n a v ina, je tu v km eč­ k ih rokah in nezadržno nazadu je . Sem sploh n i segla nedom ača, m e ­ ščanska v inog radn iška posest z u strezno m odern izacijo obdelovan ja in iz ­ ko riščan jem v in ičarske delovne sile, k ak o r se je to zgodilo m arsik je v S lo ­ vensk ih goricah, pa tu d i v V inorodn ih H alozah. G re to re j v H alozah za dva, po p riro d n ih danostih in po razvo ju k u ltu rn e p o k ra jin e dokaj raz lič ­ na p o k ra jin sk a tipa. M eja m ed n jim a seveda ni povsod ostra. Saj nam š tu d ija lepo pokaže, kako je m orda sam o »vinorodni« Ja n šk i v rh nekakšen otok n a severovzhodnem obrob ju G ozdnatih Haloz, k i še nekako spom inja na sosednje V inorodne Haloze. Še bolj k ak o r v V inorodnih H alozah so seveda v G ozdnatih odprta v p raša n ja p rih o d n jeg a razvoja. A v to r jih n ačen ja n a zak ljučku . P e rsp e k ­ tive g leda ne sam o v o d p rav ljan ju vseh splošnih svo jstev nerazv itosti, tem več p redvsem v p reu sm erjen o sti k m e tijs tv a v panoge, za k a te re so tu n a rav n e danosti, a so osta le doslej še skoraj ne iz rab ljen e (sad jarstvo , trav n iš tv o z živ inorejo itd .). B račičevo š tud ijo v e lja p ripo roč iti za vzgled reg ionalnega dela vsem slovenskim geografom , že le ti bi bilo, da bi tu d i d ruge slovenske p o k ra jin e doživele čim več podobnih obdelav. S vetozar Ilešič Geografski zbornik XXII, SAZU, G eografski in š t itu t A n tona M elika, L jub ljana, 1983, 346 str. 22. štev ilka G eografskega zborn ika, ki jo je sk rbno u red il akadem ik prof. dr. S vetozar Ilešič, v sebu je š tir i nove zanim ive razp rave: o po p lav ­ n ih področjih v p o reč ju R ašice z D obrepo ljam i (D rago M e z e ) in v p o reč ju H ud in je (M ilan N a t e k ), o k v a r ta rn e m razv o ju ško fje lo šk eg a h ribov ja (M ilan Š i f r e r ) in o geom orfološkem razvo ju K an inskega pogorja s po ­ sebnim ozirom n a g laciokraške po jave (Ju ri j K u n a v e r ) . V raz p ra v i D. M e z e t a o pop lavn ih pod ročjih v po reč ju Rašice z D o­ b repo ljam i je zelo nazorno p rik azan m ehan izem n a s ta ja n ja redn ih , pa tu d i ek s trem n ih poplav, k i najpogoste je p rizadene jo S truge , jugovzhodni del D obrepolj. V ečji del po reč ja R ašice je fluv iok rašk i z no rm aln im p o v ršin ­ sk im od tekan jem . Ob Rašici 'in n je n ih več jih p ritok ih , R obarici in V eli­ kem g rabnu , so nas ta le do 200— 500 m široke a luv ia lne ravn ice , ki so z g ra ­ jen e p re težno iz do lom itnega p roda in z lasti v o sredn jem delu m okro tne te r izpostav ljene sta ln im poplavam . L e -te se p o jav lja jo p redvsem zarad i