Št. 81 (14.477) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel, 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_____ ■ _nn , POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI I J!UU UK SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70 TOREK, 23. MARCA 1993 FRANCIJA / PO PARLAMENTARNIH VOLITVAH RUSIJA / SPOPAD SE ZAPLETA Francoski obračun s Socialistično stranko Koalicija desničarskih strank bo imela najverjetneje kar štiri petine sedežev v francoskem parlamentu PARIZ - Francoska Soči- slancev strmoglavilo z 276 alisticna partija je izgubila pod 50. »Strlo me je,« je slavo, za njo so ostale ra- socialistični senator Jean-zbite sanje in dvomi, ali se Luc Melenchon izjavil o bo zmogla pravočasno porazu. Globino strankine-zbrati za predsedniške vo- ga poraza ilustrira izguba litve 1995. Dvanajst let po- dela taksnih zgodovinskih tem, ko je prišla na oblast z oporišč, kot sta Lille na se-ambicioznimi obljubami, veru In Marseille na sredo-da bo »spremenila življe- zemski obali, nje« in prelomila s kapita- Finančni minister Mic-lizmom, je partija, ki so jo hel Sapin, ki je bil izločen posmehljivo imenovali v prvem krogu v pariškem »salonska levica«, doživela predmestju, simbolizira Cr-svoj najhujsi poraz v nede- no usodo socialistov. Poo-ljo v prvem krogu splošnih sebljal je strogo denarno volitev. Ta poraz pomeni politiko in politiko trdnega vec kot naravni zasuk poli- tečaja - kar se nic ne razli-ticnega nihala nazaj na de- kuje od stališč desnice; na sno, ki je naravnano tako, taksno politiko pa so mno-da sestavlja naj večjo parla- gi volilci valili krivdo za mentamo večino v moder- visoke obrestne mere, mani francoski zgodovini. javo rast in predvsem za Magnituda socialističnega brezposelnost, padca je celo zasenčila nji- Vodja stranke Laurent hov predvolilni strah žara- Fabius pripisuje krivdo za di brezposelnosti, finan- polom rekordni brezposel-Cnih škandalov in strankar- nosti treh milijonov ljudi škili razprtij. Poraz je odprl oziroma 10, 5 odstotka de-tudi vprašanje samega pre- lovne sile in hromilnemu živet j a stranke v njeni se- učinku predolgo trajajoče danji obliki in njenih mo- oblasti. Toda aktivisti z le-žnosti na predsedniških vega krila citirajo škandale volitvah leta 1995. »Soda- v zvezi s korupcijo, neza-lisitcni poraz, ki že meji na konitim finansiranjem vo-ponižanje, ni zgolj del lilne kampanje in krvnimi spremembe oblasti, kot je transfuzijami, ki so razši-bilo leta 1986,« komentira rjale aids, kar je uničilo levo usmerjeni Liberation. strankino moralno podobo, »Levica je ob službo z bor- ki jo je tako dolgo negovanimi obeti, da bi se kmalu la, ko je čakala na oblast, vrnila na delo«. 2e pred volitvami je Pričakovati je bilo, da bo nekdanji socialistični pre-stranka desnega centra, mier Michel Rocard pri-Unija za Francijo (UPF), znal, da so bile strankine požela do 476 od skupaj najvecje napake njena aro-577 sedežev v skupščini gantnost in zmotne zahte-po drugem krogu priho- ve po »monopolu na mo-dnjo nedeljo in tako ponu- ralnost«. »Se Se spomnite? dila ključ do moči konser- Trdili smo, da bomo spre-vativcem, ki že nadzorujejo menili življenje, da bomo senat (zgornji dom) in 20 odpravili brezposelnost, da od skupaj 22 francoskih re- smo najboljši,« je rekel, ko gij. Nekdanji vodja sociali- se je spominjal evforičnih stične stranke Lionel Jo- obljub socialistov pred spin je dejal, da bi lahko zmagovitimi volitvami leta Število socialističnih po- 1981. (Reuter) Francoska narodna skupščma VOLILNI IZIDI B8E8!| Konservativni tabor* 12.5% Nacion. fronta Ostali mmma Komunisti Ekologisti Konservativno koalicijo sestavljata ^niracova golistična RPR 'n Giscard D’Estaingova srechnsko-desničarska UDF Ruski mediji pod nadzorom Kozirjev odpotoval v VVashington Ruslan Hasbulatov, predsednik ruskega parlamenta MOSKVA - Spopad za oblast v Rusiji se zapleta in dobiva nove razsežnosti. Predsednik Boris Jelcin in nekdaj njegova desna roka general Aleksander Ruckoj stojita vsak na svojem bregu, predsednik parlamenta Ruslan Hasbulatov pa tudi ne odneha in od ustavnega sodišča zahteva obsodbo Jelcinovega razglasa predsedniškega posebnega režima. Na moskovskih ulicah je vendarle Se vedno mirno, kar pa bo v prihodnje odvisno od obnašanja vojske, ki za zdaj se stoji ob strani, oziroma se zdi, da podpira presednika države. Iz vlade, ki je sicer v nedeljo podprla Jal-cina, je odšel samo pravosodni minister Fjodorov, ki pojasnjuje, da se ni mogel strinjati z Jelcinovim predsedniškim dekretom »iz tehničnih, pravnih razlogov«. Boris Jelcin se po.včerajšnjem zasedanju parlamenta vsekakor ni dal prestrašiti in je sprejel igro zob za zob. Svojim nasprotnikom, katerih glavni vodja se zdi prav general Ruckoj, je na sklepe parlamenta odgovoril tako, da je uvedel nadzor nad radiom, televizijo in časniki, s Čimer naj bi preprečil »kakršnokoli vmešavanje v svobodo tiska«. Ministrstvu za notranje zadeve je ukazal zastraži-ti vse medije, verjetno zato, ker so pred Jelcinom že poslanci razglasili svoj nadzor nad tiskom, še posebej pa nad radiom in televizijo, ki so ju že na osmem kongresu poslancev obsojali, da sta pristranska in da podpirata predsednika države. Takoj po uvedbi nadzora nad tiskom je agencija Interfax sporočila, da bi predsednik razglasil posebni režim že prej, Ce mu ne bi nasprotoval podpredsednik Ruckoj. Generala Ruckoja so v ponedeljek zvečer kot izadajalca obsojali tudi tisoči Jelcinovih pristašev, elanov gibanja Demokratična Rusija, ki so se zbrali v kinu Oktober. Napovedujejo, da se bodo javne manifestacije podpore Jelcinu nadaljevale, grozijo pa tudi, da utegne predsednik spodbuditi rusko delavstvo k politični stavki, Ce ga bo parlament oviral pri pripravah na plebiscit, ra- zpisan za 25. april. Ruski zunanji minister Andrej Kozirjev je medtem že odpotoval v VVashington, kjer bosta s Sefom State Departmenta Christopherjem pripravila vse potrebno za prvo srečanje predsednikov Jelcina in Clintona, tretjega in četrtega aprila v Vancouvru v Kanadi. Ko-zirjeva bo sprejel tudi ameriški predsednik, ki je v soboto zveCer med prvimi podprl Jelcinov razglas o posebnih ukrepih. Ruski minister je pred odhodom v ZDA povedal novinarjem, da se je predsednik Jelcin pred sobotno uvedbo posebnega režima posvetoval z vsemi zahodnimi vladami. ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Jamstveni obvestili za Signorileja in Sterpo V vrtincu podkupovalnih afer sta se včeraj znašla voditelj nekdanje socialistične levice Claudio Signoriie in državni podtajnik PLI Egi-d/o Sterpa. Za oba bodo zahtevali odvzem parlamentarne imunitete. .......................stran 4... Trst: Ayala predstavil Demokratsko zavezništvo Palermski sodnik in trenutno poslanec PRI Giuseppe Ayala je sinoči v Trstu predstavil novo politično gibanje Demokratsko zavezništvo. Pred manifestacijo je spregovoril univerzitetnim študentom. .......................stran 5... Pred občnim zborom gostincev SDGZ Danes popoldne bo v šempolajski restavraciji Gruden občni zbor gostinske sekcije SDGZ, sledilo pa bo predavanje prof. Janeza Bogataja o tipologiji slovenske gostilne. O problemih gostinstva ter o glavnih temah današnjega občnega zbora je v intervjuju za naš dnevnik spregovoril predsednik gostinske sekcije Lino Doljak. .......................stran 6... Uspešno delo posojilnice v Sovodnjah Kljub vse bolj težkim pogojem je Posojilnica v Sovodnjah lani uspešno zaključila poslovanje. Vloge so se povečale za dobrih enajst odstotkov, čisti dobiček za nad sedem odstotkov, prvič je vrednost premoženja presegla tri milijarde lir. To so osnovni podatki obračuna 1992. .......................stran 8... Ob robu turnirja v Key Biscayneu V Key Biscayneu na Floridi se je končal velik teniški turnir za moške in ženske. Slavila sta Pete Sampras (pričakovano) in Arantxa San-chez (manj pričakovano), turnir pa je skoraj ves čas motil dež. Od najboljših je zaradi zdravstvenih razlogov manjkala le Monika Seleš. ......................stran 19... -PALERMb / PRIČEVANJE h Novinarja Maura de Maun je ubila mafija PALERMO - Mlajšim seja, ki je bil umor jegovo ime ne pove januarja 1979. ničesar, starejši pa se go- Sodniki \° spominjajo, da je bil preučujejo Mut S| >>Pruner leta« in dsa je izjave in n i izklj 0 za prvo resno da bi državno pra f»p lcc v S krutosti° ma" vo v Palermu pot _ j Mlsumo na novinarja uvedlo preiskave T tednika bila pred časom Ura Maura di Maura, ki rana. ^rez sledu 16. Mauro de Mam septembra 1970. Sedaj je ginil 16. sept, )e§ovem izginotju 1970; preden je ol ma^°Vpr^ »skesani« ure zapustil ured Pal JSC,. P31"6 Mutolo. je telefonsko sp Dov0^! m so^n^com )e domov, da se vre Ma, 6 3 ’ Postal De pred vrnitvijo dor oa >>n,ac^e2en« tn so je pognal avto in M "j- uruzine Santa__________, „„ ,____ f|.aria ™ Gesu, ki jo je te- no še kam, op e de B° * Bonta- da v avtu ni bi j n-----ličimo nonta- ae' Bontadeja so ubili 23. aPnla 1981. Mutolo je tu- 1 navedel imena moril-, ?V’ M 80 bili prav tako utnt1 v spopad med Riškimi klani v ^fetku osemdesetih let. S°l°je Se Povedal, da 80 de Maura zadušili, do- JH pa )e’ da so iz istih glogov ubili tudi novi-dnevnika B Gioma-_^bSialia Maria France- slednjega dne j našla avtomobi parkiran v srei lerma, o De Ma bilo vec nobeni Preiskovalci si vali vec možn to, da je De M< del kaj v zvezi predsednika 1 teia, ki je umrl nesreči leta 19( spesno. ITALIJA / MUCCIOLI IN UMOR »Zavrnil sem vse obtožbe« Francesco Muccioli po zaslišanju v Riminiju ni hotel dajati izjav številnim novinarjem, ki so ga oblegali (AR) KUŽNE BOLEZNI / SLINAVKA Slovenija bo najverjetneje izvzeta iz dela ukrepov ES V Italiji je 34 novih žarišč slinavke LJUBLJANA - Slovenska delegacija z direktorjem Republiške veterinarske uprave dr. Mihaelom Vengustom se je zaradi izbruha parkljevke in slinavke v Italiji udeležila posebnega sestanka za informiranje o zatiranju omenjenih bolezni pri Mednarodnem uradu za živalske kužne bolezni v Parizu. Na sestanku so sklenili, da bo Republika Slovenija najverjetneje izvzeta iz dela ukrepov, ki jih je sprejela veterinarska komisija Evropske skupnosti. V kolikšni meri bo naša država izjema, bo omenjena komisija odločila ta teden na sestanku v Bruslju. Po predstavitvi epizootiološkega stanja v Evropi so slovensko delegacijo seznanili, da je slinavka v Turčiji trajno navzoča in da je v Italiji 34 novih žarišč slinavke in parkljevke. Pri serološkem testiranju uvoženih živali v Republiki Italiji so ugotovili protitelesa slinavke in parkljevke pri živalih, uvoženih s Slovaške. Veterinarska inšpekcija Evropske skupnosti sumi, da so zaradi uvoza živali iz Slovaške in Češke v Slovenijo tudi pri nas možni podobni serološki rezultati. Zato je slovenska delegacija izjavila, da bo nemudoma organizirala akcijo za serološko ugotavljanje protiteles slinavke in parkljevke pri mladem pitanem govedu in o izidih obvestila veterinarsko inšpekcijo Evropske skupnosti. V ponedeljek so sicer odpravili omejitvene ukrepe pri uvozu živali, surovin in odpadkov živalskega izvora, ki veljajo za Hrvaško, ukrepi, ki veljajo za Italijo, pa ostajajo v veljavi do preklica. Na sestanku so tudi povedali, da je prišlo do vnosa virusa slinavke in parkljevke v Italijo s ponarejenimi dokumenti, zato izvor živali ni znan. Tako so do zasedanja veterinarske komisije Evropske skupnosti vse tranzitne države osumljene, da imajo virus v lastnih Čredah. (I. P.) ALPE ADRIA / 32. MEDNARODNI SEJEM V letošnjo pomlad s svobodo gibanja Na sejmu kar 337 razstavljalcev iz 19. držav Včeraj so se odprla vrata 32. mednarodnega sejma Alpe-Adria (Foto: S. 2vulovič/TRIO) LJUBLJANA - V letošnje leto turizma se je včeraj vključil že 32. mednarodni sejem Alpe-Adria, ki bo na Ljubljanskem sejmu odprt od 22. do 27. marca. Direktor Ljubljanskega sejma Borut Jerše je povedal, da se je sejem v zadnjih letih razvil v pomembno sejemsko dejavnost, ki povezuje veliko držav in njihova gospodarstva. Na letošnjem prvem delu sejma Svoboda gibanja se predstavlja kar 337 razstavljalcev iz devetnajstih držav s Športno in rekreacijsko opremo, turistično ponudbo, prehrambenimi izdelki, športno konfekcijo in podobnim. Letos pa se na sejmu prvič celovito predstavljajo tudi ljubljanske občine s svojo turistično ponudbo. (B. H.) 2 Torek, 23. marca 1993 -------«--------:------ DOGODKI - MNENJA NOVICE Nemški liberalci prekinili vse stike s Haiderjevo FPO BERLIN/DUNAJ - Zvezno predsedstvo nemških liberalnih demokratov (FDP) je včeraj sklenilo prekinitev vseh uradnih kontakov z Haiderjevo svobodnjaško stranko. Poleg tega je predsedstvo tudi sklenilo, da bo na naslednjem zasedanju Liberalne internacionale predlagalo izključitev avstrijske svobodnjaške stranke iz gibanja liberalnih strank Evrope. Sklepa predsedstva, katero se je sestalo v Berlinu, je novinarjem posredoval sam predsednik nemških liberalnih demokratov grof Lambsdorff,. Le-ta je bil večkrat tarCa ostrih in osebnih napadov s strani Haiderja. Predsednik FDP je tudi izjavil, da želi njegova stranka zdaj navezati stike z Liberalnim forumom, katerega je ustanovila bivša podpredsednica FPO Heide Schmidt. Liberalni forum ima medtem v avstrijskem parlamentu klubski status, Schmidtova pa je ostala bet j a predsednica avstrijskega državnega zbora. Generalni tajnik avstrijskih svobodnjakov, Gerhard Meisch-berger, je prekinitev vseh uradnih kontatkov s strani FDP označil kot “politično samo-dema-skiranje" nemških liberalnih demokratov ter menil, da je FDP s tem korakom postala “poma-gaCica Liberalnega foruma“. Haider sam do najnovejšega razvoja in grozeči izključitvi iz LI se ni zavzel stališče, je pa za danes napovedal posebno tiskovno konferenco. (I.L.) Potrč in Pučnik o poslanskih plačah LJUBLJANA - Vlada Republike Slovenije je na včerajšnji seji sprejela mnenje o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o načinu obračunavanja in izplačevanja plaC, ki sta ga Državnemu zboru Republike Slovenije predložila v obravnavo poslanca Miran Potrč in dr. Jože Pučnik. Kot že pred ponovnim glasovanjem o zakonu, ki določa način obračunavanja in izplačevanja plač, je vlada tudi tokrat predlagala omejitev rasti plač poslancev, pri čemer pa se ne zavzema zgolj za uzakonitev že zdaj veljavnega znižanja osnove za določanje poslanskih plač na 80 odstotkov povprečne plače v gospodarstvu, ampak Se za dodatno znižanje osnove na 60 odstotkov povprečne plače v gospodarstvu. Hkrati je vlada sprejela sklep, da ne glede na odločitev Državnega zbora pri določanju plač elanov vlade že upošteva tako znižano osnovo. Predsednik Evropskega parlamenta v Sloveniji LJUBLJANA - Včeraj se je v Ljubljani mudil predsednik Evropskega parlamenta Egon Kle-pseh. Sestal se je s slovenskim predsednikom Milanom KuCanom, predsednikom slovenske vlade Janezom Drnovškom in z delegacijo državnega zbora slovenskega parlamenta, ki jo je vodil predsednik tega zbora Herman Rigelnik. Po pogovorih je gost poudaril, da je zadovoljen s trdnostjo slovenskega političnega sistema in da se strinja s stališčem Slovenije do zadnjih izjav Italije, ki pravi, da gre pri tem le za italijanski predvolilni manever. (STA) Umrl je arhitekt Damjan Gale (1946-1993) LJUBLJANA -Skušal se bom izogniti pisanju nekrologa, v nedeljo, 21. marca preminulemu fotografu - arhitektu, ali obratno, kakor je komu ljubše. Poznal sem ga kot fotografa, s katerim sem delil majhne skrivnosti. Od enostavnosti postopkov katerih ni skrival do molčanja, kadar si je privoščil nov kos opreme in njegovi najbbžji niso smeli izvedeti. Ta otročja skrivanja, zapravljanja Časa in denarja so posebnost fotografov. GaraCu in umetniku, kot je bil Damjan se ni zdelo Skoda ne prvega ne drugega, prepričan pa sem, da je kljub občasni jezi istega mnenja tudi njegova družina. Na razstavi An-drea Kerstesza sva se videla zadnjic. Jože Suhadolnik IZRAEL Intifadi in nasilju ni videti konca _________BALKAN / VOJNA___ Zračni koridor med Tuzlo in Srebrenico Srbijo in Črna goro pred mednarodno sodišče JERUZALEM - Nasilju na zasedenih arabskih ozemljih ni videti konca. Včeraj so pod streli izraelske soldateske ugasnila življenja Štirih mladih palestincev. V Ra-fahu se 11-letni Mohamed Tavfik Zarbuga ni vrnil s Sole domov, ker ga je med potjo v glavo zadela izraelska krogla, v Han Junesu je bil ubit 24-letni Džihad Sadek, v Nuseiratu pa neki 10-letni otrok in 20-letni Jaser al Masdalavi. V Jeruzalemu je palestinski skrajnež z nožem ranil pet študentov in ravnatelja neke izraelske šole. Napadalca je policija le s težavo rešila pred linčem, nemočna pa je tudi ob novih »kazen-sko-mašCevalnih« pohodih židovskih kolonov na palestinske vasi. Prav zato je premier Rabin včeraj v parlamentu pozval prebivalstvo, naj ne zgubi potrpljenja in razsodnosti, ker »bo v tem boju zmagal, kdor bo dlje vzdržal«. Po njegovem mnenju palestinske inti-fade (upora) ne bodo strli z represijo in vojaškimi metodami, temveč jo morajo umiriti s političnimi rešitvami. Rabin se je znašel v precejšnjih težavah, ker je intifada kamnov prešla v intifado nožev, Arafatove »teroriste« pa so zamenjali verski fanatiki integralistic-nega gibanja Hamas. Tudi samokolnica se je v Srebrenici spremenila v sredstvo za pomoč ranjencem' (telefoto AP) ZDRUŽENI NARODI, HAAG, BEOGRAD, SARAJEVO - Člani Varnostnega sveta so v ponedeljek preložili sprejem resolucije, s katero bi poostrili nadzor nad izvajanjem prepovedi poletov nad Bosno in Hercegovino in dovolili uporabo sile. Nadzor naj bi izvajala vojaška letala zveze Nato. Varnostni svet se je tako odločil, ker je na pogajanjih o miru v Bosni in Hercegovini srbska stran predlagala prekinitev ognja in dovolila vzpostavitev zračnega koridorja za dostavo človekoljubne pomoči v dolžini štirih kilometrov med Tuzlo in Srebrenico, in to od torka do sobote. Tak ukaz je srbskim silam v Bosni in Hercegovini izdal vodja Srbov Radovan Karadžič. Kaže pa, da so pogajanja v New Yorku o miru v Bosni in Hercegovini zašla v slepo ulico, saj sta srbska in muslimanska stran zavrnili podpis dela sporazuma o ozemeljski razdelitvi BiH. Zdi se, da tudi sopredsedujoča Vanče in Owen izgubljata potrpljenje, saj sta izjavila, da ne vesta, koliko Časa bosta še lahko vodila konferenco oiroma koliko Časa bo ta še trajala. Predstavniki UNHCR se pripravljajo na evakuacijo Srbov iz Tuzle, kot so to zahtevale srbske oblasti, toda pred začetkom te akcije hočejo se dobiti zagotovila, da se Srbi res že- lijo iz Tuzle izsebti prostovoljno. Bosna in Hercegovina je v ponedeljek na mednarodnem sodiSCu v Haagu podala prošnjo za sprožitev postopka proti Srbiji in Cmi gori, in sicer zaradi izvajanja genocida, etničnega čiščenja, vojnih zločinov, posiljevanja in ropanja v Bosni in Hercegovini. Na tem sodišču postopki v povprečju trajajo kakšni dve leti, BiH pa je zahtevi dodala še željo, da bi te primere sodišče obravnavalo Cimprej. V ponedeljek se je nadaljevalo silovito obstreljevanje Sarajeva, zlasti njegovih zahodnih predmestij. Zaradi granat, ki so padle na neko osnovno šolo v naselju Hrasno, ki je pod nadzorom muslimanskih sil, je bilo ranjenih kar 18 Solarjev, eden pa je bil ubit. ZraCni koridor za dostavo pomoči prebivalcem Sarajeva je še vedno pretrgan. Poveljnik Unproforja za BiH francoski general Mo-rillon se je v ponedeljek udeležil pogreba 39 Srbov v Bratuncu. Gre za Srbe iz vasi Kravice v vzhodni Bosni, ki so jih menda pobih Muslimani, ko so januarja ta kraj zasedli. Trupla so našli potem, ko so srbske sile to vas ponovno osvojile prejšnji teden. Pogrebne slovesnosti se je udeležilo nekaj sto prebivalcev teh krajev, govornik pa je bil srbski poveljnik general Milan Gvero. (Agencije) H gl X m KOMENTAR Pogled na francoske volitve od zgoraj i Ti 1 . Barbara Kramzar Francosko javno mnenje in tuji opazovalci so si edini: Mitterrandove socialiste je po nepregledni vrsti korupcijskih škandalov in zaradi dvoštevilčne nezaposlenosti doletela pravična kazen. Pridružili so se dolgi vrsti tradicionalnih zahodnih strank - med njimi ameriškim republikancem, britanskim konservativcem ali nemški koaliciji Helmuta Kohla ki jih volilci naštetih držav razumejo kot sinonim za nemoč in brezup in so zato ene že spravili z oblasti, druge pa najbrž Se bodo. Kriza demokracije v zahodnih političnih sistemih, ki jo hranijo večletne hude gospodarske težave, je videti nalezljiva. Zaradi nje je demokrat Bill Clinton vzbudil neskončno upanje Američanov v pravičnejšo družbo - in zaradi nje naj bi Franciji vrnila izgubljeni ponos Jacques Chirac in (ati) Gi-scard d’Estaing. Tako kot novi ameriški predsednik, ki lahko z napačnimi potezami zapravi veliko več kot naslednje volitve - ameriško prevlado v svetu namreč -, pa bodo tudi morebitne velike napake francoske desnice za Evropo katastrofalne. Ce bodo uresničili vse svoje predvolilne obljube, se bodo zamerili Nemčiji, prav zaradi nesebičnega nemškega prijateljstva pa je danes francosko gospodarstvo vsem zameram do socialistov navkljub v veliko boljšem položaju kot v drugih evropskih državah. Francoska desnica si želi spremembe v odločanju ES, ponoven začetek pogajanj o liberalizaciji pogajanj o svetovni trgovini in carinah in samostojnejšo denarno politiko. S tem pa bi zamajali francosko-nemsko os, ki je tri desetletja poganjala evropsko združevanje. Ni presenetljivo, da je bil povojni duhovni oCe Evrope z veliko začetnico prav Francoz Jean Monnet. Nemška prevlada nad staro celino, ki bi neizbežno sledila umiku drugih držav iz skupnega projekta, bi zanesljivo izzvala težke mednarodne posledice za vse. BUDIMPEŠTA / ZASEDANJE SREDNJEEVROPSKE POBUDE Vrsta pobud za razvoj srednjeevropskega prostora Razprava tudi o povezavi Trst - Budimpešta - Kijev Paolo Lepri, Ansa BUDIMPEŠTA - Včeraj se je v Budimpešti začelo dvodnevno zasedanje Srednjeevropske pobude, organizacije, ki združuje države Srednje Evrope. Poleg Avstrije, Italije, Madžarske, Poljske, Hrvaške, Slovenije in Bosne in Hercegovine sta biti včeraj po hitrem postopku za Članici sprejeti še Češka in Slovaška; vse te države so mnenja, da je mogoče z regionalno kooperacijo povečati vlogo Srednje Evrope in pospešiti njen razvoj. V to smer deluje organizacija, ki je tudi tokrat prejela nove prošnje za pristop. Za članstvo so namreč zaprosile Belorusija, Ukrajina, Bolgarija in Romunija. Zadnje zasedanje Srednjeevropske pobude je bilo novemba lani v Gradcu, ko so države Članice v sklepnem dokumentu poudarile posebno vlogo te organizacije pri podpiranju novih demokratičnih držav in njihovega postopka integracije v Evropo. Na včerajšnjem sestanku pa so ze govoriti o možnosti političnih akcij, ki so jih v Gradcu le bežno nakazali s tm, da so izvedli nekaj pobud za Bosno in Hercegovino. Kar zadeva gospodarski razvoj pa že deluje sekretariat te organizacije pri Evropski banki za obnovo in razvoj; operativen je postal januarja letos in nekatere države so v ta namen že nakazale prva sredstva. Italija je, na primer, nakazala prvih 16 milijard tir. Ta sekretariat bo ocenil načrte, ki jih predlagajo posamezne države in bo olajšal iskanje finančnih sredstev za izvedbo teh načrtov. Doslej so delovne skupine že sestavile seznam prvih 119 načrtov na faznih sektorjih. 15 so jih že izvedli, 16 so jih zaceli izvajati, 27 jih je pripravljenih, 19 so jih odobrili, nadaljnjih 42 pa se prucujejo. Ze v Gradcu so med drugim sklenili, da bodo Evropski banki za razvoj priporočili, naj podpre sedem pomembnih projektov za gradnjo velikih infrastruktur, med temi je tudi povezava, tako avtocestna kot železniška Trst - Budimpešta - Kijev. To so torej teme, o katerih bodo danes razpravljati in o katerih je napovedana za pozne dopoldanske ure sklepna tiskovna konferenca. Uradni del zasedanja se je začel šele sinoči s srečanjem na madžarskem zunanjem ministrstvu, vendar je že prišlo do nekaterih dvostranskih srečanj. Tako sta madžarski in slovenski zunanji minister Jeszenski in Peterle podpisala sporazum o dvostranskem sodelovanju, Italijanski zunanji minister Colombo pa se je z Jeszenskim pogovarjal o sodelovanju med državama. NEMČIJA Nemški zakonik dopušča mile kazni za neonaciste Rodolfo Calo / Ansa BERLIN - Sodniki v Magdeburgu (nekdanja NDR) so obsodili na mile zaporne kazni (eno leto in Štiri mesece, deset mesecev in deset mesecev pogojno) tri mlade »skinheade«, ker so pred enim letom sodelovali v napadu na skupino levičarjev. Včerajšnja razsodbe je le zadnja na Štirih procesih zaradi umora in telesnih poškodb desetim osebam ob napadu kakih 60 desničarskih »skinheadov« na skupino »punkov«, ki so praznovali rojstni dan nekega njihovega tovariša v magdeburškem lokalu Terasa na Elbi. Preiskovalci in sodstvo niso uspeli do sedaj ugotoviti, kdo je ubil 23-letnega levičarja Torstena Lampre-chta. Bržkone bo morilec ostal neznan, do sedaj so na Štirih procesih obsodili le 18 desničarskih nasilnežev. Vcerajšna mila obsodba je ze sprožila nove polemike, saj marsikdo sodnikom očita, da so do neonacistov in drugih desničarskih skrajnežev preveč popustljivi. Docent za kazensko pravo na Svobodni univerzi v Berlinu Joachim Bohnert je včeraj navajal, da je taka popustljivost rezultat dveh totalitarnih režimov (nacističnega in komunističnega). Nemčija ima sedaj skrajno liberalno in garantistič-no kazensko zakonodajo. Da bi bila mera polna, je to nasilje za nemško zakonodajo »navaden kriminal«, prav zato bi bilo po Bohnertovem mnenju zgrešeno seči po težjih obsodbah, ki bi jih narekovali politični vzgibi. Prav zato je treba na enak način obravnavati tudi napade na domove za azilante. Vseeno pa je Bohnert pri tem navedel, da bi te napa-dalce obtožil »namernega umora«, 8 kaj, ko stara razsodba zveznega ustavnega sodišča navaja, da je treba dokazati »namerni umor«. V bistim je nemogoče dokazati, da je neki neonacist res nameraval ubivati, ko je zagnat molotovko v dom za azilante. Za nemško zakonodajo je samo »ogrozit varnost stanovalcev«, tako da so kazni bolj mile kot v primeru »namernega umora«. To pomeni, da nimajo pravega orožja proti desnemu nasilju■ POGLED Tri sestavine Clintonove reforme -j—v ri nas smo nameniti I—"sorazmerno malo po-JL zornosti Clintonovi reformi. Menim, da bi jo kazalo podrobno analizirati, ker je v njej veliko poučnega tudi za naše ravnanje. Znano je, da se ogromni javni dolg že desetletja obravnava kot osrednji problem ZDA. Predsednik Reagan je leta 1981 objavil program postopnega zmanjševanja enormnega proračunskega primanjkljaja. Toda njegovi ukrepi so se kaj hitro izničili in javni dolg se je samo še povečal. Prav tako tudi predsedniku Bushu ni uspelo niti malo obrzdati tovrstnih negativnih tokov. Predsednik Clinton, ki predstavlja mlajšo generacijo in zastopa sodobnejše poglede demokratske stranke, se je tega osrednjega problema lotil na nov naCin. Se pred nastopom v kongresu je ameriški javnosti podrobno pojasnil poglavitne sestavine načrtovane reforme in zaprosil državljane za podporo. Odkrito jim je povedal, da bodo za zmanjševanje javnega dolga potrebna odrekanja: Clinton se torej globoko zaveda, da lahko računa na uspeh reforme le, Ce jo bo večina Američanov sprejela za svojo. Zato gradi na politični mobilizaciji državljanov, ki naj bi vplivali na odločitve kongresa. Dojel je, da enkratna podpora večine volivcev na predsedniških volitvah nikakor ni zadostna, temveč je to podporo treba ve- dno znova zagotavljati ob konkretnih ukrepih. Za izpeljavo daljnosežne reforme očitno ni dovolj opirati se samo na vrhunske ekonomiste in državni aparat. Prav v tem se Clintonov način obravnave javnega dolga bistveno razlikuje od prejšnjih dveh predsednikov, ki sta bila iz vrst republikanske stranke. Druga novost je ta, da je najavljeno reformo zgradil na dveh med seboj povezanih glavnih vzvodih: na povečanih davkih in zmanjšanem zveznem proračunu. Za zdaj je bil konkreten glede davkov, manj jasen pa glede obsega proračuna. Davki naj bi se povečali za 246 milijard ameriških dolarjev. S tem pa bi se, po njegovih zagotovilih, javni dolg zmanjšal za 247 milijard dolarjev. To naj bi bil začetek nekajletnega obdobja, ko bi se zmanjševal javni dolg. Tretja pomembna sestavina Clintonove reforme je poudarjeno progresivno obdavčevanje. Povečani davki naj bi se nanašali predvsem na najbogatejši sloj ameriške družbe in na velike korporacije. Predsednik Clinton zatrjuje, da povečanje davkov ne bo prizadelo ljudi z manjšimi dohodki. Kritiki njegove reforme v to moCno dvomijo. Toda med svojimi nastopi, s katerimi se zavzema za podporo široke javnosti, Clinton z argumenti dokazuje usklajeno in pravično porazdelitev obveznosti. Na javnost je napravil močan vtis s podatkom, da bodo povečani davki predvsem prizadeti samo dva odstotka ameriških državljanov, torej skupino najpremožnejsih. Veliki kapital in najboga-tejsi sloji so takoj zaceli propagandno protiofenzivo. Dokazujejo, da bodo napovedani Clintonovi ukrepi zelo slabo vplivali na gospodarstvo nasploh in še posebej, da se bo ob tako povečanih davkih bistveno zmanjšal interes za naložbe. Grozijo tudi s povečanim odlivom kapitala v tujino. Značilno je, da je takoj po Clintonovem govoru v kongresu nekdanji predsednik ZDA Reagan objavil v dnevniku New York Times plačan politični oglas s takole osnovno vsebino: »Ati sem pravilno slišal? Ali resno mislijo, da naj bi tiste, ki so težko delali in biti uspeSni, zdaj v nekem smislu kaznovali prav za to!« To je seveda ponavljanje stare demagogije, s katero so najbogatejsi sloji vedno nastopati proti progresivni obdavčitvi. Primerjalni podatki pa povedo, da so velike korporacije in bogati sloji na Šved- skem in v Nemčiji pa tud1 sicer v večini zahodno® vropskih držav veliko b°) obdavčeni kot v ZDA. Precej nejasno je v tem trenutku, kako se bo Cim ton konkretno lotil zman) sevanja zveznega proraču na. Ali bo predvsem zmanjšal sredstva za obo rožene sile, za oborozeva nje in za državni aparat ati pa bo moCno zarezal tu 1 v zdravstvo, Šolstvo in so cialo. Sele ko bo to pov sem jasno, bo javnost do bila celostno podobo Cim tonove reforme. KULTURA Torek, 23. marca 1993 3 ETNIČNA GLASBA / INTERVJU S KRALJEM RAIJA CHEBOM KHALEDOM NA KRATKO Nisem brat musliman, jaz sem brat muzikant S svojo ustvarjalno prisotnostjo je alžirsko glasbo ponesel v svet in ga z njo očaral v°m— uajva zas Orancan Khaled H; J,™' nesporni kr £°TAta”oT»! i osvaja s Khaled je nežne Karizmatična osebi , obraz, ko n „nu cmih oci zag ^ajm plamenčki odtenki smeha pozi JO V nipontm^ _ _ «0 m rnoc upirati °dru, ne v glasbi. u°oer dan, Kh ‘•■»unjega srečanja pomhdi deve, v ?.°ber dan, Ti Veliko.jm^ sem tornej, bil sem taki P^sod. In leta 9i: el delati novo pk le Pravkar izšla. Tc nnv-ahiko povesti _ ~xr e’ ^e- Naslov : g^SeT: raija, želel je pravi alžirski zvok. PloSCo ste torej posneli na prava glasbila, s harmoniko ... Seveda. Ne maram računalnikov, ki igrajo, Čeprav se jim nismo povsem izognili. Imeli smo arabski sintetizator, sicer pa veliko akustičnih glasbil. Veš, veliko glasbenikov snema plošče z računalniki in nato se jih v živo sploh ne spozna. Zdi se mi, da je treba delati s pravimi glasbeniki, z vedno istimi. Tako imam lahko vedno enako strukturo, enak zvok. Harmoniko obožujem, harmonika je piano revnih! Fi kadim zemen (V davnih Časih) ste imeli nenavadno kitaro, kitaro, ki ste ji rekli kitara ESSO, kdaj... Hahaahaha hahahihi-ha. To so moji začetki. Imel sem sedem, osem let, strašno sem si želel imeti kakšen instrument, a nisem imel denarja, sploh ne za kitaro. In spomnil sem se, da lahko kitaro naredim sam: vzel sem prazno bencinsko pločevinko, v katero sem zabodel roCaj metle, palico, naredil odprtino in na žeblje navil laks. Ha! Pa Se dober zvok je imela. Igral sem jo samo zunaj, na ulici, ne na po^ rokah. Ne, nisem na- 1 stopal... Prav tako v davnih Časih ste preigravali skladbe Nass el G h i - wan. Ra- za ro- njihov pomen vas? Oran ni d a 1 e C o d Ma- Tatjana Capuder ka. Ko sem bil mlad, je imela maroška glasba name velik vpliv, sploh glasba Nass el Ghivvan. Bila je nekaj novega, svežega. V njej je bil krik bolečine. T akrat sem igral s skupino, ki se je imenovala 5 zvezdic, igrali smo tudi to glasbo. N a -v a d n o sem pel in igral banjo, in ko se je razživelo, ob polnoči, enih, sem odložil banjo in zagrabil harmoniko ter igral rai'. Potem so nam na lepem p r e po ve- dah javno izvajati maroške stvari. Skregali so se z Maročani. Vlade. Tisti kreteni, ki delajo samo zgago. Res! Se sedaj me boli, ko se spomnim. Zelo me je prizadelo. Imel sem 15 let, ko so pred mojimi oCmi pobrali moje kolege in jih pozaprli. Kaj mislite o politiki v glasbi? Ali ni peti o ženski, alkoholu, ljubezni v arabski, alžirski glasbi pravzaprav že politika ... Ampak to so same lepe stvari življenja! To ni politika! Ne delam politike v glasbi. Povem samo, kar mislim in vidim. O politiki ne vem veliko. Ne briga me. Res je, da je bil rai v Alžiriji prepovedan. Rekli so, da je vulgaren. Nic vulgarnega ne pojem. In zahvaljujoč mladim, ki so rai v Alžiriji sprejeli, in delno svetu, je rai v Alžiriji prišel tudi v medije. Kakšen je vaš odnos do islama? Sem pac musliman, ampak ne maram fanatikov, ki mislijo, da so bogovi. Kajti to je po muslimanskih zakonih prepovedano! Ja! Enaki so kot sodrga v Evropi! ci Credniske zavesti - Bratje Muslimani! pa Brat Muzikant! Evo. ZDAJ IN NIKOLI Cena centra zatisju, ki je trajalo a o dlje kot običajno, J ,e sPet pričelo. Pritoke stanovalcev mestnih j e !sc cez prezivahno a°ga anie v tpD Ju, T- a razhko od ti- tovki jih zanima živost n “ s° mnenja, da se v Hubljani (o njej tokrat govorimo) dogaja pre-toalo za metropolo, kaj Sele prestolnico, tisti, ki hocej svoj zasluženi P citek užiti prav v mesto®1 centru, menijo, da se d°gaja preveč in preveč naglas. P tnCfl Premisljam o tem naVviktu’ se počutim nekoliko shizofreno. Tuto sam stanujem v mes-em središču in ko sem , e selil sem iz malone idiličnega vzhodnega Ptonestja, ki je pomeni-navdih Marjanu Ro-zancu in Se komu, sem se zavedal, kam grem, v dobrem in v slabem. ako si ne dovolim, Zeval Sl pretirano Pritoževal, ko v poletni večerni vročici za kakih sto metrov prek Starega ga proti domu potrebu-jem zaradi gneče vsaj Ce-« nre, ko mi kdo s pre-obteženim mehurjem za Vrati naredi lužo, v kateri praviloma pade jutra-/ Cas°Pis, in ko vidim, da so mladci, ki se zbira-' n?kr°8 Neptunovega odnjaka, kot že toliko-T*t sPet izruvali klopce okrog njega. S stisnjeni-1 zobmi si ponavljam, da gre pri tem za simbolno gesto, da hočejo kaza- I svetu stabilnih dej- sm’ kak° 80 83 zmožni spremeniti, in kako se bom že odselil, ko mi bo tega preveč, saj je lažje prememtibivaliSCek’t litn °k° 1 Sebe' (Z nekd-manjšim razumeva- II em opazujem, kako Andrej Blatnik smetnjaki ob vodnjaku zadostujejo le za nekaj ur odlaganja; potem se vrečke in škatle zbirajo okrog njih in dajejo svoj prispevek opevani podobi stare Ljubljane. Naivno si predstavljam, da bi bilo težavo mogoCe rešiti z dodatnim kontejnerjem ali dvema in se sprašujem, zakaj komunala ustrezno ne ukrepa; navsezadnje je njena vloga nemara v tem, da svet ureja v prejšnje stanje, in ne da njegovo podobo dekadentno spreminja. Bolj ko gre za pritlehne reci, bolj človek zapušča načelno širino duha in bolj išCe izhod v racionalnem.) Malim vojnam proti urbanemu utripu, kakršne izvajajo najbolj bojeviti ljubljanski centralni meščani, je težko najti kako zahodnjaško vzporednico. Podoba tipičnega mesta konca tisočletja je taka, da so najbolj cenjene bivalne Četrti locirane na obrobju, središče pa je namenjeno bodisi zgolj poslovnim stavbam bodisi nudi prebivališče zgolj revnejšim slojem, ki si ne morejo privoščiti miru in udobja, kakršnega nudi dom na obrobju. Center ima svojo ceno, iri ta vključuje hrup, he-ktiko, nered, razkroj, bi lahko patetično rekli. Zdi se, da je prepričanje, kako je stanovanju v srediSCu mesta zagotovljen enak mir in spokoj kot v četrti na obrobju, slovenska posebnost. Seveda jo lahko logično pojasnjujejo, ne nazadnje s pomanjkanjem urbanih tradicij, ki opravičujejo in utemeljujejo tudi kako nočno živahnost, s pomanjkanjem, ki nam velikokrat hodi navzkriž. A vse to so kvazisoci-ološke zastranitve, ki morda poročajo o svetu, v katerem živimo, sožitja vanj pa ne bodo prinesle. In tisto, kar me pri teh ponavljajočih se konfliktih med javnim in zasebnim življenjem (za to v nekakšni zelo ogoljeni različici namreč gre) bega, je očitna nena-darjenost odločujočih, da bi poskrbeli za sožitje različnega. Najučinkoviteje ga je mogoče doseči tako, da poskrbimo, da se različno sploh ne sreča. Alternativna kultura že lep Cas sama ponuja, da bi sla v geto na Metelkovo, torej stran od centra, v okolico, kjer je gostota stanovalcev in s tem nezadovoljnih občanov manjša kot, recimo, v Trnovem. Vendar se tisti, ki imajo v rokah škarje in platno Ljubljane, kar nekako izogibajo izkoristiti to priložnost. Namesto tega bo po njihovih načrtih KUD France Pešeren v Trnovem (kot že zapisano: najbolj liberalno kulturno prizorišče v Ljubljani) dobil novega soseda, ki bi potreboval mir in tišino; dolgo pričakovani in nujno potrebni materinski dom. Gre za Se enega v nizu spodrsljajev, ki jih gre pripisovati tudi odsotnosti urbanega načina mišljenja? Ali pa je kdo ocenil, da KUD s svojo resno dejavnostjo pridobiva preveč simpatij in da je v borbi za podobo javnega prostora potrebno ustrezno okrepiti nasprotnikovo stran? IMPROVIZIRANA GLASBA Limpe Fuchs med izzivalnostjo in iskanjem ritma Koncert, ki je bil 18.3. v gledališču Glej Rajko Muršič Kar zadeva sodobnejšo (improvizirano) glasbo, je bilo v zadnjem Času Čutiti koncertno praznino, saj po januarskih nastopih Rove, Marca Ribota in Voodoo Freicore ni kazalo, da bo pred Drugo godbo se kakšen koncert sodobne glasbe. Na srečo je pripravilo Društvo za vzpodbujanje in napredek nove glasbe, Muzina, nastop nemške glasbenice Limpe Fuchs, ki nas je spomnil, da se po nekaterih evropskih deželah Se zmeraj sprehaja duh Ca-geovskega performansa. Limpe Fuchs je 52-let-na perkusionistka iz Alter Pfarrhov v bližini Miin-chna in deluje že od začetka 60. let, ko je med drugim bobnala v skupini Munich, kasneje pa je s kiparjem in glasbenikom Paulom Fuchsom začela izvajati projekt pod nazivom Anima Musiča, ki se je v 80. prevesil v samostojno delovanje in nastopanje. Limpe Fuchs je doslej izdala 9 plošč, tik pred izidom pa je najno-vejsi solistični projekt Fortgang. Sodelovala je tudi z jazzovskimi improvizatorji (A. Mangelsdorf, M. Crispell), predvsem pa s koncertnim pianistom F. Guldo. V zadnjih dveh letih je že dvakrat obiskala Slovenijo, nazadnje na povabilo skladatelja A. Kumarja. Klasični performans ima svoje dobre in slabe plati - zaradi slednjih (pretenciozni konceptualizem, glumaštvo, ignoranca do poslušalstva ...) je v zadnjem Času precej pozabljen, Čeprav ni rav- no tista oblika nastopa, ki bi jo bilo treba povsem zavreči, Se posebej, ker omogoča veliko igrive improvizacije in nestandardnih prijemov. L. Fuchs je v svojem predolgem nastopu (trajal je dobro uro in pol) v skladu s pravili performansa po eni strani navduševala, po drugi pa razočarala kakšnih 30 poslušalcev. Navdušila je z igračkanji s Qistim zvokom, se posebej na prirejenih instrumentih. Bogastvo alikvot-nih tonov krasi instrument, katerega osnova je medeninasta palica (kot pri koncertnih zvonovih), ki je prek žice pripeta na prebodeno opno bobna, ki visi na visokem stojalu. Rezoniranje palice oz. polne cevi, žice in opne se dopolnjuje v »simfonijo« alikvotnih tonov iz celega zvočnega spektra. L. Fuchs je sicer uporabljala se nekaj tolkal (s spoštovanja vredno tehniko), vendar je na nekaterih prirejenih bobnih z monotonim »iskanjem« zvoka pretiravala in nekajkrat izgubila rdečo nit. Ritmično je bilo bobnanje premalo raznoliko, tudi uporaba vokala ni zapolnila muzikalne »praznine«, odveC je bilo nekaj »teatralnih« vložkov. Vse skupaj bi lahko strnili v oceno, da bi ob bolj premišljeni izbiri zvočnega materiala in dinamičnem sprehajanju med glasbili, razporejenimi v prostoru, L. Fuchs ob pravi časovni meri brezre-zervno navdušila, tako pa je pokazala le nekaj zares »svetlih« zvočnih točk. Apel likovnim umetnikom Onkološki oddelek otroške klinike UKC je na pobudo nekaterih kulturnih, znanstvenih in družbenih delavcev izoblikoval organizacijski odbor pod vodstvom dr. Borisa Gombača, direktorja Narodnega muzeja, ki bo skušal pomagati pri reševanju perečih problemov otroške klinike. V ta namen bodo na različne načine zbirali sredstva za odkup enega ali dveh stanovanj, namenjenih za bivanje malih pacientov iz oddaljenih krajev Slovenije. Zdravniki namreč poudarjajo, da bi se uspešnost zdravljenja bistveno povečala, ce bi bili z otroki lahko njihovi starsi, kar pa v prostorih bolnišnice ni mogoCe. Odbor za donatorstvo v korist otroške onkologije zato poziva vse slovenske likovne umetnike, da s svojimi prispevki v obliki risb, grafik, slik in kipov omogočijo razstavo z dražbo, ki jo odbor namerava organizirati 31. marca. Umetniki naj, sami določijo prodajne cene , umetniška dela pa bo sprejemal predstavnik Narodnega muzeja v Ljubljani, na Prešernovi 20 v dopoldanskih urah, najkasneje do 26. marca 1993. V imenu tistih, ki so jim umetniška darila namenjena, se odbor najprisrCneje zahvaljuje vsem, ki jim nameravajo pomagati. (P.R.) O rai" glasbi govorijo kot o nekakšnem alžirskem bluesu. Igral si tudi na veC jazz festivalih... Mojo glasbo včasih uvrSCajo ob bok jazzu, bluesu. Drugačna je, a vendarle. Hmm. Alžirski blues? Verjetno zaradi improvizacije. Tudi besedil. Ampak predvsem zaradi enakorodne improvizacije. In ni lahko improvizirati na ta način. To je nadgradnja. Tega ne zna vsak. Za to je treba imeti dar, občutek. Evo - občutek. Na sceni se med mano in publiko vzpostavi nek tok, nek nenehen fluid. Povsod sem že igral in povsod se je to zgodilo: doma, v Alžiriji, v Franciji, v Ameriki, na Japonskem ... Ko improviziraš, moraš zadeti pravo barvo, občutek. Ne maram ponarejenih, nepravih barv! To je zgodba raija. Zgodba raija, ki je stara že stoletja, ko so ga prepevali Se pastirji. In zgodba raija, ki nosi vso bolečino pozabe, ko so ga prepevale Se dame oran-skih nočnih klubov. Glasbi Cheba Khaleda lahko prisluhnete nocoj v ljubljanskem mladinskem klubu K4 med di-sco zabavo z naslovom Vojaki djihada jezdijo na Zahod - verjetno boste ob njej tudi zaplesali. Dražba za beatlomane LONDON - V prostorih londonskega Phillipsa bo 21. aprila dražba petstotih predmetov, ki so bili v lasti nekdanjih elanov skupine Beatles. Tako bodo npr. dražili klavir znamke Steinway, na kateren je John Lennon napisal pesem Imagi-ne. Predmeti so zbrani iz vseh vetrov in predstavljajo celotno obdobje ustvarjanja te legendarne liverpoolske skupine. Kitara Grestch, ki je Johna Lennona spremljala že na prvih liverpoolskih koncertih, Številne fotografije, plošCe z njihovimi avtogrami bodo vsekakor razveselile premožnejše ljubitelje Bea-tlov. Pa se nekaj kuriozitet: scenski kostum Ringa Starra, poročni list Johna Lennona in Cynthie Povvellen iz leta 1962 in z Yoko Ono iz leta 1969. (AFP) Tretji največji zaslužek v zgodovini ameriškega filma LOS ANGELES - Ameriško filmsko združenje (MPAA) je v letnem statističnem poročilu ugotovilo, da so kinodvorane v Združenih državah Amerike v letu 1992 zasluzile 4, 87 milijard dolarjev, kljub 2-odstotnemu zmanjšanju prodanih vstopnic (lani so jih prodali 964, 2 milijona). Čeprav je ta dohodek tretji najveeji v zgodovini ameriškega filma (več so zaslužili le Se leta 1989 in 1990, in sicer nekaj veC kot 5 milijard dolarjev), predsednik združenja Jack Valenti meni, da je tako visok zaslužek posledica višje cene vstopnic (povprečna cena je približno 5, 05 dolarja), in ne večjega obiska kinodvoran. To trditev je podkrepil s tem, da je v lanskem letu ameriškim producentom samo 36 od 431 filmov prineslo za veC kot 20 milijonov dolarjev Čistega dobička. (AFP) Pavarotti s prijatelji na CD DUNAJ - Luciana Pavarotti je lani septembra skupaj s prijatelji pop glasbeniki organiziral dobrodelni koncert v Modeni. Prišli so mnogi -Mike Oldfield, Bob Geldof, Patricia Kaas, Nevil-le Brothers, Suzanne Vega, Sting, Lucio Dalla in italijanski Joe Cocker, Zucchero. Posnetek koncerta je zdaj pri založbi Decca izšel na laserski plošCi z naslovom Pavarotti & Friends. Sting je na koncertu s Pavarottijem zapel Panis Angelicus, Zucchero je z operno zvezdo odpel Misere, Lucio Dalla pa Caruso. Aaron Neville se je odločil za Schubertovo Ave Mario, nato je Sting ponovno nastopil z Zuccherom in pesmijo Muoio Per Te. Po solo nastopih Suzanne Vega, Mikea Oldfiel-da, Briana Maya, Boba Geldofa in Patricie Kaas sledi zadnja pesem na plošči: Pavarotti, Sting, May, Zacchero in Dalla skupaj zapojejo Verdijevo La Donna E’ Mobile. (STA) IZŠLO JE... / KNJIGE Tri izvirne pesmarice založbe Mondena Tone D. Vrhovnik , /o iy. V UMirncnraei ; 'f Jurij Hudolin: Ajd-bog in pticvolkkaca, zbirka Arion, Mondena, Grosuplje 1993, broširana vezava, cena 1490 Sit. Na včerajšnji tiskovni konferenci v Društvu slovenskih pisateljev je Hudolin opisal temo svoje poezije kot "gozd v svoji glavi", iz katerega upodablja živalska, pravljična ali vsaj nestvarna bitja v "pesmih, ki iščejo grozo, iščejo gnus in premišljujejo o pokončanju in smrti. Vendar na prepričujoč način”, kakor piše v spremni besedi Daneta Zajca. Gre za avtorjev prvenec, v pripravi pa je že novo delo tega mladega slovenskega pesnika. Omeniti velja, da bodo vse tri knjige, ki so jih včeraj predstavili, po besedah urednika zbirke Iva Frbežarja, ki jih je hkrati tudi oblikoval, izšle tudi v bogatejši, bibliofilski izdaji na ročno izdelanem papirju DO VevCe. Novica Novakovič: Fatamorgana ali Kan-kan nekega klovna, zbirka Arion, Mondena, Grosuplje 1993, broširana vezava, cena 1490 Sit. Novakovič, ki smo ga iz prve zbirke - Raztegljive tetovaže - poznali kot pesnika nadrealistično sanjske motivike, se je v zadnjem obdobju ukvarjal s sonetno formo in jo poskusil združiti z nadrealistično fantazijo v novo enoto. Boris A. Novak je na tiskovni konferenci dejal: ”V najboljših sonetih avtor prestopa iz zanj značilnega jezikovnega humorja v svojevrstno liricnost, ki najbrž predstavlja smer nadaljnega razvoja poetike tega samosvojega in nadarjenega pesnika.” Brane Senegačnik v spremni besedi dodaja, da trenutno na Slovenskem ni avtorja, ki ”bi tako jasno in neposredno pisal ludistično poezijo, poezijo igre z jezikom, a tudi z realnostjo”. M. Vrjomin: Pesmi za malopridne otroke, zbirka Arion, Mondena, Grosuplje 1993, broširana vezava, cena 1680 Sit. Avtor, ki ustvarja pod psevdonimom M. Vrjomin, se je namenoma izogibal ločilom in že s tem nakazal, da stavi bolj na poezijo kakor aforistiko. Urednik knjige Zdravko Duša je na tiskovni konferenci poudaril, da je v Času, ko minimalizem ni veC v modi in so se pesniki kratke oblike usmerili predvsem na trdno formo haikuja, knjiga sveža in komunikativna. Urednik zbirke Ivo Fr-bežar je nato pripomnil, da so knjigo z zanimanjem prebirali že tiskarji v tiskarni. Pesmi za malopridne otroke so torej neke vrste odgovor tako na izginevanje poezije v konCno točko (tišino) in hkrati protiargument vse manjši popularnosti poezije na Slovenskem. Torek, 23. marca 1993 ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA NOVICE KORUPCIJA / ŽE PRESENEČENJA PREISKAVA / 0BT02EN JE GOLJUFIJE Diana novi minister zaTcmefijstvo RIM - Demokristjan Alfredo Diana je bil sinod imenovan za novega ministra za kmetijstvo. Prevzel je mesto strankinega somišljenika Fontane, ki je v nedeljo odstopil. Diana je star 53 let in je bil do pred kratkim predsednik združenja Confagricoltura. Priprave na deset italijanskih referendumov RIM - Organizacijski stroj italijanskega notranjega ministrstva je že stekel: treba je pripraviti kar 10 referendumov, ki bodo potekali 18. in 19. aprila in katerih se bo udeležilo kar 48 milijonov (23 milijonov moški in 25 milijonov žensk) volilnih upravičenčev. Za Mattiolija zahtevali izpustitev na prostost MILAN - Tukajšnje sodisce je proučilo zahtevo enega najvidnejših Fiatovih voditeljev Francesca Mattiolija po izpustitvi na začasno svobodo. Sodišče se Se ni odločilo, saj baje obstaja nevarnost, da bi Mattioliju uspelo vplivati na priče, Ce bi ga izpustih na prostost. V svojem posegu je Mattiolijev zagovornik Chiusano skušal dokazati, da Fiat, ki ima letno 60 tisoč milijard lir prometa, ni imel nobenega interesa, da se zagotovi nekaj milijard javnih zakupov in da torej njegovi ljudje niso podkupovali javnih funkcionarjev in politikov. ES bo preklicala prepoved izvoza mesa iz Sev. Italije VERONA - Kaže, da bodo evropske oblasti kmalu preklicale prepoved uvoza italiianskega mesa, vsaj iz italijanske pokrajine Veneto, medtem ko bi prepoved ivoza morala Se obveljati za južne pokrajine Basilicato, Kalabrijo, Kampanijo in Apulijo, kjer Se obstajajo žarišča slinavke in parkljevke. Odprta preiskava na račun Fusarolija? TRST - Državno pravdništvo iz Trsta naj bi na račun Paola Fusarolija, izrednega komisarja Avtonomne ustanove za tržaško pristanišče (EAPT), odprlo preiskavo na podlagi prijave, ki naj bi jo vložilo podjetje Crismani. Sledhje se ukvarja s Čiščenjem vodnih površin in odnašanjem odpadnih materialov. Neki ameriški ladji naj bi bilo zasolilo račun (govori se o 800 milijonih lir), zato naj bi Fusaroli začasno pooblastil neko drugo podjetje, Ocean, ki je bilo pripravljeno, da delo opravi za 200 milijonov. S tem se pri Crisma-niju niso sprijaznili, Ceš da jih je oškodoval, in naj bi se bili obrnili na sodišče. "Obvestilo" tudi za Sterpo (PU) Spet škandal o "zlatih rjuhah" Voditelj nekdanje socialistične levice Signorile je bil med afero minister Sterpa: Sem ogorčen, ker sem o vsem tem zvedel le od novinarjev RIM - V raznih podkupovalnih aferah, ki se Sirijo povsod po državi, sta se vCeraj znašla tudi voditelj nekdanje socialistične levice Claudio Signorile in državni podtajnik liberalne stranke Egidio Sterpa. Oba sta prejela od sodnikov običajno jamstveno obvestilo in za njiju bodo preiskovalci Cim-prej zahtevali odvzem parlamentarne imunitete. Sterpa, ki je bil pred izvolitvijo v parlament novinar milanskega dnevnika II Giornale, je vpleten v preiskavo o tako imenovanih Črnih fondih za finansiranje tečajev za poklicno usposabljanje v Lombardiji. Jamstveno obvestilo so, poleg Sterpe, dobili tudi tajnik liberalne stranke Renato Altissi-mo in republikanca Antonio Del Pennino in Gi-rolamo Pellicano. Za njih je to že drugi oziroma tretji sodni poziv. Sterpa je rekel, da je popolnoma nedolžen in je izrazil ogorčenost, da je o svoji vpletenosti v sodno preiskavo izvedel šele od neke tiskovne agencije. Signorile je dobil jamstveno obvestilo v zvezi s škandalom o takozva-nih zlatih rjuhah, zaradi katerega so se pred leti znašli v težavah nekateri vidni voditelji državnih železnic. Socialistični politik je bil takrat minister za prevoze. Sodniki sumijo, da je na nek način "pomagal" podjetniku Eliu Grazianu, ki je prodajal železnici rjuhe za spalne vagone. Preiskovalci so ugotovili, da je bila licitacija "usmerjena" in da so nekateri vidni politiki in upravitelji nezakonito pomagali Grazianu. Afera je izbruhnila pred enajstimi leti. Vanjo je bil neposredno vpleten tudi tedanji predsednik državnih železnic Ludo-vico Ligato, ki je kasneje v rojstnem mestu Reggio Calabrii padel pod streli organiziranega kriminala. Hišni pripor PORDENON - Pordenonski sodniki so potrdili hišni pripor za nekdanjega socialističnega parlamentarca Francesca De Car lij a (na sliki), ki ga obtožujejo, da je izsiljeval in prejemal podkupnino. Gre za preiskavo v zvezi s financiranjem javnih del, ki so jih dali v zakup v Furlaniji po potresu leta 1976. Medtem pa še niso aretirali furlanskega podjetnika Luigija Cimo-laija, nekdanjega predsednika por-denonskih industrijcev. Obtožujejo ga podkupovanja v zvezi z gradnjo cest v zahodni Furlaniji. Nekdanji minister Claudio Signorile Val solidarnosti z vodjo rimske Caritas Di Liegrom Duhovnik je v glavnem mestu pomagal revnim in priseljencem RIM - Po zapornem nalogu predsedniku Rome Ciarrapicu je konec preteklega tedna v italijanskem glavnem mestu moCno odjeknilo drugo jamstveno obvestilo, ki pa ni oplazilo ne politika ne podjetnika, pač pa tamkajšnjega ravnatelja dobrodelne ustanove Caritas. Msgr. Luigi Di Liegro je bil obtožen poskusa goljufije na račun Pokrajine Rim in slabega ravnanja s priseljenci iz Somalije, ki so jih bili sprejeli v rimskem hotelu Giotto. Vso zadevo je zakuhal bivši rimski občinski odbornik Giovanni Azzaro (KD), ki je bil svojCas zadolžen za vprašanja priseljencev. Le-ta jeprijavil Di Liegra zaradi njegovih izjav nekemu časopisu. Jamstveno obvestilo duhovniku, ki se dolgo let bori za dostojanstveno življenje ubogih, revežev in še posebej priseljencev iz držav izven Evropske skupnosti, je izzvalo pravi val solidarnostnih izrazov obtožencu. Vatikansko glasilo Osservatore romano piše, da je vsa zadeva presenetljiva, in dodaja, da je Di Liegro vsa zadnja leta med drugim tudi žigosal slabo upravljanje socialnega skrbstva v Italiji nasploh in v Rimu še posebej. Po mnenju Guida Ber-tolasa, vodje oddelka za socialne zadeve Pjj1 predsedstvu vlade, predstavlja sodni ukrep dodatno nepravičnost za najbolj revne in emargi' nirane družbene sloje. Tajnik sindikata CISL Giorgio Alessandrini je v tiskovni noti izrazil solidarnost Di Liegru, obenem pa je omenil izredno težke pogoje, v katerih delujejo tisti, ki želijo pomagati revnemu sočloveku. Italija je v tem pogledu na psu, brez jasnih programov, brez sredstev. Ob PP manjkanju državni ustanov opravljajo pre potrebno solidarnostno delo prostovoljne organi zacije, še te pa so sedaj pod presenetljivim uda rom sodstva. Včeraj se je oglasil tu di vodja političnega tol ništva KD Pierluigi Ca-stagnetti. Tudi on je soli daren z duhovnikom, saJ je »za tistega, ki si je zžj, stavil za življenjski m J pomoč najbolj revnim; povsem nemogoče, da zakrivil kazniva dejanja v obtožnici.« Tudi sam Di Liegro 1® o vsej zadevi poveda svoje, in to le Z enim »malim« vprašanjem-»Kaj je storil Azzaro z milijardami lir, ki jm le Občina nakazala za P° mo C revnim in priseljen rpm ? « Odgovor nanj bo treba poiskati v sodni dvora ni... ZADEVA »ČISTE ROKE« / V NEDELJO ZVEČER SE JE Z LASTNIM LETALOM VRNIL IZ LONDONA PREISKAVA / UMOR V SAN PATRIGNANU Predsednik Ciairapico v ambulanti zapora odgovarja na vprašanja javnega tožilca Njegov odvetnik upa v skorajšnjo izpustitev - Predlog o akciji za odkup delnic Rome RIM - Giuseppe Ciarra-pico je začel vCeraj malo pred poldne v rimskem zaporu Regina Coeli odgovarjati na vprašanja javnih tožilcev Antonina Vincija in Roberta Caval-loneja o zadevi SAFIM. Predsednika Rome so prepeljali v zapor v nedeljo kasno ponoCi, potem ko so ga malo prej aretirali na rimskem letališču, kamor je prispel iz Londona z letalom njegove letalske družbe Air Capitol. Ob prihodu je povedal, da se je potem, ko so izdali sodniki zanj zaporni nalog, pomudil v Londonu na zdravniških pregledih. Ciarrapico si je nadejal, da se ga bodo ob vrnitvi v Italijo sodniki »usmilili« in mu dovolili sprejem v bolnišnico prav zaradi šibkega zdravja, a tako ni bilo. Po aretaciji so ga najprej pre- peljali v kasarno finančnih stražnikov, kjer so opravili vse po zakonu predvidene formalnosti (slikanje, odvzem prstnih odtisov), nakar so da odvedli v zapor, kjer so ga sprejeli v ambulanti. Sodniki obtožujejo Ciarrapica, da je sodeloval pri poneverbi obračunov nekaterih podjetij njegove družbe ITALFIN ’80 za skupnih 286 milijard lir, poleg tega pa naj bi tudi z lažnimi fakturami odtegnil za 36 milijard lir družbi SAFIM. Podjetnik je vCeraj odgovoril na vsa zastavljena vprašanja, je povedal po zaslišanju njegov odvetnik, ki si nadeja, da bodo klienta kmalu spustili iz zapora. Z aretacijo Giuseppa Ciarrapica je pravica »zasegla« vse nezavidljive protagoniste zadeve SAFIM. Pretekli Četrtek so se znašli v zaporu bivši podpredsednik EFIM in sin bivšega predsednika republike Mauro Leone, odvetnik Marco Squattri-ti, dan kasneje bivši upravitelj družbe Italsanita Ugo Benedetti in ravnatelj ITALFIN Eugenio Iannelli, medtem ko so bivšemu upravitelju SAFIM vročili zaporni nalog na domu, kjer je Čakal v hišnem priporu na razplet druge podkupninske afere. Aretacija Giuseppa Ciarrapica je dvignila predvsem v Rimu mnogo prahu. Navijači Rome se sedaj sprašujejo, kaj bo z njihovo nezamenljivo »nedeljsko ljubico«. Vse kaže, da je taCas najpomembnejši problem glavnega mesta prav usoda Rome. Da je res tako, priča tudi predlog rimskega župana Franca Carrara. Slednji predlaga nekakšo ljudsko delničarsko kampanjo: kakih 40.000 Rimljanov naj bi kupilo delnice kluba, s Čemer naj bi postali lastniki Rome. Za predsednika naj bi izvolili vidno rimsko osebnost, na primer Antonella Vendittija, znanega pevca-navijača/ ali pa koga drugega. Ven-ditti je odgovoril, da gre za »plemenito idejo«, o kateri pa je še prerano govoriti. Drugi'renomirani Rimljan Alberto Sordi je pa izjavil, da je pripravljen »stopiti v delniško akcijo« za rešitev kluba. Dodal pa je, da bi se lahko Ciarrapico kmalu spet vrnil h krmilu Rome,, saj bi se lahko vsa zadeva končala tako kot v njegovem zadnjem filmu: »Oproščen, ker je zakrivil kaznivo dejanje«. »Kralj mineralne vode« na nogometnem prestolu RIM - Giuseppe Ciarrapico, 58-let-ni odvetnik, se je »uradno« pojavil v rimskih gospodarskih krogih leta 1980, ko je vstopil v podjetje FIDIE-CO. Malo po njegovem prihodu je družba spremenila ime: postala je finančna družba ITALFIN '80. Ciarrapico je postal njen pooblaščeni upravitelj in glavni ravnatelj. Predsednik Rome je zgradil svoj gospodarski imperij na valovih mineralne vode. Je lastnik podjetja Acque e Terme di Bognanco in pooblaščeni svetovalec ustanove Fiuggi. Pred kratkim je prodal Raulu Gardiniju podjetji Recoaro in Pejo, sklenil pa je tudi trgovsko pogodbo za mineralno vodo Fiuggi. Ciarrapico je mešetaril tudi izven ožjega kroga mineralnih vod. Je last- nik rimske klinike Quisisana, nadzoruje vrsto krajevnih Časopisov in letalsko družbo. Pred dvema letoma je za ceno 50 milijard lir odkupil od dedičev prejšnjega predsednika Dina Viole nogometno društvo Roma. Odkar je postal VIP osebnost, se ne izogiba mondenih priložnosti. Kaj bi se, ko pa je tudi lastnik najbolj znanih in »žgodovinskih« rimskih kavam: Casina Valadier in Rosati. Sam je sebe označil za »železnega Andreottijevca«. Pred zadnjo sodno afero je imel že opravka s sodstvom: prvič ob krahu Banca Ambrosiana, drugič obstečaju Casine Valadier. Obakrat se je izmazal ne da bi okusil jeCe. Tokrat se je vsa zadeva razpletla nekoliko drugače... Francesco Muccioli zavrnil vse obtožbe Ustanovitelj terapevtske skupnosti trdi, da je za umor Roberta Maranzana izvedel šele čez kakšen mesec Laura carpinelli je na policiji pričala o dogodkih v San Pastrignanu (Telefoto AP) RIMINI - Vincenzo Muccioli, ustanovitelj terapevtske skupnosti v San Patrignanu, je na vera j šn jem zasliševanju zavrnil vse obtožbe na svoj račun. Tako piše v tiskovnem sporočilu, ki ga je Muccioli objavil po zasliševanju in v katerem se navaja, da je sodnikom nudil izčrpna pojasnila o vsem, Cesar so ga obtoževali. S Časnikarji pa se ni zadržal, Ceš da ima veliko obveznosti, ki jih je te dni zanemaril, predvsem pa mora spet najti potrebni notranji mir, predno se vrne med »svoje fante« v San Patrignanu. Muccioli je osumljen, da je pomagal Alfiu Rus-su, Eziu Peršiču in Giu-seppu Lupu, ki so obtoženi umora Roberta Maranzana. Poleg tega naj bi tudi oviral samo preiskavo. Njegov odvet- nik je včeraj povedal, da ni nobenega neposrednega dokaza, ki bi obremenjeval Mucciolija: »Obstajajo samo posredni dokazi, ki si jih je mogoče razlagati na dva načina, eden je v prid, drugi v škodo.« Po njegovih besedah včerajšnje zasliševanje ni ne izboljšalo ne poslabšalo položaja ustanovitelja terapevtske skupnosti. Potrdil je, da je Muccioli za umor izvedel šele kakšen mesec kasneje: tistega usodnega 5. maja naj bi mu bili dejali, da je Maranzano pobegnil in je zato odobril, da ga iščejo. Z avtomobilom, s katerim naj bi fanta iskali, pa so dejansko odpeljali njegovo truplo. Poleg tega ni poslal v neko drugo skupnost nekaj možnih prič: odšli naj bi bili na lastno zahtevo. Nadalje je zavrnil obtožbo, Ceš da je cioli preiskovalce Pre. smeril v drugo sobo 1 ni pokazal tiste, v katei je prebival mladenič 1 kjer so ga do smrti pre«5 pli. ... Na komisaroatu, N so zasliševali Mucci lija, se je nenapovedan vCeraj pojavila Lau Carpanelli, ki s svojima dvema otrokoma ■ San Patrignanu in ki J prejšnje dni med televi zijsko oddajo Gada nerja in zatem v pog' ru s časnikarji govorila nasilnih metodah, ki bi jih v skupnosti upor ' bljali. Novinarjem J dejala, da je prišla na a stno pest in pristavila-»Prejela sem zaupno sti in sem se obrnila o preiskovalcev, naj v trajajo in še nekaj stva razjasnijo. So ljudje, ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Torek, 23. marca 1993 NOVICE Srečanje med sindikati in odbomištvom za prevoze TRST - Včeraj je bilo v Trstu predvideno srečanje med deželnimi tajništvi CGIL-CISL-UIL in predstavniki deželne vlade o vprašanju krajevnih javnih prevozov. Sindikalni predstavniki so izrazili veliko zaskrbljenost glede perspektiv tega sektorja zaradi 20-odstotnega znižanja deželnih prispevkov; , na osnovi teh ukrepov bo delovno mesto izgubilo okrog 500 delavcev. Sindikalne organizacije ugotavljajo, da po prvem srečanju, ki je bilo pred mesecem dni, Se ni prišlo do resničnega soočanja, za katerega so se dogovorile zaintereankesirane stranke, da bi na tej osnovi prpravile vse potrebne ukrepe o racionalizaciji in reorganizaciji prevozov. Sindikalni predstavniki so tudi obsodili dejstvo, da med Deželo in Pokrajinami prihaja do hudih institucionalnih konfliktov na osnovi deželnega zakona St. 1/93. Sindikat postavlja vrsto zahtev, na osnovi katerih bi se po njegovem mnenju morala odvijati razprava o reorganizaciji služb. Napovedal je tudi splošno stavko za 26. t.m. Grozil je s samomorom zagotovil pa si je delovno mesto BERGAMO - 30-letni delevec iz Bergama je zagrozil, da se bo vrgel s spomenika padlim v Samicu in na tak način izrazil svoj protest zaradi pomanjkanja delovnih mest. V teku dveh ur pa si je zagotovil delovno mesto. Bachisio Denti, tako je ime bergam-skemu delavcu, je obrazložil, da se nahaja v brezupnih težavah in da neobhodno potrebuje delovno mesto. Odločujočo besedo je imel podjetnik Mauro Pe?;zini, ki je Dentiju zagotovil delovno mesto. Na Trbižu zaprli vlečne naprave TRBIŽ - Zaradi pomanjkanja snega bodo z današnjim dnem zaprli vse vlečne naprave na Tr-biskem. Tako sporoča Konzorcij turističnih služb s Trbiža in Nevejskega sedla. Naprave na Nevejskem sedlu bodo odprte do 25. t.m. S streli spodil jehovca GENOVA - Nekajkrat je ustrelil v zrak: tako je ukrenil 45-letni GenovCan, da bi dvema Jehovcema preprečil vstop v svoje stanovanje. Dogodek se je pripetil v kraju Ceranesi v predmestju Genove, nanj pa sta opozorila Jehovca, ki sta se prestrašena obrnila na karabinjerje. GenovCan je obrazložil, da je bil že naveličan nadlegovanja Jehovcev, ki ga niso pustih pri miru. Karabinjerji so vsekakor v njegovem stanovanju zaplenili vec lovskih pušk, ki so bile sicer redno prijavljene. PORPENON Zabodel mladeniča, ker mu ni prinesel mamila PORDENON - En mladenič težko ranjen, druga dva pa v zaporu. To je obračun hudega prepira zaradi nekaj gramov droge, ki jo je bil ranjenec obljubil napadalcema, a ni držal obljube. Dogodilo se je v nedeljo ponoči na Trgu Risorgimento v Pordenonu. 25-letni Wal-ter Brocca bi moral izročiti 30-letnemu Francu Lucchetti in njegovem dve leti starejšemu bratu Attiliu nekaj droge. Ker je ni imel, je zbežal. Brata sta stekla za njim, ga dohitela, med prepirom pa naj bi Franco zabodel Brocco z nožem v levi del prsi. Brocca se bori sedaj v bolnišnici za življenje. Franco Lucchetta je obtožen poskusa umora, Osnutek o Charfi dolžnosti novinarjev šel v razpravo RIM - Korektno o-Pravljanje novinarskega Poklica ]e bilo zadnje Čase ist rat P°d udarom, istočasno pa so tudi novink S5mi °Pozarjali na oJpH v® Se natanCneje J edJh odnos med pra- mira d° ,sPloSnega infor-oseh",]a m do spoštovanja Dne 6 sv°bode vsakega Posameznika: iz teh prl držmm ]e V okviru vse-™nega sineta novi- ske k kNSI in No vinar- Prava 0rni?a razvila raz- Praviln°VPnpraVi osnutka svetu FNSI so namreč odobrili osnutek nove Charte, o katerem se morajo izreci deželna združenja in posamezna občila. V uvodu se osnutek pravilnika sklicuje na ustavna določila in na drugi člen zakona, ki utemeljuje nastanek Zbornice. Nato pa osnutek našteva celo vrsto načel, ki jih je treba upoštevati v zvezi s pravico državljanov do informiranja, s spoštovanjem vsakega posameznik, z verodostojnostjo novic in njihovih eventualnih popravkov, s profesionalno korektnostjo in avtonomijo. Videmski župani o osimski coni Rudi Pavšič SPETER - Vodja italijanske komisije na pogovorih med Italijo in Slovenijo o nadgradnji. Osimskih sporazumov Sergio Berlinguer bo sprejel župane obmejnih občin z Videmskega, da bi se z njimi porazgovoril o vprašanju proste industrijske cone. Tako je na skupščini Severne lige v Spetru najavil senator Rinaldo Bo-sco. Posvet je bil prvenstveno namenjen prav možnosti, da bi v teh krajih nastala prosta industrijska cona, ki jo predvidevajo Osimski sporazumi. O tem je senatorja Bosca seznanil sam špetrski župan Firmi-no Marinig, ki je Bosca povabil na županstvop in mu podrobno orisal predlog Občine Speter, ki so ga osvojili tudi upravitelji iz Gornjega Posočja na slovenski strani. Tozadevni dokument je spetrska občinska uprava, v vednost, že poslala tako italijanskemu kot slovenskemu zunanjemu ministrstvu ter predsedniku deželne vlade Viniciu Turellu. Na Špetrski skupščini Severne lige so ob prosti industrijski coni spregovorili tudi o drugih vprašanjih, ki pobliže zanimajo krajevno prebivalstvo. Dotaknili so se tudi vprašanja slovenstva v Na-diških dolinah. S tem v zvezi so pristaši Severne lige ugotovili, da nastali besedni boj med »Slovani« in »Slovenci« ni bistvenega pomena, važno je ustvariti pogoje za cim tesnejše sodelovanje ob meji. Na skupščini se niso mogli izogniti vprašanju bližnjih deželnih volitev, na katere Severna liga gleda z zvrhano mero optimizma. Senator Bosco pa je tudi ob tej priložnosti zagotovil, da na kandidatnih listah ne bo prostora za tiste, ki so k Severni ligi pristopili iz drugih strank. Te namreč Čaka določen Cas za »politično prečiščevanje«. RIM / OB NAVZOČNOSTI PREDSEDNIKA REPUBLIKE SCALFARA Tri rimske sodne dvorane poimenovane po žrtvah mafije padlih sodnikov so se poklonili nojvišji predstavniki italijanske države (Telefoto AR) RIM - Tri sodne dvorane rimskega prvostopenjskega sodišča poimenovali po sodnikih Rosariu Livatinu, Giovanniju Fal-coneju in Paolu Borselli-nu, treh predsedstav-nikih sodstva, ki jih sicilska mafija neusmiljeno pobila. Slavnosti na sodišču se je udeležil predsednik republike Scalfa-ro, predsednika obeh vej parlamenta Spadolini in Napolitano ter minister za sodstvo Conso, ki je v svojem govoru poudaril, da so trije sodniki lahko simbol nacionalne enotnosti in solidarnosti v boju proti organiziranemu kriminalu. Pred njim je predsednik prizivnega sodišča Vela izrazil zeljo vseh sodnikov, da bi končno lahko delovali v miru in brez pritiskov. -M_/_NAP0BUD0 FNSI IN ZBORNICE TRST / RAZVOJ ZENSKEGA PODJETNIŠTVA V kakšnih pogojih delajo ”male“ podjetnice Na včerajšnji okrogli mizi združenja Confesercenti napovedali odprtje posebnega servisa za ženske Z včerajšnjega srečanja o perspektivah "ženskih podjetij" (Foto Ferrari / KROMA) TRST - Zakon v podporo "ženskih podjetij" so odobrili konec lanskega februarja, doslej pa niso ustanovili ne pristojne komisije ne izdali izvršilnih dekretov, zato trenutno ženske za svoja podjetja ne prejemajo dogovorjenih podpor, predvidenih 10 milijard lir pa lezi v blagajni. Tako je med drugim zatrdila Eleonora Pisiscchio, vsedržavni tajnik odbora za Zensko podjetništvo pri Confesercenti, ki je včeraj popoldne uvedla razpravo o "Pozitivnih akcijah in ženskih podjetjih in o bodočnosti za podjetni- ce". Srečanje je priredila tukajšnja sekcija Confesercenti, ki je želela opozoriti na problematiko samo, predvsem pa na dejstvo, da tudi v Trstu nastaja posebna služba za podjetnice, kjer bodo lahko dobile vse ustrezne informacije. Istocnica za okroglo mizo je bila zakon St. 215 o podporah 'za mala in srednja podjetja, v katerih v glavni vlogi nastopajo Zenske, na njej pa so deloma osvetlili tudi problematiko obrtnic, ki delajo ”na lastno roko". Okrogle mize se je v imenu SDGZ udeležila Silva Bogateč. POLITIKA / V NABITO POLNI DVORANI CRISTALLO Sandor Tence TRST - Sodnik in trenutno poslanec PRI Giuseppe Ayala, ki se - kot je sam povedal - le začasno ukvarja s politiko, je sinoči "krstil" tržaško Demokratsko zavezništvo, ki se tudi pri nas predstavlja kot reformator sedanjega političnega sistema. Ze sama prisotnost občinstva, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano Cristallo, dokazuje, da vlada za to gibanje veliko zanimanje v upanju, da se bo tudi s takimi pobudami v Italiji vendarle nekaj konkretnega spemenilo. Sinočnja manifestacija se je osredotočila predvsem na aprilske referendume, na katerih Demokratsko zavezništvo poziva volil-ce, da prekrižajo znak DA. Prireditev v Cristal-lu je nudila tudi priložnost krajevnim pobudnikom zavezništva, da pojasnijo svoja gledanja na tržaško politično in družbeno življenje. Franco Del Čampo (nekdanji svetovalec KPI in trenutno med voditelji socialističnega krožka Rosselli) je izrazil upanje, da bo kmalu tudi v Trstu končno zapihal nov politični veter. Demokatsko zavezništvo hoče biti glasnik naprednega in strpnega dela Pred manifestacijo v Cristallu je posl. Ayala spregovoril tudi tržaškim univerzitetnim študentom (f. Ferrari/KROMA) mesta, ki je sicer preveč tih in previden pred ek-seci nestrpnosti, podobnim tistim, ki so prišli do izraza v TV oddaji "Milano, Italia". To je tudi mnenje univerzitetnega profesorja Giacoma Coste . Po njegovem ima Trst Se malo možnosti, da se reši pred propadom, zato mora Cimprej izkoristiti vse priložnosti, ki mu jih nudijo okoliščine. Otresti se mora občutka stalne obkolje-nosti in navezati normalne odnose ne samo z Rimom in Vidmom, a tudi z Zagrebom in Lju- bljano. Bruna Cutroneo (skupina 54) je pozvala vse občane, naj premostijo malodušje in zbeganost ter naj se angažirajo za reformo politike. Poziv mladim, naj izkoristijo priložnost aprilskih referendumov in naj glasujejo DA, pa je naslovil Andrea Notarnicola. Podporo dela katoliškega gibanja, je izpričal predsednik ACLI Franco Codega. Poslanec VViller Bordon je rekel, da Demokratsko zavezništvo ni in noče postati stranka ali strančica, njegov cilj je, da bo z volilno reformo lahko prišlo do korenitih sprememb pri vodenju države. Rekel je, da spoštuje, a ne razume "mnogih prijateljev”, ki so se opredelili za NE. Po njegovem je ta izbira v marsičem le obramba starega sistema, kot dokazuje staliSCe, ki ga je proti referendumom zavzel nekdanji tajnik PSI Craxi, po Bordono-vem mnenju najveCji zaščitnik preživele nomenklature. Bordon je rekel, da se bo Demokratsko zavez- ništvo borilo tudi proti narašCajajoCemu nacionalizmu na Tržaškem. Večinski volilni sistem po njegovem ne bo oškodoval slovenske manjšine v Italiji, ki pa se bo morala - v sodelovanju z demokratičnimi silami -resno angažirati za dosego zajamčenega parlamentarnega zastopstva. Demokratsko zavezništvo - je poudaril poslanec - si ne predstavlja resne večinske volilne zakonodaje, ki ne bi zagotavljala narodnim manjšinam ustreznih pravic. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NI A, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Visla - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po fonnatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 l|av,#l< Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG [tlKj VIDEM / POGOVOR S SERGIOM BERLINGUERJEM ~C]NFLACIJA / TRST VODI Inflacija v Italiji v zadnjem letu padla na 4,2 % Zmanjšanju inflacije botrovala predvsem recesija RIM - Rast inflacije ' v Italiji se je marca sPet upočasnila. Se nekatera mesta, kot so Genova in Bo-°gna, so dosegla sko-laj »Švicarsko«, se pravi zelo nizko, rast inflacije. Po drugi strani pa so se življenjski stroški v trstu v zadnjem letu po zadnjih statistikah najbolj podražili (5,3 odstotka). Skratka, podatki so nekoliko protislovni J1 )e pac odvisno, iž aterega zornega kota gledamo na naraščanje cen. Glavni podatek je naslednji: v nahji so se življenjski stroški marca zvišali ?a °-2 odst., na letni oazi pa za 4,2 odst., kar je manj kot v Nemčiji, kjer trenutno znaša inflacija 4,3 odstotka. Podatek sam P° sebi bi bil kar spodbuden, ce temu Padcu inflacije ne bi otrovala huda rece-S1)a-bolj kot okrepitev 1 alijanskega gospodarstva. . y Trstu se je infla-cija v primerjavi s Prejšnjim mesecem Povečala za 0,1 odstotka, kar je v primerjavi z drugimi ita-Banskimi mesti (Bo-™gna o,3, Milan 0,2, tnrm in Genova 0,3) 0 točno manj. Na let- ni ravni pa znaša inflacija v Trstu 5,3 odstotka, kar je nad italijanskim poprečjem (Bologna 3, 8, Genova 3,6, Milan 4,1, Turin 5,2). Najbolj sta se podražila električni tok in pa gorivo (+0,6 odstotka), sledijo zdravstvene storitve (+0,5 odstotka), oblačila (0,4), prevozi (0,3) in prehrana (0,1). V primerjavi s prejšnjim mesecem se stanovanjske najemnine, hišne potrebščine in druge storitve niso podražile. V zadnjem letu je najbolj poskočila cena zdravstvenih storitev in sicer kar 14,6 odstotka, najmanj pa se je podražila hrana, katere cena je v primerjavi z marcem lani poskočila za 1,4 odstotka. Ce se nekoliko ozremo po Evropi in sicer kar zadeva države ES in OCSE ugotovimo, da ima najvišjo inflacijo Turčija, kjer dosega 59,8 odstotka. V Nemčiji (samo v zahodnih deželah) je inflacija trenutno 4,4-odstotna, najnizja pa je na Danskem, kjer znaša 1,8 odstotka. Poprečna inflacija v državah OCSE (brez Turčije) je bila konec letošnjega januarja 3, 2-odstotna. Sodnik Ayala predstavil Demokratsko zavezništvo Posl. Bordon: Rešiti tudi "volilne" probleme slovenske manjšine TRST Torek, 23. marca 1993 NOVICE SODIŠČE / PODKUPNINSKA AFERA OBČNI ZBOR GOSTINSKE SEKClJlO"] r SDGZ/ Varianta 25: Občina se obrača na Državni svet Občinski odbor je sklenil, da se bo obrnil na Državni svet in se “uprl" razsodbi Deželnega upravnega sodišča glede variante št. 25. Občinska uprava želi na tak način “zamrzniti" doslej veljavne normative, ki jih predvideva varianta št. 25. Medtem pa uporablja urbanistični načrt, ki je bil sprejet leta 1978. Ob vsem tem gre dodati, da v pristojnih občinskih uradih vlada ve-" lika zmeda, pri čimer prihaja do izraza, da je občinska uprava na tem področju veliko zgrešila. Sedaj pa zahteva, da se to vprašanje reši na deželni ravni, s čimer prikriva tudi svoje odgovornosti. Razprava DSL o pristanišču Kako preosnovati tržaško pristanišče in pomorske proge v vidiku takoimenovanega »jadranskega hodnika«, ki ga načrtuje Evropska skupnost? Na to vprašanje bo skušala odgovoriti današnja javna razprava, ki jo v prostorih Novinarskega krožka prireja Demokratična stranka levice in ki se je bodo udeležili razni pristaniški operaterji in predstavniki tako pristaniške ustanove kot kompanije ter sindikalisti. Razpravo, ki se bo pričela ob 9.30, bodo uvedli evropski parlamentarec Giorgio Rossetti, član posebne načrtovalne komisije EGS Cesare Piccoli ter tržaški občinski svetovalec Roberto Treu. Zaključno poročilo bo imel Franco Mariani, ki je v vsedržavnem vodstvu DSL zadolžen za vprašanja prevozov. Fotografska razstava o nacističnih taboriščih Pokrajinski in deželni sindikati upokojencev prirejajo v sodelovanju z Združenjem deportirancev fotografsko razstavo o nacističnih uničevalnih taboriščih. Namen razstave je, da v teh težkih časih gospodarske, kulturne in institucionalne krize ter nevarnega prebujanja fašistične ideologije ter naraščanja nestrpnosti, nasilja in rasizma, opozori preko pretresljivih fotografskih dokumentov na grozote nacizma. Razstavo bodo slovesno odprli danes ob 11. uri na Pomorski postaji in bo odprta do sobote, 27. marca, vsak dan, od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. V petek, 26. marca, ob 9. uri bo prav tako na Pomorski postaji zasedanje z naslovom »Nikoli več rasizma«. Svojo udeležbo so že napovedala sindikalna predstavništva upokojencev iz raznih krajev naše dežele ter iz Veneta. Prisotni pa bodo tudi številni šolniki in dijaki tržaških šol. Zaslišan Del Monaco Preiskovalci molčijo Inž. Del Monaco naj ne bi bil navedel novih imen Včerajšnji dan bi bil moral prinesti pravi zasuk v tržaški podkupninski aferi, nova zveneča imena naj bi obogatila in razburkala sodno kroniko in politično življenje. Vsaj take so bile napovedi. Vse pa se je razblinilo kot milni mehurček. Sodnik za predhodne preiskave Vincenzo D’Amato je ob prisotnosti namestnika državnega pravdnika Antonia De Nicole, ki vodi preiskavo v zvezi s čistilno napravo v Zavij ah in ki je doslej v ko-ronejske zapore pripeljala občinskega odbornika Augusta Segheneja (PSI) ter inž. Doriana Del Mo-naca, a v hišni pripor gradbenika Maria Civi-dina, sicer zaslišal Del Monaca, vendar po zaslišanju ni odprl ust. Baje Del Monaco ni navedel nobenega imena, orisal naj bi bil samo tehnično plat pri zakupu in pri gradnji čistilne naprave (Del Monaco je načrtovalec in direktor del). Marsikdo je omenjal, da je v afero vpleten neki de-mokrščanski politični predstavnik, češ da so si stranke tudi v Trstu po dogovoru delile zakupe. Potrditve pa včeraj ni bilo. Čistilno napravo gradita »Ecologia SpA« iz Milana ter »Cividin e Co.« iz Trsta. Najprej sta bila priprta predstavnika »Ecologie«, predsednik Zaccheria ter načelnik oddelka za nakupe Biavaschi. Oba sodita v socialistični krog in oba sta od prejšnjega tedna na prostosti. Prav Zaccheria naj bi omenil Segheneja, ki naj bi prejel okrog sto milijonov lir podkupnine. Sedaj Seghenejev odvetnik skuša doseči, da bi obtožbo korupcije spremenili v obtožbo kršenja zakona o javnem financiranju političnih strank. V tem primeru pa se zastavlja vprašanje, če je kdo drug pomagal »Ecolo-gii« in Cividinu, da sta si zagotovila zakup. Vsekakor, če je Del Monaco res kaj povedal, bo morda jasno danes zjutraj: za aretacije se navadno odločajo v jutranjih urah. Antonio De Nicola Potres v KD in v PSI, a novega žal še ni Velika podkupovalna afera o gradnji in o u-pravljanju čistilne naprave v Zavljah dokazuje, da je tudi na Tržaškem - podobno kot drugod po državi - deloval učinkovit sistem delitve oblasti in podkupnin. Tega sistema so se okoriščale vladne stranke. Iz zasliševanj bivšega odbornika Segheneja, ki je v bistvu priznal, da je dražba "Ecologia" finansirala tržaško PSI oziroma njegovo notranjo strujo, ter drugih osumljencev, izhaja, da so bili v tem sistemu v prvi osebi soudeleženi nekateri socialistični in demokristjanski krogi. V teh dveh strankah se v teh dneh odvija pravi potres. Najhujse je pri socialistih, kjer je že Craxi pustil za sabo same ruševine in postavil svojega naslednika Benvenuta pred izredno težko nalogo. Pred podobno nalogo se nahaja tudi tržaški koordinator PSI Todero, ki so ga izvolili z namenom, da skuša postaviti na noge močno oslabljeno Stanko. Seghenejeva aretacija bo sedaj močno otežavila njegovo nelahko delo, saj ne smemo pozabiti, da je bil bivši odbornik, Cigar politična kariera je dokončno kompromitirana, na čelu najmočnejše notranje struje in da je računal na izvolitev v deželni svet. Tržaška PSI spričo zadnjih dogajanj stvarno tvega, da izgubi mandat v deželnem svetu. S podobnimi težavami se soočajo tudi v KD. Govori se, da nekateri (bivši ah sedanji) upravitelji te stranke že čakajo na sodno obvestilo ali celo na aretacijo, saj je težko verjeti, da je v žaveljsko afero direktno vpleten edinole Seghene. A to naj preverijo sodniki. Tajnik Tripani nima več pred seboj prave stranke, temveč pravcati ”babi-lon“, v katerem vsakdo vleče na svojo stran in se skuša izmazati kot zna in more. Tudi v Trstu smo priča propadanju določenega političnega sistema. Na ruševinah starega se bo moralo prej ali slej roditi novo, ki ga žal še ni videti na obzorju. Razen če nekateri ne mislijo, da lahko vlogo "prenoviteljev" igrajo listarji, ki so mestu že povzročili toliko zla. (S.T) SSK / STALIŠČA POKRAJINSKEGA ODBORA Tudi naša manjšina je bila ob imovino! Nov volilni zakon bi oškodoval Slovence POZIV ZDRUŽENJA LASTNIKOV Kras: lastniki zemljišč odločno nasprotujejo načrtovanemu parku Polemika z zelenimi, ki zbirajo podpise za ustanovitev mednarodnega parka sploh še ni jasno, piše Prejšnji četrtek se je sestal pokrajinski izvršni odbor Slovenske skupnosti za Tržaško. Najprej je odbor obravnaval vprašanje referendumov; glede tega so odločitve pokrajinske SSk v skladu s sklepi deželnega tajništva. Tako SSk poziva svoje volilce, naj volijo ”NE” pri referendumu o spremembi volilne zakonodaje, saj predstavlja -brez zajamčenega zastopstva - politično obglavljenje tako za SSk kot tudi za manjšino samo. Kaže, da Slovenci v nekaterih levičarskih vsedržavnih strankah tega ne razumejo, je med drugim rečeno v strankinem tiskovnem poročilu. Glede sedanjega zakona o finansiranju strank je SSk za njegovo odpravo, o ostalih referendumih pa naj se volilci ravnajo po lastni presoji. Izvršni odbor SSk je zelo zaskrbljen in razočaran zaradi diplomatske note italijanskega zunanjega ministrstva Sloveniji in Hrvaški glede imovine istrskih beguncev. Nota navaja neresnične trditve, ki so jih pred časom sami italijanski strokovnjaki demantirali. Priče smo torej nadaljevanju politike, katere žrtve so v bistvu tudi istrski begunci sami, saj jih določeni italijanski vladni krogi še naprej varajo z lažnimi zagotovili o vračanju imovine. Nadaljuje se torej politika, za katero so begunci že plačali na lastni koži. Ko pa se že govori o vračanju imovine in o odškodninah, bi lahko Italija končno vrnila slovenski manjšini v imovino, ki je bila podržavljena s strani fašističnega režima. Te imovine Slovenci nismo nikoli dobili nazaj, s strani italijanskih oblasti pa nismo še prejeli nobene odškodnine v skoraj petdesetih letih! Tudi naše mesto je postalo tarča sodnih preiskav zaradi podkupnin. Dogodki zadnjih dni (razne aretacije, sodna obvestila, itd.) samo potrjujejo zaskrbljenost SSk zaradi nejasnosti v upravljanju javnega denarja. Glede tega so predstavniki SSk že postavili vprašanja tako v občinskem svetu kot v drugih pristojnih organih. Združenje zasebnih kraških lastnikov javno poziva vse svoje člane in hkrati vse lastnike zemljišč na Krasu, naj ne podpišejo ljudske peticije Svetovnega sklada za naravo (WWF) o ustanovitvi Kraškega parka. Vodstvo Združenja je o tem vprašanju razpravljalo na nadavnem zasedanju v Zagradcu, po katerem je tudi izdalo tiskovno sporočilo o tem vprašanju. Lastniki kraških zemljišč poudarjajo, da jih doslej še ni nihče vprašal za mnenje o tem projektu (WWF se zavzema zlasti za mednarodni park), čeprav bi morali biti prav oni - kot sicer vsi Kraševci - neposredno soudeleženi pri izvedbi parka. Trenutno nadalje v tiskovni noti, kako in kdo bo pravzaprav upravljal Kraški park ter kako bo ta (sporni) načrt globalno vplival na razvoj kraškega teritorija. Združenje lastnikov, ki je bilo ustanovljeno pred kratkim, tudi opozarja, da so kraška zemljišča v dalj nji in v bližnji preteklosti že itak utrpela ogromno škodo za tako imenovane javne koristi (hitra cesta itd.). Za kroniko naj še dodamo, da aktivisti WWF nadaljujejo z zbiranjem podpisov pod ljudsko peticijo za ustanovitev Kraškega parka, ki jo bodo naslovili vsem pristojnim telesom, začenši s parlamentom in z deželno upravo. EKONOMIJA Benetke nasprotujejo preusmeritvi tankerjev v Tržaški zaliv Preusmeritev tankerjev iz Benetk v Trst bi bila z ekološkega vidika nepotrebna, z gospodarskega pa bi predstavljala hud udarec za tamkajšnje pristanišče. Obenem bi zahtevala velike stroške za preureditev sedanjih pristaniških struktur. Do teh zaključkov so prišli pristaniški operaterji, podjetniki in tehniki na včerajšnjem srečanju o prevozih petroleja po morju, ki ga je priredila beneška trgovinska zbornica. Vprašanje je aktualno tudi za Trst, saj bi morali po prvotnem načrtu prav v Trst preusmeriti tankerje, ki se jih del Benečanov izogiba, češ da povzročajo škodo laguni. Po takih ocenah beneških operaterjev kaže, da se bo vsa zadeva zdaj razblinila. Le s kvaliteto bomo zadovoljili gosta Pogovor z gostincem in predsednikom gostinske sekcije SDGZ Linom Doljakom Boris Simoneta _. Člani gostinske sekcije SDGZ se bodo danes zbrali na občnem zboru v restavraciji Gruden v Sempolaju. Lino Doljak, upravitelj šempolajske-ga gostinskega obrata, je že tri mandatne dobe (6 let) predsednik gostinske sekcije SDGZ in ima za seboj že dolg "stalež” v stroki. 2e 35 let delam v isti gostilni. Se preden sem se oženil, sem najprej nastopil službo natakarja, nato sem se vključil v družinsko vodeno gostilno, ki obstaja že od leta 1904 in je med najstarejšimi tovrstnimi obrati na tem območju. Devet desetletij je že dolga obstojna doba, med katero je prav gotovo prišlo do dokajšnjih strukturalnih in drugih sprememb. Lahko bi rekel, da je naš obrat doživel sedem razvojnih faz. Zadnjo obnovo smo uresničili leta 1984 in se tudi vsebinsko prilagodili zahtevam "tržišča”. Posebno v zadnjih dvajsetih letih se je zelo razvila kulinarična kultura našega gosta, ki ima svoje zahteve, želje in izostren okus. To je seveda tudi odraz splošnega blagostanja, sorazmerno širok krog ljudi si to lahko privošči. Zadnja leta se je ta odnos nekoliko posplošil, ker se je spremenil sistem življenja. Povpraševanje po gostinskih uslugah je postalo večje, saj če so zaposleni vsi družinski člani (ne le eden, kot nekdaj), si posebno ob nedeljah privoščijo kosilo v restavraciji. Ce se omejimo na kraški predel tržaške pokrajine, imajo naši gostinci kar nekaj dobro vpeljanih obratov. Kras je vedno dobro delal, ker je to območje le nekaj minut oddaljeno prvo zaledje velikega mesta: tu je že možen stik z naravo in sprostitev na svežem zraku. Verjetno se niti sami ne zavedamo, kako izredno in čudovito lego imamo. To znajo ceniti predvsem gostje, ki prihajajo od daleč in iz velikih metropol. Vabljiva lokacija pa ni dovolj za pritegnitev gosta: primerno kvalitetna mora biti tudi ponudba. Zelo pomanjkljiva je še zlasti turistična ponudba naših krajev, ni primernih struktur, zabavnih središč in drugih ugodnosti, ki bi lahko pritegnile več turistov. Vizitka slehernega gostinskega obrata je dobra kuhinja... Naše restavracije so precej dvignile svoj nivo, z obogateno ponudbo smo se znali prilagoditi spreminjajočemu okusu gostov. Vendar moram v isti sapi pristaviti, da nismo še dovolj kvalificirani: kot poklic večinoma izhajamo iz prakse, iz neposrednih izkušenj, občutimo pa Prof. Bogataj o tipologiji slovenske gostilne Danes ob 16. uri bo v šempolajski restavraciji Gruden občni zbor gostinske sekcije SDGZ. Formalnemu delu občnega zbora bo sledilo predavanje prof. Janeza Bogataja z ljubljanske filozofske fakultete, ki bo predstavil zgodovino in tipologijo slovenske gostilne. Gostinsko problematiko bomo tako lahko spoznavali iz etnografskega vidika, pri čemer bodo prišli na svoj račun zlasti ljubitelji slovenske kulturne dediščine. Lino Doljak pomanjkanje izšolanih kadrov. Pri SDGZ že nekaj let skušamo s pomočjo Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje zakriti to vrzel. V teku je šolanje kuharjev, priredili smo tečaj za pripravo koktajlov in nekatere izpopolnjevalne tečaje v prizadevanjih, da bi izboljšali strokovno osveščenost operaterjev. Tudi ponudba vina ima tehtno vlogo v gostinstvu. Vino je treba primerno izbrati in ga prilagoditi jedači. Če gost ni opredeljen, mu mora gostinec svetovati. Nezaslišano je, da natakar najprej vpraša gosta "boste pili belo ali črno”? Leta 1986 nas je 21 gostincev pristopilo k pobudi "cesta terana m rezultati so pozitivni. Povečalo se JJ povpraševanje in poraba terana, j sodelovanju z domačimi vinogradniki sedaj obiskujemo kleti in se skupaj trudimo, da bi izboljšali kvaliteto vina. Ni dovolj, da je vino "domače”, biti mora kvalitetno in vsestransko moramo vcepljati vinsko kulturo. Če ostane vino v majolkn pomeni, da z njim nekaj ni v redu in gostinec si tega ne more privoščiti. _ So v naših gostiščih dovolj valorizirane tipične kraške jedi? Za tipično domačo kuhinjo je zanimanje vedno živo. Seveda, kot napreduje mediteranska kuhinja, taLo moramo tudi mi izboljšati pripravo in predstavitev naših karakterističnih kulinaričnih posebnosti. Pri teIT je treba dati duška iznajdljivosti, fantaziji in sploh dobremu okusu. Sposobni pa moramo biti prisluhniti novim navadam. Vse več privržencev ima npr. vegetarijanska kuhinj in specializacija na tem področju tu utegnila postati zanimiv izziv. Kateri bodo na današnjem občnem zboru, poleg seveda že omenjej nih specifičnih problemov, vozli, s katerimi se boste spoprijeli. Zavedati se moramo, da gospodarske težave niso le krajevnega značaja, temveč so žal splošen fenomen. Naša gospodarska panoga ni ekonomsko samozadostna, ni odvisna le od naših moči. Čuti se že določen osip nekaterih kategorij oziroma profilov običajnih gostov. Gostinci moramo najti pravo pot, kako v teh neugodnih razmerah prežive i in premostiti trenutne težave: le 5 kvaliteto bomo privabili, zadovolji i in obdržali gosta. PSIHIATRIČNA SLUŽBA / OBISK DELEGACIJE IZ STUTTGARTA SINDIKATI / ODGOVOR. Veliko zanimanje za tržaško pot v psihiatriji "Čeprav se o tem v mestu nerado govori, je Trst zelo zanimiv z vidika ureditve psihiatrične službe", pripombo si je v kratkem razgovoru (upravičeno) dovolil Giuseppe Dell'Acqua, po poklicu psihiater, trenutno pa tudi občinski svetovalec v vrstah Demokratične zveze. V tem dvojnem svojstvu je med pobudniki obiska precej številčne delegacije iz Stuttgarta, v kateri je več zdravnikov, predvsem psihiatrov, in pa javnih upraviteljev nemškega mesta oziroma regije Saden VViirttemberg. O ve- likem zanimanju, ki ga psihiatri in upravitelji iz Stuttgarta kažejo za "tržaško pot v psihiatriji", priča dejstvo, da je bila tovrstna delegacija že na obisku v Trstu leta ’90. Kot je povedal dr. Dell’Acqua, se nemški gostje zanimajo .predvsem za dva vidika: za razvoj zadružništva, na katerem sloni gospodarsko delovanje v okviru in v podporo zdravljenja in za prehod iz psihiatrične bolnišnice na mrežo posameznih služb (tako centrov za mentalno zdravje kot tudi raznih zadrug). S tem v zve- zi je seveda bistveno vprašanje stroškov: tradicionalna psihiatrična oskrba, kakršno imajo v Stuttgartu, stane veliko in ima majhne učinke, je kategorično pristavil Dell’Acqua. In v tem kriznem obdobju je seveda finančni vidik vse manj zanemarljiv, še bolj zaskrbljujoča pa je odločitev, da bi odprli psihiatrični oddelek z 80 ležišči v okviru splošne bolnišnice v Stuttgartu. Delegacija, ki jo vodi podžupan gospa Miiller Trimbusch, je včeraj že obiskala nekatere zadruge in se razgovarjala z njihovimi predstavniki, prav tako si je ogledala strukture, ki so na območju bivše umobolnice pri Sv. Ivanu. Popoldne se je na sedežu Studijskega in raziskovalnega centra oddelka za mentalno zdravje tudi srečala s psihiatri, ki delajo v tržaških strukturah (foto Ferrari / KROMA). Danes zjutraj bo nemške goste najprej sprejel tržaški podžupan Silvano Magnelli, kasneje še deželni odbornik za zdravstvo Mario Branca-ti, ogledali pa si bodo tudi posamične centre za mentalno zdravje. Tajništva CGIL, CISL, UIL zavračajo obtožbe LpT Tajništva CGIL, CISL in UIL izražajo veliko začudenje ob obtožbah, ki jih je Lista za Trst izrekla na račun sindikatov med svojo sobotno manifestacijo v »obrambo« Tržaškega Lloyda. Sindikati poudarjajo, da se ne udeležujejo manifestacij, ki jih organizirajo posamezne stranke. Poleg tega so za Tržaški Lloyd že naredili vse potrebne korake in se nameravajo zavzemati tudi v bodoče, kot se bodo zavzemali za vsa druga podjetja, ki so v hudi krizi. Prav zato predstavlja splošna stavka, ki to od etap oslitveno ,i instru- aljuje ti- ilo CGIL, raj javm e nudi)0 ovore na .o jih za' in up°: tržaški zdi, ko-i...«- Za' vsakdo TRST Torek, 23. marca 1993 RICMANJE / OHRANJANJE NAVAD Jožefovo tudi letos dokaj živahno Po petkovem odprtju razstave so v nedeljo priredili zanimiv godbeni koncert Damjana Ota hr^v1?311^80 ena izi breških vasi, ki ohrar svQi^!v!d°Pr^zno^ Priložnostnega cerki ga obredja, ki obeh nekdaj zelo znano rc pot k sv. Josefu x km« «* turne prireditve. L srcer odpadel vsal tticmanjski tede: Prireditev in kult P°bud, ki jih ol vaškem prazniku SKD Slavec. Do oc ni pa je prišlo žare Ul 9 Tl lir i ___• '-usnje je 1° tudi v Manj uitvenem srni Petek zvečer Prostorih Barai rna odprli zan stavo, ki sta j v°m Ricmanjsl tlDnrr,,.: l ^ Krom Ujanjska zup Zt'z° ■>» Pa ]e papej Potrdil Bre Jo2efa, ki je 7S? t- Z zanimive razstave v Ricmanjih (f. Ferrari/KROMA) zaznamovala podobo in zgodovino Ricmanj. Razstava tako ponuja na ogled predmete, ki so na kakršenkoli način povezani z delovanjem te bratovščine, osrednji del je posvečen masnim oblačilom in opravi, ob tem pa so se številne rokopisne knjige, matične knjige in misali. Razstava je odprta občinstvu vsak delovni dan od 9. do 12. in od 15. do 17. ure (do velike noCi). V nedeljo popoldan je »opasilo« zaživelo Se z dvojnim koncertom: že ob 14. uri je na ricmanj-skem trgu nastopila godba na pihala iz Ricmanj, ki je pod vodstvom Darija Pobege privabila po- zornost številnih obiskovalcev z dostojnim, v dobršni meri na novo naštudiranim koncertnim sporedom. Skladbe v obsežnem Časovnem loku -sicer primernejše za prireditveno okolje - je nato v ricmanjski cerkvi predstavila trobilna skupina ricmanjske godbe na pihala. Pravzaprav gre za kvintet, ki ga sestavljajo Maksi Komar (evfonij), Luka Grego (rog), Vil jam Lorenzi (pozavna), Bojan Žafran in Flavio Sgubin (trobenti). Slednji je tudi od vsega zaCetka umetniški vodja te komorne zasedbe, ki se je že velikokrat uspešno predstavila občinstvu z nastopi in samostojnimi koncerti. Gojenci šole GM poželi uspeh Gojenci Sole Glasbene matice se kar naprej u-veljavljajo, kjerkoli paC nastopajo, kar Se en krat potrjuje kakovost slovenske tržaške glasbene Sole. Na Vrhniki je bilo namreč v soboto predtekmovanje mladih harmonikarjev v kategorijah l.A, l.B in l.C v okviru »22. tekmovanja mladih slovenskih glasbenikov« za uCence glasbenih sol Slovenije in iz zamejstva. Vseh nastopajočih je bilo 46, od teh 5 iz šole Marij Kogoj Glasbene matice iz Trsta. Od teh petih so se trije uvrstili v finalno državno tekmovanje, ki bo 16. in 17. aprila v Ljubljani. V finale so se uvrstili Marko Bandi in Igor Zo-bin iz razreda prof. Klavdija Furlana in Dean Re-becchi iz razreda prof. Loredane Coceani. Vsi trije so nastopili v l.C starostni kategoriji do 15 let.(jk) .Koncert / rock glasba PISMO UREDNIŠTVU Priljubljena skupina Mau Mau drevi v gledališču Miela Piemontsko narečje za angažirana besedila na prijetno večplastno glasbo Jutri bc —... skupinat P° izidu Rebel vid Njihov sebi vakc razlicni) sredoze kulture, to ljuds daluzije vadnen vzhoda, ti elem Pino : dela skupi in tudi angažirano “jezni”, kot, denimo, v skladbi Paseo Colon, ki je eno leto po petstoletnici odkritja Amerike posvečena pobitim ljudstvom Novega sveta. Naravnanost k ljudskemu prihaja do izraza tudi v uporabi piemontskega narečja za besedila. Mimogrede povedano, z izrazom “mau mau” v Piemontu označujejo berače, potepuhe. Kot ugotavlja italijanski glasbeni kritik Stefa-no Bonagura, skupina Mau Mau obnavlja izročilo ljudskih godb, ki so jih po vaseh vabili ob pomebnih priložnostih. Na veliko njihovih skladb se lahko plese v tricertinskem taktu, vse pa imajo nadvse nalezljiv ritem, (bov) Zakaj zbora Gallus ne bo na reviji Primorska poje? Letos Mešani pevski zbor »Jacobus Gallus« ne bo nastopil na reviji »Primorska poje«. Prišlo je namreč do zelo neljube napake organizatorjev, ki so praktično pozabili na nas zbor. Vsaj tako so nam odgovorili v tajništvu Zveze slovenskih kulturnih društev, ko smo 15. marca vprašali za pojasnilo. Dejstvo je, da smo za začetek revije zvedeli iz časopisov. Organizatorji so nam sicer potem predlagali, da bi lahko nastopili 20. ali 27. t.m., vendar se v tem Času pripravljamo tudi na druge nastope in je zato zbor preveč zaposlen. Vse to se je zgodilo, ker nismo bili pravočasno obveščeni. Zato nam je resnično žal, da na tej priljubljeni reviji ne bomo mogli nastopiti. Zal je tako pevcem kakor dirigentu in -vsaj tako mislimo - tudi poslušalcem, ki bodo zaradi te napake prikrajšani. Upamo, da bodo v bodoče organizatorji pri svojem delu pazljivejši, saj si predvsem odgovorni kulturni delavci ne smejo privoščiti takih spodrsljajev. Za odbor MePZ »Jacobus Gallus« Ivan Žerjal Anarhistični krožek v Ul. Mazzini prireja jutri ob 17. uri srečanje z Marcom Coslovi-chem in pisateljem Borisom Pahorjem o nacističnih koncentracijskih taboriščih. SMRTNA NESREČA / V NEDELJO POPOLDNE Križ: prerana smrt 56Jetne domačinke Cristina Buonafede por. Švab je bila šivilja in je nekdaj upravljala vaško drogerijo v K teknil ki je 1 P°ldn nesreč ska, let, je letel nja j va, , domačini pravili Kiti, je bila iz mešanega zakona. Njena mama (iz družine Berinovih) je bila Križanka, oče pa iz Južne Italije. V vasi je bila poznana in cenjena kot dobra družinska mati. Nekaj let je upravljala vaško drogerijo, prvenstveno pa se je ukvarjala s krojaštvom. Zapušča moža, hčerko in sina. Njen mož Alojz (Gigi) Švab, ki je bil nemočni opazovalec nedeljske tragedije, je bil dolgo let sluga v domači osnovni šoli Albert Sirk in pevec v kriškem cerkvenem zboru. Ul. sv. Frančiška 20 Vas vabi v četrtek, 25. t. m., na otvoritev razstave Mihe Maleša Razstava ob 90-letnici umetnikovega rojstva obsega primorske motive od Devina do Pirana. Za ciklus »Literarno okno« bo nastopil pesnik Miroslav Košuta Pomlad nam je prinesla Jasmin Srečnima staršema Silviji in Petru iskrene čestitke, mali Jasmin pa obilo pomladanskega veselja v življenju Želijo Franko, Zvonka, Franc in Tomaž Prvemu pomladanskemu cvetju se je pridružila mala Jasmin Njenega prihoda se s srečnima Silvijo in Petrom veseliva nona Anica in stric Riki Mala Jasmin je prvi dan pomladi presenetila družino Franza. Srečnim Silviji, Petru, stricu Rikiju, nono-tom Anici, Hedviki in Paulu iskreno čestitamo in novorojenki želimo trajno pomlad. Vsi Joganovi Doktorju Luki Vugi Čestitamo ob uspešnem zaključku Študijev in mu Želimo veliko uspehov vsi Zohovi VČERAJ-DANES Danes, TOREK, 23. marca 1993 VIKTORIJ Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 18.21 - Dolžina dneva 12.19 - Luna vzide ob 5.40 in zatone ob 18.52. Jutri, SREDA, 24. marca 1993 DINO VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,4 stopinje, zraCni tlak 1020,6 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 72-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Miriam Podgornik, Cecilia Ferluga in Mattia Bernardi. UMRLI SO: 35-letni Slobodan Zivanovic, 56-letni Gino Krast, 66-letni Tullio Olivieri, 79-letna Savoia Linardi, 84-letna Roma Stefani, 75-letna Aureliana Casellato, 74-letni Domeni-co Iozzo. I : LEKARNE Od ponedeljka, 22., do nedelje, 28. marca 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte cd 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2 (tel. 364928), Trg Gioberti 8 (tel. 54393) - Sv. Ivan, Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). SESLJAM (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Trg Gioberti 78 - Sv. Ivan, Ul. Baia-monti 50, Milje - Mazzinijev drevored 1. SESLJAM (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50 (tel. 812325). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 39911. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 39911. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 2010, 22.15 »Som-mersby«, r. Jon Amiel, i. Jodie Foster in Richard Ge-re. EKCELSIOR - 16.30, 19.15, 22.00 »Profumo di donna», r. Martin Brest. i. Al Pacino in Chris G’Don-nell. EKCELSIOR AZZURRA - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Orlando«, r. Sally Potter, i. Tilda Svvinton. NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Trau-ma», r. Dario Argento, i. C. Rydell, A. Argento. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20 20.15, 22.15 »2013 -La fortezza«, i. Christopher Lambert in Loryn Locklin. NAZIONALE 3 - 15.30 17.45, 20.00, 22.15 »Tvvin Peaks - Fuoco cammina con me », r. David Lynch, i. Sheryl Lee, David Bowie. NAZIONALE 4-15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Gli spletati«, i. Clint Eastvvood, Gene Hackman, Morgan Freeman, Richard Harris. GRATTACIELO - 18.00, 20.00, 22.00 »II distinto gentiluomo«, i. Eddie Murphy. MIGNON - 17.30, 21.00 »Malcolm X», r. Špike Lee, i. Denzel VVashington. EDEN - 15.30, 22.10 »Tutto dentro appassiona-tamente«, i. Jeanna Fine, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.20, 19.40, 22.00 »Luna di fiele«, r. Roman Polanski. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Sex and Zen, il tappeto da pre-ghiera di čarne«, r. Michael Mak, prepovedan mladini pod 18. letom. ALCIONE - 20.00, 22.00 Alpe Adria Cinema - Club Antares predstavlja »Nuo-vo cinema libertS» Poljski filmi od 1989 dalje. RADIO - 15.30, 21.30 »Densi succhi di deside-rio», porn., prepovedan mladini pod 18. letom. m PRIREDITVE KLUB PRIJATELJSTVA IN SLOVENSKA VINCEN-CIJEVA KONFERENCA prirejata jutri, 24. marca, ob ,16. uri v Ul. Donizetti 3 SREČANJE, na katerem bo na sporedu tudi japonski film Rapsodija v avgustu. Vabljeni! KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvetni dom - OpCine. V petek, 26. t.m., ob 20.30 srečanje s Stanetom Raztresenem NA 80. PRAGU. Vabljeni! RAZSTAVA SKAVTI IN GOZDOVNIKI NA SLOVENSKEM v Kulturnem domu v Trstu je odprta vsako soboto od 10. do 12. ure, ob predstavah in po dogovoru z organizatorji. KD KRAŠKI DOM - Re-pentabor in Uredniški odbor knjižne zbirke »Življenje na Krasu« vljudno vabita na predstavitev prve knjige te zbirke SVET NA MEJI - REPENTABOR avtorice Nade Morato. Predstavitev bo v Kulturnem domu na Colu v nedeljo, 28. t. m., ob 16. uri. V kulturnem programu bodo sodelovali uCenci osnovne sole A. Gradnik z Slovensko stalno gledališče Thornton Wilder Naše mesto REZIJA ADRIJAN RUSTJA Danes, 23. t. m., ob 16. uri - Abonma RED I Repentabra in uCenci osnovne šole Dutovlje. SKD BARKOVLJE - Ul. Cerreto 12 prireja v nedeljo, 28. t. m., ob 17. uri gostovanje dramske skupine pedagoškega liceja A. M. Slomšek . V režiji Draga Gorupa bodo uprizorili pravljično igro KRALJEVI SMETANOVI KOLAČKI. Vabljeni otroci, mladina in odrasli. □ OBVESTILA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI z Repentabra priredi danes, 23. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Colu SIRSE SREČANJE ČLANOV IN SOMIŠLJENIKOV. Srečanje bo posvečeno krajevnim vprašanjem in obravnavanju sedanjega političnega položaja na Tržaškem ter položaja slovenske narodnostne manjšine v Italiji. Sodelovali bodo krajevni in pokrajinski predstavniki stranke. Vabljeni! SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ v Trstu sklicuje REDNI OBČNI ZBOR danes, 23. t. m., ob 19. uri v pisarniških prostorih v ul. Cellini 2/IV. nadstr. z dnevnim redom: odobritev bilance, izvolitev novih organov in razno. Vljudno vabljeni! ZPZ PROSEK - KONTO-VEL zbira pomoč za begunce iz BiH v Sloveniji. Zbiramo vse za dojenčke in otroke (higijenske pripomočke, pralne praske, milo, hrano, itd.) v Kulturnem domu na Proseku danes, 23. t. m. med 18. in 20. uro. SESTANEK za bralno značko bo danes, 23. t. m., ob 16. uri v osnovni šoli na Opčinah. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST sklicuje v četrtek, 25. marca, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, 39. REDNI OBČNI ZBOR z običajnim dnevnim redom. Volilno pravico imajo elani s plačano članarino za leto 1993. ZDRUŽENJE LUPUSIN-FABULA vabi vse elane in prijatelje na PRVI REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 26. t. m., ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v prostorih KD I. Grbec, Skedenjska ul. 124. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU, Ul. Machiavelli 22, bo v petek, 26. t. m., ob 18. uri na svojem sedežu, podelilo študijske podpore iz sklada Mihaela Flajbana. Vabljeni prijatelji nagrajencev in mladine. KD KRAŠKI DOM sklicuje v petek, 26. t. m. REDNI OBČNI ZBOR. Prvo sklicanje bo ob 20. uri v Bub-nicevem domu v Repnu. Vabljeni! B_____________IZLETI KRUT prireja za elane in prijatelje 10-dnevno zdravljenje v zdravilišču Radenci in sicer od 2. do 12.5.1993 in v zdravilišču terme Čatež od 16. do 26.5.1993. Vpisovanje in informacije do vključno 26. t. m. na sedežu krožka v Trstu v ul. Cicerone 8, tel. št. 360324. KD KRAŠKI DOM organizira od 9. do 12. aprila 1993 izlet v Emilijo Roma-gno. Prostih je še nekaj mest. Za informacije pokličite na tel. št. 327124. 51 ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča nestalno nameščene Solnike in pomožno osebje, da 31. t. m. zapade rok za vložitev prošenj za prejem doklade za brezposelnost z omejeno dodelitvijo (attributo ridot-to). Doklado prejemajo uslužbenci, ki so v preteklem sončnem letu službovali na šolah vsaj 78 dni in teden dni pred iztekom leta 1992. SSS opozarja interesente, da se letošnji obrazci razlikujejo od lanskih. Morebitna pojasnila in novi obrazci so vam na razpolago na sedežu sindikata, Ul. Carducci 8, tel. št. 370301, po uradnem uniku: ob torkih od 11.30 do 13. ure, ob sredah od 17. do 18.30, ob Četrtkih od 9.30 do 11. ure ter ob petkih od 15.30 do 16.30. MALI OGLASI OSMICO je odprl Milic v Zagradcu. OSMICO je odprl Jurij Stubelj v Sempolaju. V STEVERJANU smo na ValerišCu št. 6 odprli osmi-co. Vabljeni! OSMICO je odprl Diko v Borštu. OSMICO je odprl Karlo Sancin pod Logom. OSMICOima Just Škerlj — 44 OSMICO je odprl Lovrenc Zerjul v Lonjerju. Toči belo in Črno vino. BERTO TONKIC je v Doberdobu na Tržaški ulici št. 25, odprl osmico. ToCi belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO ima Jožko Colja v Samatorci 21. OSMICO je odprl Ivan Antonie, Cerovlje 34. ToCi belo in Črno vino. PRODAM popolnoma novo enciklopedijo 10 knjig Guida Sanitaria. Cena po dogovoru. Tel. št. 725343. GUME v odličnem stanju za avtomobil fiat rit-mo prodam. Tel. ob uri kosila na št. (0481) 78188. AKACIJEVE KOLE in drva za kurjavo prodajamo. Tel. št. (040) 421508 od 13. do 13.30. NISSAN PATROL td v odličnem stanju prodam. Tel. št. (040) 220722. PRODAM stanovanje v Ul. Flavia, 60 kv. m. Tel. st. 229234 ali 383713 v večernih urah. NUDIM inštrukcije iz matematike in kemije. Tel. 212688. V SREDISCU OPČIN dajem v najem prostor ca 40 kv.m, primeren za skladišče ali garažo. Tel. 211043. MEHANIČNA DELAVNICA IN KAROSERIJA GUŠTIN - Ul. Carsia 45 išče izkušenega in resnega avtoličarja. Tel. 214522. MEDICINSKA SESTRA išCe delo na domu ali nudi varstvo in nego bolnika samo podnevi. Tel. 828251. MLADO 21-LETNO DEKLE z veliko volje do dela išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. 200542 ali 200882 ali 273645 ob uri obedov. BOLNIČARKO za nego 100-odstotnega invalida v Padovi 15 dni na mesec iščemo. Nudimo tudi hrano in prenočišče. Tel. št. (040) 361286 ali (1)40) 420807 od 19.30 do 20.30. DELAVEN in mlad fant nujno išCe delo kot skladiščnik, nudi tudi pomoC pri sestavljanju pohištva. Tel. št. (0481) 78188 v večernih urah. HIŠO a Krasu kupim, tudi potrebno popravil. Tel. št. 660377. KUPIM prostore primerne za ambulanto v središču Trsta v bližini železniške postaje v višjem nadstropju z dvigalom, tudi zasedeno. Najem ne pride v poštev. Tel. na St 225530. PROSTORE primerne za frizerski salon oddam na Kontovelu. Tel. st. (040) 225786 ob večernih urah. PRISPEVKI V spomin na Vido Pahor vd. VVerk daruje hči Marta z družino 100.000 lir za ZPZ Ivan Grbec iz Skednja.Ob praznovanju dneva žena darujejo žene od Banov 80.000 lir za Zadrugo Ban. Ob praznovanju dneva žena daruje Ida Ban 20.000 lir za Zadrugo Ban. V spomin na Barico Kralj Gregorič daruje Erika Fonda 50.000 lir za pomoč otrokom iz Bih. V spomin na Barico Kralj Gregorič darujeta Dana in Boris Možina 50.000 lir za pomoC otrokom iz BiH. V spomin na pok. Danico Kante darujejo sosedje »z ulce« 45.000 lir za proseško cerkev. Na željo pok. Vide Pahor vd. VVerk posreduje družina 400.000 lir za MePZ Primorsko Mačkolje, v zahvalo za petje ob odprtem grobu. V spomin na Vido Pahor VVerk daruje Marija Lavrenčič 20.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. V spomin na tov. Ma^ rino BernetiC daruje Jelka Gerbec 100.000 lir za tržaški pokrajinski VZPI-ANPI. V počastitev spomina dragega soletnika Borisa 7 Zobca daruje Pino Rojc z družino 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Pierino Žagar darujeta hčeri z družinama 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na pok. Marijo Maver darujeta družini Markon-Risegari 300.000 lir za Sklad Mitja Cuk, 250.000 lir za SKD Tabor in 15D.000 lir za spomenik padlim v NOB na Opčinah. Namesto cvetja na grob Bariče Kralj daruje družina Vavpetič 150.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Marijo Maver vd. Markon daruje družina Milan Ferluga 50.000 lir, družina Veos 50.000 lir in Danila Maver ter družina To-nelli 50.000 lir za cerkev pri Ferlugih. Namesto cvetja na grob Boža Filipoviča Grčiča darujejo učenci B razreda SSS Kosovel z OpCin 80.000 lir za ZPZ Tabor. Namesto cvetja na grob Andreja Regenta darujejo Vida, Sonja in Rado 45.000 lir za MPZ Vasilij Mirk in 45.000 lir za AO Jaka Stoka. V spomin na Valerio Cuk daruje Milan Cuk z družino 50.000 lir za opremo Ljudskega doma v Trebčah in 50.000 lir za popravilo župnije v Trebčah. V spomin na Valerio Cuk daruje Lidja Kocman Cuk 50.000 lir za Godbo na pihala V. Parma. V spomin na Saško-vega očeta darujeta Ada in Claudio 40.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na teto Ivanko Dolenc darujeta Marica in Uči Dolenc 100.000 lir za popravilo orgel v cerkvi na Opčinah. t Po kratki in mučni bolezni nas je zapustil nas ljubljeni Franc Ozbič Pogreb bo jutri, 24. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Boršt. Žalostno vest sporočajo otroci Gabrijela, Darko, Erna in Sonja, zeti, snaha, vnuki Tamara, Igor in Ivan ter drugo sorodstvo. Boršt, Trst, 23. 3. 1993 Ob izgubi dragega očeta izreka Gabrijeli in svojcem globoko sožalje KD Fran Venturini t Zapustil nas je naš dragi Fulvio Battista Pogreb bo danes, 23. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v boljunsko cerkev. Žalostno vest sporočajo žena Maria, hči Marzia ter ostalo sorodstvo. Boljunec, 23. 3. 1993 (Pogrebno podjetje Zimolo) Ob nenadni izgubi dragega moža in očeta Borisa Zobca izrekajo ženi Ani in sinu Aleksandru občuteno sožalje so-letniki: Pino, Vesna, Marija, Lia, Danila, Eda, Roza Dragica in Olga 8 Torek, 23. marca 1993 NOVICE OBČINSKI SVET /BO DANAŠNJA SEJA VROČA? BANKE / BLI2A SE OBDOBJE OBČNIH ZBOROV IN BILANC Pobuda Severne Uge za odpravo "minimum tax” Severna Liga je tudi v Gorici te dni začela pobudo za odpravo "minimum tax”. To naj bi dosegli s pozivom Predsedniku Republike, tiskanim na posebnih dopisnicah. Na njih občani, s svojim podpisom ter navedbo točnega naslova in imena ter priimka, izražajo soglasje s pobudo, ki jo je začela Liga na vsedržavni ravni, z izrednim prizivom na Predsednika. Liga se zavzema ga odpravo dekreta Predsednika Min. sveta z dne 18.12. 1992 in dekreta Pred. Min. sveta z dne 23.12. 1992 ter drugih predhodnih aktov. Podrobnejša navodila nudijo na sedežu Severne Lige, Korzo Italia 190. Na dopisnico ni treba niti nalepiti znamke. Pokrajinski svet bo zasedal v četrtek, 25. marca Pred iztekom mandata mora goriški pokrajinski svet rešiti še vrsto vprašanj. Zato se v tem in naslednjem tednu obeta precej živahna dejavnost tega organa. Tako je že sklicana seja pokrajinskega sveta v Četrtek, 25. t.m. in nato še 30. t.m. in 1. aprila. Pred koncem aprila pa bo predvidoma nov sklop sej. Vsedržavno posvetovanje o medicini na področju športa V Krminu bodo 23. in 24. aprila gostih 4. državni posvet o športni medicini. Prireja ga združenje CIMS, pod pokroviteljstvom Občine. Tema posvetovanja bo tokrat športna dejavnost odraslih in starejših oseb. Posvetovanje se bo odvijalo v nekdanji kinodvorani Italia. Nobenih sprememb ne bo v šolskem koledarju Goriški šolski skrbnik dr. Ugo Mannini obvešča, da ne bo nobenih sprememb v šolskem koledarju, spričo bližnjih velikonočnih počitnic in glasovanja o referendumih. Velikonočne počitnice bodo od 8. do 14. aprila, 18. aprila pa bo referendum. Na nekaterih šolah bodo ob tej priložnosti seveda imeli dodatne "prisilne” počitnice. Zasedanje rajonskih svetov Živahna dejavnost se v tem tednu obeta na področju delovanja rajonskih svetov. Od jutri do petka bo zasedalo kar osem svetov: jutri v Pevmi in na Rojcah, v četrtek v Podgori, pri Madonnini, v Standrežu in v mestnem središču, v petek pa v Stražicah in na Placuti. Rajonski sveti morajo izeci mnenje o pravilniku za vodenje računovodstva ter o pravilniku za sklepanje pogodb. Prav tako se morajo izreci glede predloga variante k SRN. Deželna konferenca kovinarskih sindikatov v červinjanu V Červinjanu bo jutri deželna konferenca sindikatov kovinarske stroke. Razpravljali bodo o položaju v tej panogi gospodarstva in tudi o pripravah na splošno stavko 2. aprila. Konference, ki bo v prostorih hotela Internazionale, se bodo udeležili predstavniki FIM, FIOM in UILM, zaključni poseg bo imel elan vsedržavnega vodstva FIOM Cesare Damiani. Praznik obrtnikov v Stražicah ob patronu sv. Jožefu V Stražicah so tudi letos, ob praznovanju sv. Jožefa, zavetnika, priredili sprejem za obrtnike. Na slovesnosti,so podelili priznanja. Posebno priznanje so podelili 80-letnemu kamnarju Ferrucciu Ambro-siju in Emiliu Valantigu, ki kljub spoštljivi starosti še ne nameravata odložiti orodja. Priznanje so izročili tudi dolgoletnemu predsedniku te skupine Giuseppu Ballareju. Priznanja so izročili nadalje štirim obrtniškim delavnicam, za dolgoletno dejavnost (Fratelli Ballare, DelFAngela, Pavesi in Giorgio Zucchiatti). Za petindvajsetletno dejavnost na področju obrti pa so priznanje prejeli: Gianfranco Cozzutto, Luciano Figel, Luigi PeUegrino, Giorgio Zavertani, Bruno Zucchiatti, Franco Martellossi, Maria Marchi perissutti, Ivan Nanut, Pietro Maran-gon, Gabriele Vittori, Egone Verzegnassi in Ales-sandro VVeffort. Priznanja izročajo vsako leto. Množični pohod na Kalvarijo Okrog 500 udeležencev vseh starosti, z različnih krajev, se je v nedeljo podalo na pohod - sprehod iz LoCnika na Kalvarijo. Na izbiro so imeli dve različno dolgi progi in sicer 4, 5 kilometrov in 7, 5 kilometrov. Najstarejši udeleženec je bil 82-letni Guer-rino Finese, najmlajši pa 9-meseCni Matteo Ervini, ki je sicer cilj dosegel na očetovih ramenih. Razstava stripov o Snoopyju Javni večnamenski socialni center prireja 4. aprila avtobusni izlet v Benetke, z ogledom razstave Shultzevih stripov. Prijave sprejmajo v Javnem večnamenskem socialnepi centru, ob ponedeljkih, torkih in Četrtkih med 16.30 in 18.30. Rezervacija sedežev je obvezna. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE - ZSKD - GLASBENA MATICA - KULTURNI DOM vabijo na koncert priznane skupine komorne glasbe TRIO EKOS (Lee I-Nin, Anthea Scott, Chiara Migliari) ki bo v Četrtek, 25. marca 1993, ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah (Prvomajska 73) Pokrovitelji koncerta so uprava Občine Sovodnje, Pokrajina Gorica in Kmecko-delavska hranilnica in posojilnica v Sovodnjah. Predprodaja vstopnic: ________Kmecko-delavska hranilnica in posojilnica Sovodnje, Prvomajska 73 Že spet na vrsti financarska Sola Zakaj župan dreza v vprašanje, ki naj ne bi bilo v pristojnosti Občine? Vlado Klemse Medtem ko pritiski iz Rima, da bi financarsko šolo zgradili prav na letališču popuščajo (tudi zaradi tega ker je bil eden glavnih pobudnikov in zagovornikov tega načrta prisiljen se umakniti s politične scene) pa določeni krogi v krajevnem merilu še zmeraj trmasto vztrajajo na načrtu. Pri tem pa so -tako mnenje si je paC mogoče ustvariti na podlagi izjav - tudi precej nerodni. Tako je župan Tuzzi, potem ko je še pred dnevi javno izjavil, da 'je zadeva glede lokacije objekta, po stališču, ki ga je zavzel odbor garantov, zanj razrešena in se torej Občina ne more vmešavati in torej tudi ne more razpisati posvetovalnega referenduma, se je te dni spet oglasil. Seveda po zasedanju paritetnega odbora in to s stališči, ki jih je mogoče razumeti edinole kot ponovno vmešavanje občine v zadevo, ki naj ne bi bila v njeni pristojnosti. Najmanj kar iz tega izhaja je nedoslednost. Prav zaradi zasedanja paritetne komisije prejšnji teden in zaradi odločitve, da se Ministrstvu za obrambo ponovno predloži celotno zadevo, pa tudi zaradi izjav, ki jih je zatem dal Zupan Tuzzi, se za danes napovedana seja napoveduje v precej razgretem ozračju. Navsezadnje je na dnevnem redu tudi predlog dokumenta, ki ga je predložil svetovalec zelenih Genovese in ki občinski upravi nalaga, da začne s pripravami za izvedbo posvetovalnega referenduma, za kar je celo v vrstah dveh najmočnejših strank dosedanje koalicije občutiti določeno zanimanje. Za dva vidna predstavnika KD in PSI bi glasovanje lahko izvedli sočasno z glasovanjem o številu rajonov. Omejili bi strošek, zadostili pa eni od temeljnih zahtev demokracije. Zanimiva je ugotovitev, da se je dialog v tej smeri že zaCel, vendar pa se je tudi takoj prekinil ob najbolj kočljivem vprašanju: kdo in kako naj oblikuje referendumsko vprašanje. Ključne zadeve prav gotovo ne moremo prepustiti občinski upravi, ki je naši pobudi ves Cas odločno in z vsemi načini nasprotovala, ugotavljajo elani Odbora za valorizacijo letališča, ki prav v takem zasuku vidijo še en poskus, da bi zadevo na Občini usmerjali po svoje. Ne glede na osebna stališča je mogoče posebej ob obravnavi tega vprašanja ugotoviti nemoč tukajšnjih javnih upraviteljev in njihovo napačno pojmovanje politike, ki ne sprejema dejstva, da lahko občani - takoimenovana baza -tako odločno in tako množično osporavajo naCrtu, ki se je porodil v palači. Gre paC za nadaljevanje politične prakse, ki je trajala desetletja dolgo, ki pa nima perspektive. Moder politik, pravijo, je pripravljen tudi priznati neuspeh oziroma napake in se seveda iz tega kaj naučiti. S tega vidika se sedanji upravitelji kot kaže Se niso ničesar naučili, oziroma se nočejo naučiti. Ob tem se velja zamisliti nad vlogo in stališči sedanjega župana. Stalina in zagnanost njegovega predhodnika v tej in drugih zadevah smo lahko razumeli, tudi zaradi potez v njegovem značaju, trudimo pa se najti opravičilo za dr. Tuzzija, ki je prevzel vsekakor nelahko dediščino. Ne moremo se znebiti vtisa, da njegovi napori ne gredo ravno v smeri ožanja ogromne razdalje med palačo in civilno družbo. Sovodenjska posojilnica je lani kljub izraziti gospodarski krizi poslovala še precej uspešno Vloge višje za 11,8 odstotkov, 7 od sto več dobička Lansko leto ni bilo posebej naklonjeno gospodarskemu razvoju, še zlasti ne tistemu v naših krajih. V trgovini na drobno in tudi v tisti ki jo prištevamo v sistem mednarodne manjave je bilo občutiti posledice poslabšanih razmer na drugi strani meje. Tudi naše kraje je zajela, sicer z zamudo, gospodarska kriza že dalj Časa prisotna v razvitih italijanskih deželah ter v Evropi. Kljub temu so v sovodenjski posojilnici lani zabeležili uspeh. Vloge so povečali kar za 11, 2 odstotkov (od predlanskih 20 in pol milijard na 22.800.000.000 lir), naložbe so se povečale od predlanskih 8.488.000. 000 na 9.253.000. 000 lir, torej za 10 odstotkov. Čistega dobička so ustvarili 630 milijonov lir (predlanskim 585 milijonov). Povečali so ga torej za 7 odstotkov. Vse to v Času ko je uradna inflacija bila komaj 4, 6 odstotna in v Času, ko je prišlo do hudih pretresov na italijanskem in mednarodnem valutnem tržišču. To je le nekaj osnovnih podatkov o lanskem poslovanju sovodenjske posojilnice. Z bolj podrobnimi in popolnejšimi številkami bodo upravitelji elane seznanili na obenem zboru, ki bo čez mesec dni. Predsednik Miro Flmeljak in ravna- Posojilnica v Sovodnjah - foto Studio Reportage telj Savo Ušaj sta povedala, da so upravitelji seveda zadovoljni, ker je posojilnica tudi lani lepo napredovala. Premoženje posojilnice je ob koncu leta prvič preseglo 3 milijarde lir, kar jim odpira dejansko možnost gradnje novega in večjega sedeža. Sedanji je že kar pretesen, tudi zaradi tega ker so lani zaposlili še nega uslužbenca. V glavnem poslujejo z domačini, kliente pa imajo tudi v sosednjih občinah Zagraj in Gorica. Iz te občine so med klienti še zlasti Standrežci. Lani so pridobili kar precej klientov z druge strani meje. V poštev prihajajo predvsem prebivalci Mirna, Rene in drugih krajev v spodnji Vipavski dolini. Pri njih imajo naložene svoje prihranke, sovo-denjsko posojilnico so izbrali tudi, da tam prejemajo italijanske pokojnine. Klientom nudi posojilnica vedno veC uslug, v zadnjem Času imajo opravka tudi z zunanjetrgovinskim poslovanjem, to pa preko sodelovanja in posredovanja drugega kreditnega zavoda, ki je za to pooblaščen. Kar že nekaj let zaskr- blja upravitelje sovodenj ske posojilnice je preve lik razkorak med vlogami in naložbami. Slednje do segajo le 40 odstotkov vlog. V zadnjih letih je denarja v blagajni vedno veC. To na eni strani p° meni, da so Sovodenj« zelo varčni, da svoje prihranke vlagajo v do mačo banko, da so v glavnem svoje hiše že preure dili, da so v glavnem tudi v svoja podjetja že pre /časom investirali. Zaradi teritorialne omejitve poslovanja Je sovodenjska posojilnic3 edina med štirimi sloven skimi in najbrž tudi med drugimi v naši deželi, ima veC kot polovico svojega poslovanja s c a ni. V Italiji bodo namreč v kratkem uvedli evro pska pravila baneneg poslovanja. Ta določajo, da bodo kreditne zadruge (v to zvrst sodijo kmec o obrtne posojilnice) Se na prej uživale nekatere davCne olajšave le Ce o najmanj 51 odstotkov njihovega poslovanja Člani. Ker posojilnice po slujejo vedno Bolj banke jih bodo v kratke prizadeli še nekateri u gi predpisi o obvezni re zervi. O vsem tem sl®e še teče razprava, vendar je že sedaj gotovo, da 0^ do kreditne zadruge izgu bile marsikatero dose-danin davčno ugodnOS STRANKE / VODSTVO Michele Luise novi tajnik KD Prejel je 62 odst. glasov GORICA / PREDSTAVILI POBUDE CISV Za medsebojno spoznavanje med mladimi vsega sveta, za mir in sodelovanje ter prijateljstvo Skupina najstnikov z Goriškega bo preživela počitnice v Rimu, ZDA in Hondurasu - Koordinator je Nicolo Orion Michele Luise Po dolgotrajnem postopku, ima KD na Goriškem vendarle novega tajnika. Na to mesto je bil v nedeljo izvoljen 40-let-ni zdravnik Michele Luise, dosedanji tajnik tržiške sekcije KD. Zanj je glasovalo 62 odstotkov volilcev. Poleg Luise so se za mesto pokrajinskega tajnika potegovali še trije kandidati: Biagio Martorano iz Tržiča, Franco Brussa iz Staran-cana in KrminCan Giuseppe Pecorella. Luise se je rodil leta 1953 v kraju Torre del Greco pri Neaplju, v TržiCu živi kakih štirinja-st let, aktivno pa dela v politiki od leta 1987. Tega leta se je vpisal v stranko in že naslednjega leta bil tudi izvoljen v občinski svet, kjer je prevzel funkcijo načelnika svetovalske skupine. Zatem pa je bil izvoljen tudi za tajnika sekcije. Luiso so izvolili na predkongresnih skupščinah, v okviru priprav na pokrajinski kongres, ki bo aprila. V teh časih, ko so moralne vrednote postavljene pred veliko preizkušnjo, pomeni vzgoja mladih v duhu miru in medsebojnega spoštovanja nekaj, kar si zasluzi posebno pozornost. O tem smo se prepričali med obiskom srečanja CISV, ki so ga v soboto popoldne pripravili v Gorici. Kaj je pravzaprav CISV (Children International Summer Villages)? Takole pojasnjuje Nicola Orzan deželni koordinator združenja in duša pobude na Goriškem. “Naš primarni namen je, da mlade vzgajamo v medsebojnem spoštovanju. Da to dosežemo pa je potrebno, da se mladi med seboj spoznajo in da skupaj živijo. Odtod CISV. Gre za mednarodno Rudi Pavšič ustanovo, ki jo je po drugi svetovni vojni ustanovila ameriška psihologinja Doris Allen z namenom, da “sponsorizira” mir v duhu medsebojnega sprejemanja in ob spoštovanju različnosti.” Dejavnost te ustanove, ki je prisotna skoraj v vseh državah sveta, je razdeljena na različne interesne sfere, odvisno paC od starosti mladih, ki so vanjo vključeni. NajveCjo pozornost namenjajo najstnikom, za katere vsako leto prirejajo 60 poletnih kolonij, ki se odvijajo v različnih državah sveta v vseh petih celinah. V kolonijah 11-letniki preživijo mesec dni skupaj s svojimi spremljevalci. Delo je tako programirano, da mladenič spozna vrednote miru in prijateljstva. Nicola Orzan je povedal, da v okviru priprav na poletno kolonijo mladi srečujejo vsako soboto. Takšno srečanje je bilo tudi med našim obiskom, ko so se mladim pridružili starši, ki so tudi s pomočjo diapozitivov in videokaset spoznali dejavnost CISV-a. Orzanu, ki je pred dnevi zaključil izpopolnjevalni teCaj za vodje v Firencah, kot spremljevalke mladih pomagajo še Marta Peric, Romana Davini in Laura Candotti. Otrok , ki se udeležujejo srečanj in bodo sodelovali na poletnih kolonijah, v Rimu, Hondurasu in ZDA pa je nekaj Cez petnajst. AKTUALNO / V KD SOVODNJE Politični trenutek Srečanje z novinarjem R. PavšČem KULTURA / NOVA POBUDA V Gradišču bo svetovno srečanje piscev o vinu JUTRI Skupščina jestvinarjev Združenje trgovcev ASCOM prireja jutri, ob 16. uri na sedežu v ulici 9. avgusta skupščino elanov sekcije za drobno trgovino (jestvine). Razpravljali bodo o sindikalnih zadevah, o organizaciji skupine na pokrajinski ravni, poslušali poročilo o nedavnem sestanku z deželnim odbornikom Francescuttom ter o odpiranju trgovin ob praznikih. ASCOM istočasno obvešča elane, da pripravlja 4. aprila izlet v Verono na sejem Vi-nitaly. Poskrbeli bodo za avtobusni prevoz in za brezplačne vstopnice. Zdajšnji položaj slovenske narodnostne skupnosti in njene perspektive tudi v luči dvostranskih dogovorov med Slovenijo in Italijo. To je bil naslov srečanja, ki ga je kulturno društvo iz Sovodenj pripravilo v domačem Kulturnem domu ob prisotnosti novinarja Rudija Pavšiča. V svojem posegu je naglasil zaskrbljenost zaradi opozorilne note italijanskega zunanjega ministrstva v zvezi z begunskim vprašanjem. Nota bi utegnila zavirati nadaljne dogovarjanje in skvariti klimo prijateljstva in so- delovanja med državama. V tej luči je treba oceniti tudi vprašanje naše narodnostne skupnosti in prizadevanje, da bi vendarle dosegla zakonsko zaščito. S tem v zvezi je Pavšič pohvalil prizadevanja vseh komponent manjšine, da bi sestavile enotno besedilo zakona. Na srečanju v Sovodnjah je tekla beseda tudi o vlogi SKGZ oziroma o vlogi in delu kulturnih društvih. Iznesena je bila potreba, da bi se tako v mestu kot na vaseh pomnožile priložnosti za debatne večere in podobna srečanja. Gradišče je znano po deželni enoteki La Sere-nissima, odmevne so pobude, ki jih prirejajo že vrsto let v enoteki, nov zagon napovedujejo za galerijo sodobne umetn osti L. Spazzapan. Zanimanje za Gradišče in širše goriško območje bo nedvomno zbudil tudi svetovni kongres pisateljev, ki bo prihodnji mesec, na pobudo Konzorcija za zaščito briških vin. V Gradišču se bodo zbrali pisci, ki v svojih delih pišejo o vinu. Gre za prvo tovrstno pobudo, za katero se je osebno zavzel Douglas At- tems, pred skoraj tridesetimi leti ustanovitelj konzorcija za zaščito briških vin in dolgoletni predsednik te ustanove, sicer pa tudi sam upravitelj znanega vinogradniškega podjetja v LoC-niku. Grof Douglas Attems izhaja iz znane plemiške družine, ki je na Goriškem prisotna že skoraj tisoč let in ki je v prejšnjih stoletjih v Gorici in okolici zgradila vrsto pomembnih zgradb. Iz te rodbine so bili številni ugledni Goričani, med temi tudi prvi goriški nadškof. E KONCERTI V SOVODNJAH bo 25. t.m. ob 20.30 nastopila mednarodna godalna skupina TRIO EKOS. Na sporedu dela L. v. Beethovna, M. Brucha in S.K. Tzenga. Pokrovitelj koncerta je KD Sovodnje, ZSKD, Kulturni dom, sponzorji pa Občina Sovodnje, Pokrajina in Sovodenjska posojilnica. REVIVAL SEAT GLASBE bo v soboto, 27. t.m. v telovadnici UGG. Nastopile bodo znane in manj znane skupine iz Gorice in okolice. Izkupiček prireditve bodo namenili v dobrodelne namene. Prodaja vstopnic : v ul. S. Giovanni 5, v trgovinah Disco Club in Musič shop, pri Fotototecnica na Korzu ter v turističnem uradu Appiani na Korzu. Vstopnice (z njimi je možen obisk diskoteke Odeon v Novi Gorici) veljajo 12 tisoč lir. GLEDAUgžI V občinskem gle^a. icu v Tržiču bo nocoj, okviru gledališke seim i, nastopil znani gl® :ki igralec Arturo Bra ietti s kriminalno odbo R. Thomasa n istero dei bastardi as ssini” (Skrivnost GORICA VITTORIA 20.15 ^ 22.00»Sex and Zen - 1 tappeto da preghiera čarne«. Prepovedan m dini pod 18. letom. CORSO 17.30 -19.4S 22.00»I1 distinto gen luomo«. . VERDI 18.00 - 20.0U 22.00»Sommersby«- K1 chard Gere, Jodie Fos e • TRŽIČ „ on COMUNALE 20.3 gledališka predstava* mistero dei bastardi as M PRIREDITVE DRUŠTVO GLASBENIH PEDAGOGOV PRIMORSKE IN SSC ”E. KOMEL”prirejata jutri, ob 16. uri in ob 18.30 revijo glasbenih šol Primorske, za godala, pihala, brenkala in ansamble. Nastopi bodo v Katoliškem domu v Gorici. SKRD JADRO iz Ronk prireja na sedežu v Romjanu teCaj praktične astrologije. Prva lekcija-bo v sredo, 24. t.m., ob 20. uri v prostorih društva na Trgu sv. Stefana v Romjanu. Informacije na tel. štev. 779331 in 482015. □ OBVESTILA SPDG - rekreacija obvešča. da ta teden odpadejo vadbene ure rekreacijske telovadbe. SPDG sporoča, da bo redni občni zbor v petek, 26. t.m. ob 20. uri, oziroma ob 20.30 v dvorani KD Briški grič na Bukovju. sasini”. n EKCELSIOR 17.3° 22.00»Giochi innatura cercasi«. Prepovedal mladini pod 18. letom- dežurna lekarna V GORICI , . n BASSI RITA, UL don Bosco 175, tel. 3251^a DEŽURNA LEKARNA V OBČINSKA 1, UL Te- renziana 26, tel. 48278/ Danes, ob 9.30, Etn® sta De Gressi, iz bolnii-niče sv. Justa v cer Srca Jezusovega m ch iz Trsta, krsto p« peljejo iz TrstavmrlišKu ^jZADETI MLADOSTNIKI / STORI DRUŽBA DOVOLJ ZANJE? Med nami živijo, a jih premalo razumemo Pon odprtih vrat tolminskega Centra za izobraževanje ln usposabljanje je pokazal, da družba premalo naredi Miran Mihi ielic 8k£W - Sredi lan-Cerft 6ta bd v okviru in ?, za iz°braževanje ust??08,*1’311’6 Tolmin delovn 1)en Varstveno ak 1 Tter' 0 svojih kim v°Stl? 50 Pred kra-W USali javnost zain- oZlrT 2 akcil° "dan nalvh Vrat“. ki se Se izdelVU,e 2 razstavami ih tnhV p° raznih kra-1‘d tolminske občine. lical???C februarja so sk-n ,na zavodu razširje- vahiV°t’ ja katero so po-ohci1 tu^ Predstavnike BS* 0 in soclalno delo. j7n,° 0tvoritvi Centra za bW2eVanje in usposa-bfe8e> izvrsni od-ki ji)?-06! ’ da sredstva, na d?H6 jrustvo Prejelo v Ldobr°delni prireditvi ni zfnT (Svica), namerna za?idrp hiSe oziro' ured?f dl)!Ve Parcele za S1*,' bivah,e sku-no nn BrezPlacno prav- dokSnSnt? Pri ureian)u z nnJ taci)e za stavbo nudil prost°ri ie P°-nikn, 0]minski odvet- Kn Makuc- teljica r povedala ravna-riba o fntra Karmen Je- osvesca??' na PodroC)u Prohl! T,a javnosti o P blemih prizadetih že- S prireditve ob Dnevu odprtih vrat tolminske centra (Foto: M. Mihelič) leli vselej izkoristiti cim-vec možnosti v zvezi z dogajanjem v tem okolju. Tako je Aktiv kmečkih žena za novoletmno srečanje v hotelu Krn pripravil sreColov, na katerem so bili med zadetki izdelki gojencev, pevski zbor se je udeležil revije pevskih zborov, športniki pa tudi republiških iger. Najpomembnejše je to, da naredijo vse, kar je možno za polnejše življenje gojencev. Zahvala gre tudi stanovanjski zadrugi, ki jim je pripravljena dati del svojih sredstev za potrebe centra. DoloCen prispevek jim je dal celo pustni odbor Tolmin... S takšnimi prispevki bodo *HjlŽNICA / VZGOJA Ljubezen do lepega se začenja že v najnežnejših letih ^ razstave ilustracij Alenke Sottler Olga Knez »Stojkovič lovM?AbIA * V Kosove- krbhIŽniGi’ ki veliko mlad lAairnia vzg°U mladih bodo na tebi t U,n Pri*li ljubi-skA °troskib in mladin-skhdustracij. Tokrat bo gostja sežanske knjižnice S0ttloS \karka Alenka Sreča 1 12 bjubliane. £e?an]tez iiustratorko ob 12 6 rtek’ 25- marca, un za Solarje, umetn1- Pa Se bod° z 163(1 v? SreCali ob na'?°i Y knjižnici bodo gin?b!ediS°ttleriine ori" teS? llustraci)e' s ka- otroskib °Pre?ila vrst0 knjig kot ^ mladinskih ca H k ^ denimo o žabi- Prispl'-r?eCl11 kaP‘cah, m Sf 1® lev, O starki Zi-n nienih pomoc- SAMOUpraVA nikih ter druge. Mlade bralke knjižnice Enisa, Maja, Spela in Tina pa so pripravile lutkovno igrico “O žabicah v rdečih kapicah", ki jo bodo ob tem imenitnem dogodku v otroškem oddelku knjižnice tudi zaigrale. Sicer pa bo razstava na ogled do 15. aprila. Na ta kulturni praznik pa nas vabi tudi bil-tenCek za mlade bralce, ki so ga izdelali v knjižnici. Četrta številka biltena poleg Sottlerjinih ilustracij prinaša tudi zanimive intervjuje z znano ilustratorko Marjanco Jemec Božic, ki je bila gostja sežanske knjižnice ob novem letu. / REFERENDUM! Oidrijskocerkljanski re9>ji prezgodaj govorijo seii RF4." Na včerajšnji skuri niske obcinske misPiialne ^ P°sebna ko- " ? Prehiteva bo-»S,° k'"! »ko- vi in v’ kl ,e še v pripra-de ?ph L3’ bi Sele opre- doce 2a, 2asnovo b°-ve , a ne samoupra- KolQdrŽavne uprave. Pobudo’3!?8.0^1)3' daza sedamm dr-]Canov v d°- rennk h Prizadevanjih v bS „ kih 8lh ni Potrebne pod- pore, čeprav naj bi bodoča idrijsko-cerkljanska regija slonela na zadostnih argumentih, izkoriščanju številnih primerjalnih prednosti in močnih gospodarskih potencialih. V okviru teh razprav so se zavzeli tudi za to, da bi Idrija postala bodoči sedež upravnega okraja. Na včerajšnji 25. seji so razpravljali tudi o sprejemu osnutka občinskega proračuna za letošnje leto in o predlogu začasnega financiranja javne porabe ter razvoju idrijskega srednjega in poklicnega šolstva. (R.B.) nabavili peč za žganje gline in pianino. V letošnjem letu nameravajo nadaljevati začete akcije: organizirali bodo dobrodelne prireditve, pripravili skupaj s pristojnimi službami možnosti za zaposlitve njihovih absolventov in podobno. V okviru zavoda delujejo z rednim delom tudi še logoped, knjižničar in medicinska sestra. V Centru imajoor-ganizirane razne krožke za interesne dejavnosti: pevski zbor, ročna dela, lutkarstvo, plesno-rit-micni, športni, vrtnarski, šiviljski krožek in klek-ljanje. Na dnevu odprtih vrat so želeli prikazati širši javnosti svoje delo in dejavnost v zavodu. Ob prehodu programa na usposabljanje in skrb gojencev za razvoj v vseh življenskih obdobjih je zavod spremenil tudi ime. Namesto Vzgojno izobraževalni zavod se poslej imenujejo Center za izobraževanje in usposabljanje. Prireditve Dan odprtih vrat sta se udeležila poleg lokalnih predstavnikov šol in občine ter raznih organizacij tudi direktor Zveze društev za pomoč duševno prizadetih Tomaž Jareb in podpredsednik Bruno Kocbek, ki sta zavodu izrekla vse priznanje. VOLITVE / POSTOJNI SE ZATIKA V tretje gie menda rado! Trije poskusi za mandatarja Mateja Godejsa POSTOJNA - Odborniki obcinske skupščine so se na zadnjem zasedanju (18. marca) odločili, da ponovno določijo rok za vlaganje kandidatur za mandatarja obcinske vlade. To bo že tretji poskus iskanja novega mandatarja, potem ko v prvem skupščina ni izbrana nobenega od prijavljenih kandidatov, v drugem pa ni prispela nobena kandidatura. Rešitev vladne in očitno tudi skupščinske krize so odborniki na minulem zasedanju iskali tudi v sedanji vladi. Na predlog predsedstva skupščine so odborniki sklenili, naj IS, kljub dejstvu, da je v odstopu, svoje delo opravlja v celoti in zanj tudi nosi vso odgovornost. S tem se je skupščina izognila nevarnosti, da bi občina ostala brez proračuna in s tem možnosti, da bi dobila stečajnega upravitelja. Odborniki so obravnavali tudi informacijo o odzivih na stališča skupščine do lastninskega preoblikovanja podjetij in dogajanje v podjetju Postojnska jama. Slišali so lahko, da so se razmere v podjetju, odkar je prevzel funkcijo v.d. direktorja dr. Peter Babic, začele umirjati in da se bodo spori (nastali zaradi zavarovalne afere) v kratkem rešili.Predlagani koncept lastninjenja sta ostali dve podjetji že sprejeli, medtem ko so se o njegovi ustreznosti v kolektivu Postojnska jama še odločajo. Odborniki so sklenili, naj v podjetju oceno koncepta pripravijo Cimprej, najpozneje pa v dveh mesecih, saj bo postopek lastninjenja še dolgotrajen in težaven. Na tem zasedanju so odborniki sprejeli tudi odlok o simbolih postojnske občine. Gre za projekt, ki ureja celostno grafično podobo mesta in okolice in ki naj bi bil uresničen do konca leta 1994. Sprejeli so tudi osnutek strategije turizma v občini ter osnutek sprememb statuta in poslovnika, ki med drugim omogoča tudi učinkovitejše delovanje obcinske skupščine. Dve manjšini ena stvarnost PIRAN-” Dve manjšini - ena stvarnost" je naslov prireditve, ki bo potekala v Četrtek, 25. marca, in v soboto, 27. marca (obakrat ob 18. uri) v krožku Giuseppe Tartini. Pirančani so povabili predstavnike ZSKD iz Gorice, ki bodo spregovorili o položaju slovenske skupnosti v Italiji. V soboto bodo odprli razstavo slik bratov BevCar, zapel bo mbški zbor Skala iz Gorice... Primorska poje je opravila tričetrt dela: minuli vikend se je na koncertih zvrstilo 42 zborov Množičnost je humus za kakovost Vojko Cuder PRIMORSKA - Revija primorskih pevskih zborov Primorska poje 93 je za letos že prepotovala skoraj dve tretjini poti. Zadnji vikend je bil kar se števila koncertov in nastopajočih pevskih zborov tiče neke vrste vrhunec. Od petka zvečer do nedelje pšopoldne se je zvrstilo kar sedem koncertnih večerov, na katerih je nastopilo 42 pevskih zborov in drugačnih sestavov, ki so zapeli kar 210 pesmi. Skupaj je na letošnji reviji bilo že trinajst koncertov v prav tolikih krajih tostran in onstran državne meje. Do konca revije -njen zaključek bo v nedeljo, 4. aprila - ko bodo s koncerti v Idriji, Sežani in Gorici, je tako preostalo še pet koncertnih večerov. Primorska poje je svojevrsten fenomen v tem delu sveta. Računajo, da na Primorskem ta hip obstaja prek dvesto pevskih zborov, ali celo veC, Ce štejemo k zborom tudi oktete, nonete in druge manjše skupine, pa mladinske in otroške zbore, cerkvene in posvetne. Mimo lahko zapišemo podatek, ki sicer velja že nekaj let, da se v tej slovenski deželi med Julijci in morjem na obeh straneh državne meje ljubiteljsko ukvarja s petjem nad pettisoCglava množica. Ugotovitev predsednika Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji Aceta Mermolje, da "konec koncev ni ljubezen do petja samo v vrhunskih izvajalskih sposobnostih" je popolnoma na mestu. Primorska poje je v skoraj poltretjem desetletju (letošnja prireditev je 24. po vrsti) doživljala uspehe in padce. "Razmišljanja so šla v dve smeri, ” piše v letošnji "koncertni knjižici” Ace Mermolja. "Prva je šla v iskanje večje kvalitet, ki pa je trčila ob množičnost. Dejstvo je, da da lahko imena vrhunskih primorskih pevskih zborov seštejemo prav kmalu n brez posebne selekcije in tudi njihovo število je omejeno. Tekmovanje ali nastop najboljših bi opravili v dveh treh večerih. Velika večina zborov se predstavlja na solidni ravni. In ta bi ostala izključena od nastopanja.” Marsikateri zbor bi brez PP ostal anonimen, za marsikatere pevce je nastop na reviji edini javni nastop v letu. In še bi naštevali... Nove sape v novi državi so spoznale, da Primorske poje ne gre opuščati ne spreminjati. SEJA IS / Premrl: Direktor gre v pokoj AJDOVŠČINA - Na včerajšnji seji IS so na prvo mesto uvrstili informacijo o položaju v Tovarni pohištva Lipa. Kot vemo, je prejšnjo sredo prišlo do "izsiljenega sestanka", na katerem so zaposleni zahtevali odstop vodilnih. Občinska vlada se v dogajanje v Lipi v skladu s svojo vlogo ni neposredno vmešavala, znašla pa se je v vlogi "aktivnega opazovalca na trenutke posredovalca, ” kot je dejal njen predsednik Silvester Premrl. Predsednik izvršnega sveta je povedal, da ga je novoizvoljeni delavski svet pred dnevi obvestil o svojem odstopu, kar je pomenilo, da je podjetje ostalo brez organa upravljanja. Zato je o stanju obvestil republiškega branilca samoupravljanja, ki pa še ni reagiral. Potrdil je tudi vest (doslej neuradno), da se namareva dosedanji direktor Franc Boštjančič upokojiti. Proizvodna v Lipi teCe normalno. Medtem ko v podjetju intenzivno išCe-jo kadrovske rešitve, si prizadevajo ohraniti doma in na tujem cenjeno blagovno znamko. Na Lipo na srečo niso navalili upniki, zato so možnosti sanacije likvidnostnega položaja tudi zaradi tečaja dolarja, večje kot drugod, so rekli. (A.L.) FOTOREPORTAŽA / VZPON NA POREZEN Ob sproščenem druženju na vrhu Porezna spomin na tiste, ki so tu umrli za lepši danes Spominskega pohoda se je udeležil tudi Milan Kučan Roman Bric POREZEN - S soncem obsijana gora je minuli vikend gostila množico zadovoljnih pohodnikov, ki so se od blizu in daleč udeležili letošnjega osemnajstega spominskega srečanja. Vreme je bilo naklonjeno, kar so mnogi izkoristili tudi za kratek postanek in prvo spomladansko sončenje. Okrog 4000 se jih je v obeh dneh zbralo na tem primorskem vrhu,»kamor nas vsako leto vodi ljubezen do planin in spomin na tragične dogodke, v katerih je na pragu svobode tu na Po-reznu ugasnilo toliko mladih življenj, «je v kratkem nagovoru ob spomeniku padlih na vrhu Porezna rekel slovenski predsednik, ki je Porezen že večkrat obiskal. Med pohodniki so bili poleg številnih planincev tudi nekdanji Milan Kučan med planinci na Poreznu (Foto:R. Bric) udeleženci partizanskih ANPI. V imenu organiza- enot, ki so se med drugo svetovno vojno bojevale na tem območju in predstavniki združenja italijanskih partizanov, torjev je zbrano množico pohodnikov pozdravila predsednica planinskega društva Cerkno Katarina Filipič. Ne le sproščeno prešerno veselje, tudi dolžni spomin na mrtve... (Foto:R. Bric) NOVICE Letos že 50 požarov v naravnem okolju ILIRSKA BISTRICA - Tukajšnji gasilci so letos zabeležili že 79 požarov, od teh kar 50 v naravnem okolju. Gorelo je tudi skoraj vsak dan pretekli teden, večji požar, ki je izbruhnil na hrvaški strani pa je izbruhnil v nedeljo, 21. maca, in se ob pomoči močnega juga razširil tudi k nam. Skupaj je zgorelo okrog 500 hektarjev travnatih površin in podrasti v bukovem gozdu, od tega večina na Hrvaškem. V Bistriški občini je požar zajel območje lovska koca Paka-Goljak-Zelezna vrata-Gomanci, gasili pa so ga gasilci iz Bistrice, Vrbovega in Pod-graj ter gasilci iz Reke, Klane in Kastava ter ga lokalizirali ob 17.30. Najpogostejši vzrok dosedanjih požarov je malomarnost ljudi, ki kljub številnim opozorilom v medijih in občinskih razglasih kurijo na prostem v bližini gozdne meje, kar nekajkrat pa je zagorelo ob železniški progi Pivka-Reka, kjer železničarji sekajo in Čistijo grmovje. (D.P.) Zavarovalna hiša Slovenica za Glasbeno mladino NOVA GORICA - Dejavnost Glasbene mladine Nova Gorica se vključuje v slovensko in mednarodno gibanje mladih za glasbo in njeno večjo prisotnost v našem vsakdanu. Je tudi uspešno dopolnilo sicer skromnega obsega glasbene vzgoje na osnovnih in srednjih šolah. Organizator te dejavnosti v občini je Kulturni dom Nova Gorica. Ob težavah, ki vse bolj zategujejo programe kulturnih dejavnosti, je izredno pomembna gesta zavarovalne hiše Slovenica Nova Gorica, ki uCencem in dijakom šol, s katerimi je Slovenica tesneje povezana, poklanja gostovanje New svving quarteta. Ansambel bo gostoval v veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica v ponedeljek in torek, 29. in 30. marca v dopoldanskem Času. Na šestih “učnih urah" - Od gospela in spirituala do jazza - bo gostujoči ansambel pel za mlade iz osnovnih šol M. Štrukelj, Dornberk in Šempeter ter za Tehnični in Lesarski šolski center in Srednjo družboslovno šolo Nova Gorica. (A.S.) Piran - dediščina kot izziv PORTOROŽ - Razvojni center malega gospodarstva, d.o.o. Piran in Obrtna zbornica Piran, v sodelovanju z Inštitutom za raziskave in promocije kulturne dediščine Slovenije Mlaj, prirejata v sredo, 24. marca, ob 18. uri v prostorih krajevne skupnosti Portorož predavanje “Nove možnosti in pristopi za turistično delovanje in življenje v občini Piran -dediščina kot izziv". Predavanje je namenjeno gostincem in turističnim delavcem pa tudi iz drugih dejavnosti, ki so tako ali drugače povezane s turizmom in kmetijstvom (predvsem vinarji in oljkarji). Predaval bo univerzitetni profesor dr. Janez Bogataj. (A.N.) Razstava Slavke Kranjec SEŽANA - Ob 25. marcu - dnevu materinstva bodo v Mali galeriji v Sežani odprli razstavo likovnih del domače slikarke - amaterke Slavke Kranjec. Otvoritev, ki bo v Četrtek, 25. marca, ob 18. uri bo spremljal tudi kulturni program s glasbenimi in re-citacijskimi točkami. Umetnica se bo domačemu občinstvu predstavila z deli, ki so nastala v zadnjih nekaj letih, in sicer v tehnikah akvarela, olja in akrila. Od njene zadnje samostojne razstave na osnovni Soli v DivaCi sta minili dve leti. Sicer pa se Kranjčeva s slikarstvom ukvarja od upokojitve dalje in je v tem Času imela že nekaj skupinskih razstav na Primorskem in v širšem slovenskem prostoru. (O.K.S.) Obnova izolskega podeželja KORTE - Slovenjgraška agencija Novna je v Kortah nad Izolo (toCno na meji med izolsko in piransko občino) ob praznovanju enakonočja predstavila zanimiv projekt (študije, načrti, fotografije) z naslovom “Obnova izolska podeželja". Projekt je financiralo ministrstvo za turizem, izpeljan pa je bil ob dolgoletnem hotenju tukajšnjega življa, da bi v teh krajih ponovno obudili izdelavo in prodajo kmečkih stvari, kar pa se bo začelo uresničevati šele tedaj, ko se bo turizem začel pomikati tudi v mestno zaledje. Ob projektu so bili predstavljeni razni zanimivi izdelki redkih domačih izdelovalcev keramike in drugih obrtnikov. (A.N.) Čakajo na republiške smernice TOLMIN - Poslanec v Državnem svetu Fedja Klavora je izvršnemu svetu predlagal, naj seznani občinsko skupščino z vsemi proračunskimi potrebami. Čeprav se IS dolgo Časa ni odločil kaj bi, se je nazadnje le odločil počakati na republiško usmeritev o dovoljeni porabi. Tako bo ponudil skupščini v obravnavo skrčeni proračun kot osnutek. (M.M.) Verona - sistem barvnih folij PIRAN - Trgovina Ajda (Verdijeva 10) pripravlja 3. in 4. aprila zanimiv, morda celo nekoliko neobičajen seminar “Verana - sistem barvnih folij". Udeležencem bo predstavljen najprej teoretični opis barvnih folij, potem praktično delo z njimi; naučili pa se bodo tudi pravilnega ravnanja z nihalom. Svetloba in barve menda žarčijo energijo, ki vpliva na vsa živa bitja in materijo, kar bi lahko človek s pridom izkoriščal. Seminar bo vodila strokovnjakinja s tega področja Darinka VVemicke (A.N.) Svetovni dan invalidov ILIRSKA BISTRICA - V nedeljo, 21. marca, je bila tu regijska proslava ob 34. svetovnem dnevu invalidov. Udeležilo se je je veC kot dvesto elanov invalidskih društev iz Vrhnike, Logatca, Cerknice in Ilirske Bistrice. Da bi svetovna organizacija invalidov opozorila na večjo strpnost in sožitje med generacijami, je leto 1993 razglasila za evropsko leto starejših ljudi. Svetovni dan invalidov pa je prilika, kot je dejal predsednik bustriškega društva Emil Stavar, da si družba izpraša vest in razmisli o svojem odnosu do prizadetih. Anka Osterman, sekretarka z ministrstva za delo, družino in socialno politiko, je popvedala, da bo posebna vladna komisija letos pripravila program za večjo skrb za invalide, vendar pa gospodarske težave preprečujejo izvajanje pozitivne zakonodaje s tega področja. (D.P.) MEDBANČNI DENARNI TRG S prodajo deviz bankam do zmanjšanja denarne mase Janez Saje Relativno ugodna tolarska likvidnost večine poslovnih bank in temu primemo omejeno povpraševanje po prostih likvidnih sredstvih sta še naprej osnova dejavnika, ki vplivata na dogajanja na medbančnem denarnem trgu. Povprečne obrestne mere so se v preteklem tednu spet nekoliko znižale in se ob posameznih dneh spustile celo pod raven R+ll odstotkov letno. Glavni razlog za nadaljnje padanje splošne ravni medbančnih obrestnih mer lahko najdemo predvsem v nižjih obrestnih merah na večernem trgu, ki so se ob »pritiskih« najveCje slovenske banke postopoma približevale obrestni meri Banke Slovenije za likvidnostne kredite za »Cez noč« v višini R+9 odstotkov letno. Drugi razlog pa utegne biti tudi višja tolarska likvidnost bank, saj je Banka Slovenije ob vnoveevanju'druge emisije dvodelnih blagajniških zapisov (dvojčkov) bankam v začetku tedna nakazala avanse. Nekoliko neobicejne so bile v tem tednu spremembe pogojev za črpanje 5-dnevnih lombardnih kreditov Banke Slovenije. Medtem ko so bile ponudbe centralne banke v preteklem obdobju naravnane predvsem na »vzdrževanje« deviznih tečajev bank za odkup in prodajo deviz od podjetij, so bili »zahtevani« teCaji v ponudbah preteklega tedna nenavadno nizki. Tečaj v višini 64.64 tolarjev za nemško marko z veljavnostjo 15. 3. 93 oziroma tečaj v višini 64.69 tolarjev za marko, ki velja od 18. 3. 93 dalje, sta namreč ravni, ki precej odstopata od trenutnih tržnih tečajev. Ob tem je bil s 16. 3. 93 spremenjen tudi devizni teCaj, po katerem lahko poslovne banke v neomejenih količinah prodajajo devize centralni banki. Le-ta zdaj znaša 61.50 tolarjev za nemško marko. V petek pa je Banka Slovenije (prvič v letošnjem letu) intervenirala tudi s ponudbo bankam za prodajo deviz. Intervencijska kvota je znašala 5 milijonov mark, banke pa so na avkciji lahko licitirale devizni tečaj, ki ni smel biti nižji od 64.66 tolarjev za marko. Ob omenjeni intervenciji centralne banke bi lahko sklepali, da Banko Slovenije trenutno bolj kot teCaj skrbi povečana denarna masa, saj prodaja deviz bankam predstavlja umik (domačega) denarja iz obtoka. SKLAD ZA RAZVOJ MALEGA GOSPODARSTVA Predstavili poročilo o opravljenem delu Pomoč investicijam v proizvodnji storitvah in gostinstvu-Razrešeni člani upravnega odbora očitajo vladi nezakonito početje Alenka L. Jakomin LJUBLJANA - Namen Sklada Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva - ustanovljen je bil decembra 1991, delovati pa je začel maja 1992 - je predvsem dajanje jamstev in subvencioniranje obrestnih mer za najemanje bančnih kreditov zasebnim slovenskim investitorjem. Dolgoročna naloga Sklada je tudi dajanje kreditov in sovlaganje. Na tovrstne načine Sklad za razvoj malega gospodatsva vzpodbuja razvoj malega podjetništva pod okriljem ministrstva za gospodarske dejavnosti. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedal direktor Sklada Viktor Brezar, je upravni odbor podprl poročilo o opravljenem delu Sklada v lanskem letu. Skladu, ki ima za svoje delo sredstva odobrena v državnem proračunu, je bilo lani do- deljenih 300 milijonov tolarjev. Vendar pa je vlada brez sklepa upravnega odbora Sklada namenila 21, 4 milijona tolarjev neposredno podjetju Praktis d. o. o. za financiranje proizvodnje snežnih plaščev, tako da je Skladu ostalo na razpolago 278, 6 milijona tolarjev. S tem denarjem je po besedah direktorja Brezarja Sklad subvencioniral obresti 86 zasebnim investitorjem (manjše investicije), garancije pa dodelil 34 podjetjem (večje investicije). Pismenih vlog za dodelitev sredstev pomoCi za razvoj podjetništva je bilo 457, vendar je posebna medministrska komisija izbirala le iste, ki so izpolnjevale predpisane pogoje, le-te pa je potrdil še upravni odbor Sklada. Na osnovi različnih oblik po- moCi investitorjem je tako predračunska vrednost začetih investicijskih vlaganj lani znašala skoraj 62 milijonov nemških mark. Investicije se nanašajo predvsem na različne oblike proizvodnje, storitve in gostinstvo. Skladu je k sodelovanju uspelo pritegniti skoraj vse banke v Sloveniji, ki so k projektu lahko pristopile le, Ce so dajale kredite, pri katerih obrestna mera ni presegla 15 odstotkov (ob upoštevanju devizne klavzule), pri Čemer je Sklad subvencioniral 7 odstotkov. Ker letošnji proračun še ni bil sprejet, dobiva Sklad sredstva po kapljicah, tako da so se njegove trenutne aktivnosti omejile predvsem na svetovanje. Dosednje aktivnosti so, po besedah nedavno razrešenega elana upravnega odbora Emila Milana Pintarja (kot smo že pisa- li, je vlada razrešila vse dosedanje člane UO), omogočile odprtje skoraj 2.000 novih delovnih mest. Za sodelovanje s Skladom se zanima tudi Evropska banka za obnovo in razvoj, ki mu že nudi strokovno pomoC. Banka se je v svojem zadnjem poročilu zavzela za to, da bi prek Sklada za razvoj malega gospodarstva prišla na slovenski banCni trg. Emil M. Pintar in Franc Golja sta ob koncu novinarske konference ponovno opozorila na nezakonit način vladnega razreševanja dosedanjih elanov upravnega odbora Sklada in opozorila, da v obvestilu o razrešitvi ni bilo navedenih razlogov za razrešitev. Prav zato so se na zadnji seju UO odločili, da bodo celotno zadevo predali Vrhovnemu sodišču Slovenije, ki bo preverilo zakonitost sklepa, vlado pa so pozvali, naj svojo odločitev ponovno preuči. Prejšnji upravni odbor sklada, ki ga je vlada razrešila 11. marca, je pripravil javni protest, v katerem zanika trditve ministra Tajnikarja, da vlada nima zadostnega vpliva na delovanje Sklada. Takšne trditve so neresnične, piše v protestu, saj ima vlada medresorsko komisijo, katere elani so predstavniki ministrstev in zbornic in šteje 14 elanov. »Na vsaki seji upravnega odbora je bil prisoten tudi minister Tajnikar ali njegov predstavnik in njihove pripombe so bile vedno upoštevane. Sklad se je strogo držal meril in pogojev, ki jih je predpisala vlada,« pojasnjuje odstavljeni upravni odbor v protestni izjavi. Razpršitev investicij glede na garancije Ljubljana 15% Koper 12% Maribor Domžale 7% Trebnje njihovo lokacijo: subvencije 13% 12% 6% Sodelovanje s poslovnimi bankami: garancije subvencije SKB 30% 13% LB 25% 13% Bank Austria 11% Nova banka 10% LB Dolenjska b. 10% LB Gorenjska b. 8% TAKSA NA UVOZ AVTOMOBILOV IZ TUJINE Rabljena vozila ne bodo poceni Zakon o zunanjetrgovinskem) poslovanju omogoča tudi uvoz robljenih avtomobilov Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju, ki bo zaCel veljati 27. marca, bo omogočil tudi uvoz rabljenih vozil. Z ohranitvijo dosedanjega sistema obdavčitve oziroma carinskih in drugih dajatev bi taksen uvoz postal cenovno izredno ugoden. Da bi preprečili nevarnost, da Slovenija postane nekakšna ropotarnica ali avtomobilsko smetišče Evrope, je vlada sprejela posebno 15-od-stotno takso. Zaradi ugibanj v javnosti, kolikšne bodo dejansko te dajatve in zaradi drugih neznank v zvezi z uvozom rabljenih vozil, je na včerajšnji tiskovni konferenci državni sekretar v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Davor Valentinčič podrobneje spregovoril o izvajanju uredbe o plačilu omenjene takse. Občan, ki bo hotel kupiti in uvoziti rabljeno Mre Čuk vozilo, bo moral na osnovno ceno najprej plačati 27 odstotkov carinskih dajatev. Na to vsoto mu bodo obračunali 15-od-stotno posebno takso, k celotnemu znesku pa bo moral prišteti še 5-odsto-tni prometni davek. Po Valentinčičevih besedah je vlada skušala izenačiti in uskladiti dajatve pri uvozu novih in rabljenih vozil. Hkrati je z uredbo, ki naj bi jo sprejela še ta teden, predvidela tudi obvezno homologacijo uvoženih rabljenih avtomobilov, ki je precej restriktivna. Uredba o ho-mologaciji bo zagotavljala, da bomo lahko uvažali le rabljena vozila, ki ustrezajo domačim standardom. Trgovci uvozniki bodo morali za vsak tip vozila zagotoviti dokument o homologaciji. Ce bo hotel slovenski kupec posamično uvoziti rabljeno vozilo, bo tak- šno potrdilo lahko dobil le pri izdelovalcu vozila ali pri pooblaščenem zastopniku v tuji državi. S temi dokumenti bo prišel k slovenski organizaciji, ki bo pooblaščena za ho-mologacijski pregled. Sele ta bo dovolila uvoz rabljenega vozila. Valentinčič je poudaril, da bo gl6' de na omenjeno posebno takso in zahtevne horno-logacijske postopke uvoz rabljenega vozila precej težaven. V uredbi kot pogoj za uvoz ni omenjena starost vozila in ni določeno, da je denimo možno uvažati le vozila, ki so opremljena s katalizatorjem. Valentinčič je povedal, da kljub temu ni nevarnosti, da bi Slovenija postala odpad za stara vozila. Ko bo zaCel veljati zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju, bo mogoče s spremljajočimi predpisi vpeljati morebitne dopolnitve. Nemški podjetniki naj sami poskrbijo za svojo konkurenčnost BONN - Kancler Helmut Kohl je včeraj izrazil svoje začudenje ob pritožbah vodilnih gospodarstvenikov zaradi visoko naravnanih plač v Nemčiji, ter poudaril, da so te dogovorjene prostovoljno v pogajanjih med sindikati in delodajalci. »Prav presenečen sem. kako veliko gospodarstvenikov se pritožuje zaradi velikih stroškov, ki jih povzročajo plače. Človek bi se vprašal, kje so bili vsi ti ljudje, ko so potekala pogajanja o plačah«, je izjavil pred gospodarstveniki v Bonnu. Menil je tudi, da je to v prvi vrsti stvar gospodarstvenikov in ne države. Podjetniki morajo sami poskrbeti za ohranitev svoje konkurenčnosti ter svojo proizvodnjo naravnati tako, da lahko zadosti pogojem spreminjajočega se tržišča. »To je predvsem posel direkcij in tega ne more nihče opraviti namesto njih«, je še dodal. (Reuter) ZADRUŽNA ZVEZA IN SKZ Potreben je socialni pakt Povečanje odkupnih cen ne sme prizadeti potrošnika BELGIJSKI PRORAČUN Načrt o delni zamiznitvi plač Za članstvo v EMU morajo Belgijci zmanjšati proračunski primanjkljaj Irena Pirman Jane Morrison/Reuter LJUBLJANA - S težavami, v katerih se nahaja slovensko kmetijstvo, so predstavniki Zadružne zveze Slovenije in Slovenske kmečke zveze včeraj seznanili tudi predstavnike slovenskih sindikatov predvsem zato, da bi jih tudi ti podprli pri njihovih zahtevah. Leo Frelih, predsednik Zadružne zveze, je na kratko povzel zahteve kmetov, med drugim delno korekcijo odkupne cene mleka s sedanjih 21, 40 na 29 tolarjev (do tega popravka naj bi prišli postopno do konca maja), korekcijo maloprodajnih cen za mlado pitano govedo in prašiče ter oblikovanje zaščitne politike. Vse to naj bi konCno zagotovilo normalno reprodukcijo slovenske kmetije. Odkupna cena kmetijskih proizvodov naj bi postopoma narasla do te meje, da bi predstavljala 80 odstotkov stroškov kmetije. Vladna politika po mnenju Franca Zagožna, predsednika Slovenske kmečke zveze, najbolj prizadene Ciste kmetije, na katerih bi morali graditi razvoj kmetijstva. Prav tako se je dr. Zagožen obregnil ob besede ministra Kračuna, ceš da bi bilo treba stabilizirati trenutne odkupne cene kmetijskih izdelkov. Po nmenju Zagožna bi to vodilo v popolno katastrofo slovenskega kmetijstva. Primarna kmetijska proizvodnja sicer predstavlja le 4 odstotke bruto družbenega proizvoda, medtem ko živilska industrija - čeprav dobiva surovine prav iz kmetijstva - predstavlja 10 odstotkov bruto proizvoda. Predstavniki sindikatov so načeloma podprli zahteve kmetov in se strinjali z njihovimi izračuni o katastrofalnem položaju slovenskega kmetijstva, ki jih vlada zavrača. Dodali so, da po njihovem mnenju vlada vodi napačno politiko ne le v kmetijstvu, paC pa tudi v industriji. Predstavnik sindikata Neodvisnost Selan je dejal, da se njihov sindikat zavzema predvsem za blokiranje marž trgovin in za vse ukrepe, ki bodo zmanjševali obrestno mero in zadolževanje kmetov. »Zožiti bi morali tudi škarje med maloprodajno in odkupno ceno, vendar to ne bi smelo vplivati na maloprodajno ceno,« je še dejal Selan. Vsi predstavniki sindikatov - pogovora so se udeležili predstavniki policijskega sindikata, sindikata zdravstvenih delavcev in neodvisnih sindikatov - so se tudi strinjali, da bi se bilo treba reševanja slovenskega kmetijstva lotiti širše na ravni države in s pomočjo socialnega partnerstva. Srečko Cater, predstavnik sindikata delavcev živilske industrije, je k temu dodal, da bi morala vlada pred socialnim paktom sprejeti tudi dolgoročno strategijo kmetijstva. »Delavcem in porabnikom kmetijskih izdelkov se bo slabo godilo, Ce se bo nadaljevalo načrtno uničevanje slovenske kmetijske proizvodnje in namensko navezovanje na tujega proizvajalca, kar poCne sedanja vlada,«, je zaključil Cater. BRUSELJ - Belgijska vlada se bo ta teden soočila s ključno preizkušnjo, potem ko so se minuli konec tedna neuspešno končali pogovori o strogih ukrepih, ki naj bi zmanjšali proračunski primanjkljaj, so v ponedeljek izjavili analitiki. Belgija si že leta prizadeva zmanjšati hudo breme 237 milijard dolarjev dolga, ki je najvišji v zahodni Evropi glede na BDP. Obresti na ta dolg so tudi poglaviten razlog za velik proračunski primanjkljaj. Lani, ko je gospodarstvo začelo drseti v recesijo, se je primanjkljaj povzpel že na 6, 9 odstotka BDP. V marcu se je koalicija strinjala, da ga bodo zmanjšali na 4, 7-odstotni delež BDP, kar zahteva radikalno zmanjšanje proračuna, za kar 3, 26 milijarde ameriških dolarjev. Najhujši kamen spotike v sedanjih razpravah o proračunu je načrt o delni zamrznitvi belgijskega sistema plač, v katerem so plače vezane na rast dro-bnoprodajnih cen. Sindikati, ki so poglavitni podporniki Socialistične stranke v francosko govoreči Valoniji na jugu, so zagrozili s stavkami, Ce se bo vlada vmešala v indeksiranje plaC. Flamsko govoreči severni Flamci pa bi se strinjali samo z predlogom socialistov, naj »kriza« prizadene prav vse prihodke, Ce bo ukinjen sistem indeksiranja plač. Poglaviten razlog proračunskih zadreg so stroga pravila za vstop v Evropsko gospodarsko in monetarno unijo (EMU). Belgijska vlada se je lani zavezala, da bo do konca leta 1996 zmanjšala proračunski primanjkljaj na 3 odstotke GDP, kar je tudi pogoj, Ce hoCe se Belgija pridružiti članstvu EMU. Vladni predstavniki in analitiki zagotavljajo, da kriza še ni v polnem razmahu in zavračajo namige belgijskega De Standarda, naj bi Dehaene ponudil svoj odstop kralju. »Dehaene se trudi poiskati rešitev,« je povedal njegov predstavnik. A dlje ko se bodo zavlekle razprave o proračunu, tem resneje bo ogrožena stabilnost vlade. V tem zelo kočljivem obdobju stoji koalicija pred nalogo, da v parlamentu potrdi preobrazbo Belgije v zvezno državo. »Vlada mora ostati trdno v sedlu, dokler ne bo izglasovana ta sprememba,« je izjavil John Fitzma-urice, profesor na bruseljski univerzi in belgijski politični analitik. »Spopad partnerjev v koaliciji bi povzročil eksplozijo nekaterih težjih institucionalnih bomb v naslednjih nekaj tednih oziroma mesecih. Zaradi tega je vladna koalicija obsojena na uspeh,« je zapisal belgijski Časopis De Morgen. Razprava je tudi znova zaostrila stara nasprotja med gospodarsko uspešnimi flamskimi regijami in manj uspešnimi valonskimi. »Oni (Valonci) si želijo višjih davkov, saj vedo, da jih bodo iz svojih žepov v glavnem plačali Flamci. Tako bo reka denarja znova stekla v Valonijo,« je izjavil založnik belgijskega Časopisa Gazet Van Antvverpen, ki izhaja v nizozemščini. Proračun: izprazniti ga ni težko, pač pa napolniti BRITANSKI PRORAČUN _ Razburjenje zaradi višjih davkov Z davki nad vladni primanjkljaj -V parlmanetu bo razprava vročo Maggie Eox/Reuter LONDON - Britanski finančni minister Norman Lamont je povzročil silovite razprave v zvezi s sprejemom britanskega proračuna, zlasti s tem, ko je zavrnil zmanjšanje novega davka na goriva. Opozicijska Laburistična stranka je ob tem sklenila, da bo po vsej Razprave o teh davkih, ki so se z nekdanjih 8 odstotkov dvignili na sedanjih 17, 5 odstotka, bodo v ponedeljek zagotovo razgibale in razgrele britanski parlament. Celo nekateri elani vladajoče Konzervativne stranke niso povsem prepričani, da bodo podprli ta ukrep. Gre za gotovo najbolj sporen ukrep v proračunu, ki ga je Lamont razgrnil minuli teden z namenom, da potegne britansko gospodarstvo iz recesije in da zmanjša velikanski vladni primanjkljaj. V soboto je Lamont znova zatrdil, da bodo upokojenci in revne družine dobile vladno »posebno pomoC«, s katero naj bi bilo olajšano plačevanje višjih davkov za ogrevanje, hkrati pa je zavrnil predlog o tem, da bi jim ta davek v celoti povrnili. Britaniji uprizorila pra' vo križarsko vojno zato. da bi revnim to breme odvzeli, Časopisi pa pišejo o tem, da bo m6; ralo veliko ljudi zaradi tega davka izbirati m6Cl lakoto in mrazom. »Ta ukrep v zvezi s proračunom je paC na' menjen temu, da pove' Ca prihodke. Pomagat1 želim tistim, ki jih p6' stijo težave, vendar ji111 nočem tega bremen3 olajšati v celoti,« Je izjavil za BBC. »Pomoc za revne bomo financi' rali iz rezerv. Ne bom navajal nobenih pod3' tkov, ker smo že poV®( dali, da bodo dobival1 posebno pomoc.« Gordon Brown, pred' stavnik Laburistične stranke za proračunska vprašanja, je pozva elane parlamenta, k1 pripadajo Konzervati vni stranki, naj v pone deljek glasujejo skup3) z laburisti zoper »ne' skonCno pogoltni (k011 zervativni) proračun«- »To bo izzvalo sil61) bes in ogorčenje po vse) državi, ker je Norman Lamont zavrnil jamstv0 za polno kompenzacij tega davka upokojen cem in vsem tistim, K imajo nizke prihodke,« je povedal Brown. Robert Adley, cia^ Konzervativne strank v parlamentu, je izjavi ^ da bo zahteval od La monta natančna p°Ja snila v zvezi z njegovo odločitvijo. »Zahteva bom, da skrajno natan eno navede vse razlog6, ki so ga vodili PJ1 te* odločitvi,« je izjavil. GOSPODARSTVO Torek, 23. marca 1993 MENJALNIŠKI TEČAJI 22. marec 1993 Nemška marka (tečai za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) -EDenjglnica nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A BanRa ~ 65,00 66,80 9,17 9,42 6,65 6,88 ™vu k Grosuplje Avtohiša 65,50 66,30 9,00 9,30 6,65 7,00 65,20 66,00 8,90 9,50 6,20 6,75 uul,Ka vipa Bobr Fužine 65,25 65,96 9,08 9,32 6,73 6,81 65,50 65,90 9,25 9,45 6,60 6,90 DODr irzin 65,50 65,80 9,25 9,45 6,60 6,90 BTCdedm!na!re2ana* 65,00 65,80 9,15 9,40 6,65 6,75 l(~ a.d. Ljubljana* 65,10 66,70 9,20 9,60 6,60 6,90 Come 2 Us* 65,40 66,40 9,15 9,40 6,50 6,80 bom Kaffe Domžale 65,50 65,80 9,30 9,40 6,70 6,95 VUM' na trgu 65,61 65,90 9,27 9,35 6,72 6,79 ^ l,ona Globtour ^ros Ljubljana 65,00 66,20 9,15 9,40 6,30 6,75 65,50 65,80 9,20 9,40 6,70 6,80 CIU5> Kranj 65,30 66,00 9,20 9,40 6,70 6,90 ^uioservis Sežana Eurotours International 65,35 65,90 9,00 9,35 6,71 6,77 65,50 66,50 9,15 9,45 6,70 6,90 p M!KS Markovec Koper* Eeniks Koper* 65,02 65,95 9,14 9,45 6,60 6,90 65,05 65,95 9,15 9,45 6,61 6,99 'cniKs Portorož* 65,05 65,95 9,16 9,45 6,62 6,95 Firadas 65,12 66,10 9,00 9,32 6,62 6,82 65,20 66,25 9,20 9,36 6,50 6,90 Galileo-Kozina 65,00 65,80 9,00 9,20 6,70 6,80 Golfturist Ljubljana 65,30 66,20 9,15 9,40 6,55 6,90 UMIur|st Domžale 65,60 65,95 9,40 9,50 6,65 7,00 Hida 65,65 65,75 9,28 9,33 6,73 6,78 Hipotekarna banka Koper* Hranilno kreditna služba 65,00 66,50 9,20 9,50 6,55 7,00 65,25 66,40 9,17 9,47 6,66 7,05 flrann Rožice 65,65 65,80 9,30 9,40 6,75 6,85 Idila Sečovlje !!![',ka "irska Bistrica 65,30 66,25 9,25 9,50 6,60 6,95 64,50 66,10 8,90 9,35 6,45 6,77 ka Slovenj Gradec 65,52 66,20 9,23 9,32 6,70 6,92 "ika Postojna "rika Sežana nvest Škofja Loka 65,32 66,08 9,15 9,35 6,71 6,77 65,45 66,08 9,17 9,40 6,72 6,// 65,50 66,20 9,30 9,41 6,60 6,80 "uiuesign* 65,30 65,95 9,17 9,35 6,73 6,83 £IUD Slovenijales Komercialna banka Triglav 65,60 66,10 9,25 9,43 6,70 6,90 65,00 66,25 9,12 9,48 6,52 6,88 Kompas Hertz Celje* 65,40 66,00 9,15 9,40 6,50 6,80 ' mPos Hertz Velenje* 65,40 66,00 9,15 9,40 6,50 6,80 "-"tipaš Hertz Idrija* 65,40 66,00 9,15 9,40 6,50 6,80 ompas Hertz Tolmin* £°mpas Hertz Novo Mesto* 65,40 65,40 66,00 66,00 9,15 9,15 9,40 9,40 6,50 6,50 6,80 6,80 ^ompas Hertz Krško* 65,40 66,00 9,15 9,40 6,50 6,80 ^°mpas Hertz Bled* 65,40 66,00 9,15 9,40 6,50 6,80 < i i 65,40 66,00 9,25 9,45 6,60 6,90 ,inhras K°Per* LBDSS^bankaddLi- 65,10 65,95 9,12 9,40 6,62 6,83 64,85 66,70 9,16 9,47 6,59 6,88 [•“Dolenjska banka d.d. 65,00 66,40 9,10 9,40 6,55 6,90 i d ,,anka Zasavje Trbovlje 64,50 66,50 9,17 9,45 6,45 6,87 , “ Komercilna banka NG d.d. BSo!ošnnhanl!aveliedd- 64,10 66,80 9,01 9,50 6,44 6,84 65,00 66,10 9,10 9,40 6,52 6,90 id ,ploSna banka Koper d.d.* LB Kreditna banka Mb d.d.* 63,21 66,24 8,87 9,33 6,28 6,80 64,50 66,50 9,10 9,40 6,40 7,00 MA Vir 65,45 66,00 9,00 9,40 6,70 7,00 Medla* 65,20 65,90 9,15 9,40 6,71 6,80 65,50 66,20 9,25 9,45 6,70 6,90 Otok Bled 65,17 66,08 9,22 9,37 6,60 6,76 Panna Petrol Pigal Solkan Nova Gorica* P|9aJ Kobarid* Pigal Obutek* pigal Diskont* 65,50 65,90 9,20 9,35 6,70 7,00 65,50 65,80 9,20 9,35 6,60 6,90 64,90 65,80 9,15 9,40 6,65 6,80 64,90 65,80 9,15 9,40 6,65 6,80 64,90 65,80 9,15 9,40 6,65 6,80 64,90 65,80 9,15 9,40 6,65 6,80 "ustna banka Slovenije* 63,00 65,99 8,96 9,35 6,10 6,79 Trooanka d.d. Maribor 64,30 66,40 9,10 9,40 6,40 6,90 pib£mro?ana 65,65 65,85 9,28 9,39 6,75 6,89 uKJMK.um cel e 65,65 65,89 9,22 9,35 6,60 6,85 uunKum Dobova Publikum SJanjeViCa 65,10 66,00 9,08 9,29 6,39 6,80 65,10 66,00 9,08 9,29 6,39 6,80 uunKum Krško Publikum Maribor 65,10 66,00 9,08 9,29 6,39 6,80 65,60 66,03 9,25 9,30 6,30 6,79 ^uunKum Metlika 65,60 66,39 9,20 9,35 6,55 6,82 ^uiiKum Mozirje 65,50 66,40 9,22 9,45 6,60 6,95 N i i 65,10 66,10 9,00 9,30 6,bu 6,65 _-~"l\UII| nran 64,30 65,75 9,12 9,29 6,55 6,85 ' uunKum Tolmin Publikum Sevnica 65,40 65,75 9,20 9,36 6,60 6,76 65,50 65,99 9,10 9,30 6,45 6,79 "uoiikum Šentilj Publikum !er?tiUrprlCeliu 65,60 66,15 9,24 9,33 6,30 6,79 65,45 65,95 9,21 9,31 6,60 6,82 uoiikum Trebnje ublikum Zagorje 65,15 66,35 9,10 9,30 6,45 6,75 65,40 66,35 9,18 9,40 6,65 6,85 uunKum Žalec 65,55 65,89 9,18 9,29 6,55 6,79 Shalaby Koper 65,20 66,20 8,98 9,40 6,62 6,85 65,20 66,20 9,12 9,42 6,20 7,00 “ a d' Liubljana* ** ■ hranilnica in posojilnica Krar 65,45 65,80 9,30 9,35 6,72 6,85 j 65,40 65,90 9,15 9,40 6,50 6,90 Slovenijaturist Ljubljana 65,40 65,90 9,23 9,33 6,67 6,80 s “;en'!atunstžel- Postaja Mb.* Slovenijaturist žel. postaja Lj.* 65,10 67,00 9,20 9,45 6,10 6,75 65,50 65,98 9,15 9,35 6,50 6,8/ sl?n®dska 'Hvesticijska banka* 65,30 65,90 9,10 9,45 6,40 6,90 SZKB 65,40 66,20 9,22 9,42 6,68 6,90 65,25 66,40 9,17 9,47 6,66 7,05 Jartarus Postojna 9,05 6,56 6,78 64,59 66,08 9,34 T ni°urs Domžale Tori* 65,40 66,00 9,20 9,50 6,70 7,00 65,40 65,90 9,20 9,45 6,60 7,10 TService Portorož 64,50 66,30 8,90 9,40 6,50 6,90 S 65,50 65,80 9,20 9,30 6,65 6,80 65,65 65,75 9,29 9,39 6,75 6,85 Woif -l2£2i^lla danes:* Zaračunaval 65,30 o provizijo 65,70 9,10 9,40 6,50 6,85 menjalnica hida Pokrita tržnica ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE, IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 56 z dne 22. marca — Tečaji veljajo od 23. 3. 1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 73,9221 74,1445 74,3669 Avstrija 040 šiling 100 898,3789 901,0821 903,7853 Belgija 056 frank 100 306,8761 307,7995 308,7229 Kanada 124 dolar 1 83,0557 83,3056 83,5555 Danska 208 krona 100 1641,8344 1646,7747 1651,7150 Finska 246 marka 100 1745,8119 1751,0651 1756,3183 Francija 250 frank 100 1854,5302 1860,1105 1865,6908 Nemčija 280 marka 100 6320,8253 6339,8448 6358,8643 Grčija 300 drahma 100 — 46,6042 46,7440 Irska 372 funt 1 — 153,7412 154,2022 Italija 380 lira 100 6,5263 6,5459 6,5655 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 7,0000 — Japonska 392 jen 100 89,2500 89,5186 89,7872 Nizozemska 528 gulden 100 5624,9024 5641,8279 5658,7534 Norveška 578 krona 100 1486,6581 1491,1315 1495,6049 Portugalska 620 escudo 100 68,0753 68,2801 68,4849 švedska 752 krona 100 1344,4395 1348,4850 1352,5305 Švica 756 frank 100 6847,3500 6867,9539 6888,5578 Velika Britanija 826 funt šterling 1 153,6592 154,1216 154,5840 ZDA 840 dolar 1 103,3834 103,6945 104,0056 Evropska Skupnost 955 ECU 1 122,4407 122,8091 123,1775 Španija 995 peseta 100 88,3651 88,6310 88,8969 Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo, Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 23. MARCA 1993 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni skupaj del APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj DBLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10.JUNIJA 1993: 1,000,000 620,113 623,511 1,243,624 79 124,0226 124,7023% 124,3624 100,000 62,011 62,351 124,362 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 22.MAREC 1993 v SLT za 100 HRD menjalnica nakupni prodajni ~TIEa 6,00 8,80 Hida 6,00 8,30 Hipotekarna banka Koper 4,00 9,00 Idila 6,00 8,00 Italdesign* 6,00 9,00 Kompas Holidays 6,00 10,00 LB Banka Zasavje Trbovlje 6,00 11,50 Ma Vir 6,00 8,00 Slovenijaturist 7,00 8,50 Tentours Domžale 6,00 10,00 TORI* 7,00 9,00 Tečaj velja danes: *, Zaračunavajo provizijo **; 22. MAREC 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1570,00 1600,00 nemška marka 958,00 977,00 francoski frank 280,00 288,00 holandski gulden 847,00 873,00 belgijski frank 46,00 47,50 funt šterling 2325,00 2390,00 Irski šterling 2305,00 2375,00 danska krona 247,00 255,00 grška drahma 6,60 7,50 kanadski dolar 1255,00 1295,00 japonski jen 13,40 13,90 švicarski frank 1040,00 1060,00 avstrijski šiling 135,50 139,50 norveška krona 224,00 231,00 švedska krona 201,00 208,00 portugalski escudo 10,00 10,80 španska pezeta 13,00 13,90 avstralski dolar 1120,00 1150,00 madžarski florint 10,00 15,00 slovenski tolar 14,50 15,00 hrvaški dinar 0,80 1,20 22. MAREC 1993 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajnii ameriški dolar 11,3000 11,8000 kanadski dolar 9,100 9,5000 britanski funt 16,7500 17,5500 švicarski frank 746,0000 776,0000 belgijski frank 33,5500 34,8500 francoski frank 203,0000 211,0000 holandski gulden 613,5000 637,5000 nemška marka 689,8000 715,8000 italijanska lira 0,7050 0,7450 danska krona 178,5000 185,5000 norveška krona 161,5000 168,5000 švedska krona 145,5000 152,5000 finska marka 188,5000 198,5000 portugalski escudo 7,4500 7,8500 španska peseta 9,6500 10,1500 japonski jen 9,7000 10,1000 slovenski tolar 10,3000 11,3000 hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu 0,0400 pa za 1 enoto ’ 0,0700 valute. KMEČKA BANKA - GORICA 22. MAREC 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1560,00 1605,00 nemška marka 957,00 977,00 francoski frank 279,00 289,00 holandski gulden 847,00 867,00 belgijski frank 46,00 47,50 funt šterling 2320,00 2370,00 Irski šterling 2310,00 2360,00 danska krona 247,00 257,00 grška drahma 6,50 7,50 kanadski dolar 1253,00 1293,00 švicarski frank 1035,00 1055,00 avstrijski šiling 135,00 139,00 slovenski tolar 14,25 14,95 MEDPODJETNIŠKI TRG Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov ih odlivov podjetij Tečaji veljajo od 23. marca J 993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija šiling 100 933,7941 936,6367 Francija frank 100 1927,6380 1933,5060 Nemčija marka 100 6570,0000 6590,0000 Italija lira 100 6,7835 6,8042 V.Britanija funt 1 159,7167 160,2029 ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne dolar i okvirni. Pri tečaje na 1 konkre trgu de 107,4589 itnih poslih je mol iviz oz. poseben c 107,7860 >no odstopanje logovor, banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor DEM 65,45 65,75 SKB Banka d.d. DEM 65,55 65,75 Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je možno odstopanje. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 23. marca 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Credltanstalt- Nova banka DEM 65,50 65,72 Bank Austria DEM 65,38 65,68 UBK banka DEM 65,35 65,70 SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. Zaradi velikih sprememb v tečajih vati.se v bankah ne moremo obv nih tečajih. Zato vas prosimo, da službah. DEM -IF so dola niči Banke lije poveč »Ijajo za o ri večjih pr na katere ezati proč renutni teC 65,50 ceni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku banke ne rr ajati valuto ;aj preverite 65,80 agi srednjih i drugih va-zmanjšano in prodajo oih se tečaj oremo vpit do objavlje-Dri pristojnih 22. MAREC 1993 v LIRAH valuta (*) nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1586,420 — ECU — 1878,000 — nemška marka — 968,210 — francoski frank — 284,100 — funt šterling — 2357,740' — holandski gulden v — 861,530 — belgijski frank —- 47,010 — španska pezeta — 13,540 — danska krona — 251,590 — irski funt — 2347,900 — grška drahma — 7,120 — portugalski escudo — 10,420 — kanadski dolar — 1274,950 japonski jen — 13,690 — švicarski frank — 1048,180 — avstrijski šiling — 137,600 — norveška krona — 227,820 — švedska krona — ■ 205,440 — finska marka — 266,940 — avstralski dolar — 1140,160 — 1 O indikativne kotacije zavoda Banca dNtalia FRANKFURTSKI DEVIZNI TRG 22. MAREC 1993 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar - 1,635 - francoski frank - 29,340 - nizozemski gulden - 88,990 - belgijski frank - 4,855 - španska peseta - 1,3988 danska krona - 25,975 - kanadski dolar - 1,314 - japonski jen - 1,412 - švicarski frank - 108,330 - avstrijski šiling - 14,213 - italijanska lira - 1,032 - švedska krona - 21,270 - | 23. MAREC 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 12241,9859 12278,8224 12315,6589 Kanada dolar 1 1131,7178 1135,1232 1138,5286 Francija frank 100 25265,0966 25341,1200 25417,1434 Nemčija marka 100 86140,8000 86400,0000 86659,2000 Italija lira 100 88,9834 89,2512 89,5190 Japonska jen 100 1216,0497 1219,7088 1223,3679 Švica frank 100 93312,5384 93593,3184 93874,0984 Velika Britanija funt 1 2098,4760 2104,7904 2111,1048 Slovenija tolar 100 HBI 1310,0000 - ZDA Tečaj HRD velja za ot dolar iračun carir 1 i in staregc 1408,8328 i deviznega varče 1413,0720 vanja. 1417,3112 22. MAREC 1993 država banka nakupni prodajni Avstrija * Posojilnica Pliberk 10,00 11,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 10,30 11,30 Avstrija Posojilnica Borovlje 10,50 11,50 Avstrija Posojilnica Šentjakob 10,30 11,30 Avstrija Posojilnica Ločilo 10,00 11,00 Italija Kmečka banka Gorica 14,25 14,95 Italija Tržaška kreditna banka 14,50 15,00 1 • * 1 DEVIZNI TRG BEOGRAD | 8. FEBRUAR 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 10774,69 1108,02 1141,34 Kanada dolar 1 1024,21 1027,32 1030,40 Francija frank 100 23099,54 23169,14 23238,65 Nemčija marka 100 78144,93 78380,07 78515,20 Italija lira 100 84,63 84,88 85,14 Švica frank 100 84591,88 84846,42 85100,96 R. Hrvaška dinar 100 — 197,03 — Jugoslavija dinar 100 — 25,00 — R. Slovenija tolar 100 — 1231,45 — ZDA dolar 1 1291,73 1295,62 1299,50 22. MAREC 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 6465,6145 6485,0697 6504,5249 Francija frank 100 13333,6000 13373,7210 13413,8420 Nemčija marka 100 45519,4690 45656,4380 45793,4070 Italija lira 100 46,8514 46,9924 47,1334 Švica frank 100 49519,7560 49668,7620 49817,7680 ZDA dolar 1 747,7500 750,0000 752,2500 V.Britanija funt 1 1106,8171 1110,1475 1113,4779 Opomba: povzeto po Reuterju. 12 Torek, 23. marca 1993 SVET FRANCIJA / PO PREPRIČLJIVI ZMAGI DESNIČARSKIH STRANK Francoska desnica in Evropa Zmagovalci francoskih parlamentarnih volitev obljubljajo velike spremembe v odnosu do Evropske skupnosti in v pogajanjih o liberalizaciji svetovne trgovine PARIZ - Konservativna koalicija, ki je zmagala na francoskih parlamentarnih volitvah, lahko pričakuje ognjeni krst v svoji politiki do franka in do pogovorov o liberalizaciji svetovne trgovine, pravijo neodvisni ekonomisti. Obe temi bi lahko po njihovih besedah, Ce bosta nespretno obravnavani, poudarili krizo v Evropski skupnosti in bi utegnili blokirati naCrte za skupen denar ter povzročiti močno napetost v aliansi med Parizom in Bonnom, ki je v samem središču skupnosti dvanajstih držav. Neposreden izziv za konservativce, ki so strmoglavili vladajoče socialiste na nedeljskem prvem krogu volitev za skupščino, bo boj v kampanji za politiko, katere cilj naj bo močni frank. Edouard Balla-dur iz golistiCne stranke RPR, ki je stavil, da bo prvi minister, Ce RPR obdrži svoje vodstvo pred liberalnim partnerjem UDE na volitvah prihodnjo nedeljo, je prisegel, da frank ne bo devalviral in ne plaval. Toda finančni trgi dvomijo o tem, da bi lahko nova vlada vzdržala visoke obrestne mere, ki so potrebne, da bi frank obdržal korak z marko, ko je brezposelnost dosegla že tri milijone. Paul Horne, ameriški ekonomist, ki dela kot borzni mešetar v Parizu, meni, da so vložki, okoli katerih se merijo moči na finančnih trgih, ogromni. »Ce opustijo politiko močnega franka, potem je konec Evropskega sistema me- dvalutnih razmerij in Evropske denarne unije,« je dejal. Evropski sistem me-dvalutnih razmerij, ki brzda večino evropskih valut, je temeljni kamen drznega naCrta Evropske skupnosti za gospodar- sko in denarno unijo, kot jo predvideva maastrichtski sporazum o tesnejši evropski integraciji. Po Hornovem mnenju ni veC kot 40 odstotkov možnosti, da bi konservativci poostrili povezavo z marko, pravi pa, da bi bili lahko v začetku prisiljeni povečati obrestne mere, da bi vpeljali svojo tržno kredibilnost. V tej luči pozicija nove vlade v dolgotrajnih pregovorih v okviru Gat-ta nima nikakršne zveze s frankom, toda Ce to vznemirja Bonn in ta zavrača, da bi sprejel sporazum Gatta, bi lahko po mnenju nekaterih podpora Nemčije, ki je močnemu franku vitalno potrebna - tako besedna kot finančna - pošla. »Paziti bodo morali, da na pogajanjih Gatta stvari ne priženejo tako do roba, da Nemci ne bodo hoteli sodelovati pri tako pomembni zadevi, kot je frank,« pravi Jonathan Hoffman iz investicijskega podjetja Credit Suisse v londonski podružnici. Nemški zunanji minister Klaus Kinkel je kritiziral zahtevo ministrskega predsednika Pierra Beregovoya, naj se že sedem let stari pogovori v okviru Gatta ponovno startajo od začetka, in njegovo zahtevo po vetu pri ključnem dogovoru o trgovini živil med ZDA in Evropsko skupnostjo. »Pokazali smo toliko solidarnosti do Francije, da smo skoraj pozabili sami nase. Zdaj pa naj Francija pokaže solidarnost z Nemčijo, ki je še posebej odvisna od svobodne trgovine,« je rekel Kinkel. V ponedeljek je zvenel bolj spravljivo in je dejal, da je prepričan, da bosta Pariz in Bonn še naprej dobro sodelovala. Ostane pa dejstvo, da je vodja RPR Jacques Chirac izbral še ostrejšo linijo glede Gatta kot socialisti, saj je dejal, da je pripravljen z VVashingtonom položiti karte na mizo in se spoprijeti s krizo v' Evropski skupnosti, Ce bo to potrebno za zavarovanje francoskih kmetijskih proizvajalcev. Ali Chirac blefira? »Tudi Ce upoštevamo, da je to precej Čustveno govoričenje, ne vidim, kako bi se lahko izognili vetu v Gattu,« ocenjuje neki evropski diplomat v Parizu. »Po mojem mnenju bi bili pripravljeni povzročiti evropsko krizo.« Horne pa meni, da nazadnje Chirac ne bo žrtvoval osi Bonn-Pariz in pogovorov v okviru Gatta na oltar kmetijske proizvodnje, Ce bi uporabil veto. »Francija se bo znašla v manjšini enega samega glasu in v nevarnosti, da ogrozi celoten maastrichtski proces in evropsko denarno unijo,« je zatrdil. Namesto tega bo opogumljena ob volitvenih izidih skušala izsiliti od Bruslja večje kompenzacije za francoske kmetijske proizvajalce. (Reuter) Razočarnje: doslej minister, predsednik nogometnega kluba Olimpigue, socialistični prvak Bernard Japi (lelefoto: AP) Zadovoljstvo povolitvah: buivši francoski predsednik Valery Giscard D Estaing <3e' lefoto: AP) NOVICE RUSIJA / OBOROŽENE SILE ES / SOCIALNA ZAKONODAJA^ Angolske vladne enote napredujejo LUANDA - Angolske vladne enote so upornike gibanja Unita potisnile nazaj in zasedle še več ozemlja okrog glavnega mesta Luande, so v ponedeljek sporočili vojaški viri. Vladne enote so zasedle glavno mesto območja Ben-go, Caksito, kakšnih 70 kilometrov severovzhodno od Luande. Boji na tem območju, v katerih so sodelovale tudi letalske sile, so trajali deset dni, to območje pa so sile Unite zasedale kakšnih 6 mesecev. Poznavalci menijo, da hočejo vladne sile nasprotnike izriniti s celotnega severozahodnega dela Angole. (Reuter) PLO pripravljen odpotovati v VVashington AMAN - Vodstvo Palestinske osvobodilne organizacije je sporočilo, da je palestinska delegacija pripravljena prihodnji teden odpotovati v VVashington, kjer naj bi se pogovarjala o možnostih za nadaljevanje bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj. Delegacija bo načela tudi vprašanje 415 izgnanih Palestincev na ozemlju med Izraelom in Libanonom; to je eden od pogojev, ki jih PLO postavlja za nadaljevanje mirovnih pogajanj, je poudaril elan izvršnega odbora PLO. (Reuter) Napadi na belce v Južni Afriki JOHANNESBURG - V ponedeljek je oboroženi Črnec ubil 55-letnega belca. To je že tretji napad na belce v Južni Afriki v zadnjih treh dneh. V napadih je bilo doslej že 5 mrtvih. Konec tedna so Črnci v Johannesburgu ubili tri policiste, v Črnskem naselju West Rand pa so ubili 18-letnega sina uradnika Afriškega nacionalnega kongresa. V zadnjih dneh so tovrstni napadi na belce in Črnce vse bolj pogosti. (Reuter) Preveč orožja, premalo vojakov in nobenega nadzora nad preprodajo Ruska vojska se zaradi kaotičnega položaja še ne more učinkovito vmešavati v politiko Verjetno se vsakič, ko pride do političnega zaostrovanja v Rusiji, zahodni vojaški strokovnjaki sprašujejo, ali so ruske oborožene sile sposobne posredovati pri reševanju krize in prevzeti oblast. Rdeča armada je bila nekoč pomemben dejavnik tudi v notranjepolitičnih zadevah. Ostanki te nekdanje velike vojske pa se, kot opažajo zahodni strokovnjaki, trenutno ukvarjajo predvsem s svojimi lastnimi težavami, ki močno vplivajo na njihovo učinkovitost in sposobnost vmešavanja v politične zadeve. RdeCa armada je bila nekoč spoštovanja vreden nasprotnik, ki je svoje tehnološke slabosti v primerjavi z zahodom nadomeščala z živo silo, ki je je bilo vedno dovolj. Danes je nekdanja vojska razbita na vojske posameznih neodvisnih držav, ki se srečujejo s kroničnim pomanjkanjam vojakov. Tudi Rusija, ki je imela nekoč najveeje število Častnikov in vojakov v skupni vojski, danes preprosto nima veC dovolj ljudi, da bi izpopolnila svoje vrste. Vojski se izogibajo tako naborniki kot tudi poklicni vojaki. V začetku letošnjega leta se je na vpoklic v vojski v povprečju odzval le eden izmed petih vpoklicanih. Lansko leto pa je namesto načrtovanih 100 tisoC poklicnih vojakov podpisalo pogodbo o poklicnem služenju le 13.500 ljudi. Ruska vojska, ki bi se morala preoblikovati na podlagi nove vojaške Marko Krautberger doktrine - ki jo je predstavil predsednik Boris Jelcin in ki predvideva, da Rusija nima zunanjih sovražnikov -, zaradi pomanjkanja ljudi ni sposobna oblikovati majhnih in mobilnih enot, ki bi bile namenjene za posredovanje v mejah države in na interesnih območjih Rusije v sosednjih državah. Te sosednje države pa pospešeno oblikujejo svoje vojske in se zapletajo v spopade s sosedi. NajveCji problem teh vojsk je pomanjkanje strokovnjakov, ki bi znali uporabljati in vzdrževati zapleteno orožje in voja- ško opremo, ki je ostala na ozemlju novih neodvisnih držav po razpadu Sovjetske zveze in rdeče armade. Številne države imajo tako na voljo zavidanja vredno orožje, ki večinoma propada zaradi pomanjkanja ljudi, ki bi uporabljali zapletenejše orožje in vojaško opremo. Ce ostaja tehnično zapletenejše orožje v skladiščih, tega ni mogoče reci za osebno oborožitev, za velike količine pir štol, avtomatskih pušk, mitraljezov, roCnih bomb in podobnega. Večina tega orožja se pojavlja na prostem tržišču, kjer je povpraševanje po orožju naraslo. Za 72 odstotkov pa je lani naraslo tudi število kraj vojaške opreme in orožja iz skladišč nekdanje rdeCe armade. Ta skladišča so namreč zaradi pomanjkanja ljudi izredno slabo zavarovana, pri krajah in preprodaji pa nemalokrat sodelujejo tudi vojaki in Častniki, ki si tako zagotavljajo dodatna denarna sredstva ali pa vsaj osnovni dohodek, saj vojski primanjkuje denarja celo za plače. Zaradi tega verjetno ni osamljen primer poveljnika garnizije v Groznem, ki je bil prisiljen VVASHINGTON - Konec tedna sta v Barentsovem morju, ki je del Severnega ledenega morja, trčili ameriška in ruska podmornica, so sporočili ameriški vojaški viri. Ta izjava je sledila poročilu tiskovnega predstavnika ruske mornarice, da je ruska jedrska podmornica trčila v neznano podvodno plovilo. Trčenje ni povzročilo velike gmotne škode in radioaktivno gorivo ni izteklo, trdijo ruski viri. (Reuter, Telefoto: AP) prodati Čečenom velike količine orožja, da je lahko izplačal svoje Častnike. Danes na ozemlju Čečenije ni več ruskih vojakov, ki so med svojim umikom »izgubili« veC kot 13 tisoC kosov orožja in velike količine streliva, povsod pa je videti posledice praznjenja vojaških skladišč. Na ulicah je polno oboroženih civilistov, ki ponosno razkazujejo svoje orožje. Kakšne so razmere v tej deželi, ponazarja tudi izkušnja Newsweeko-vega novinarja, ki je med intervjujem vprašal Čečenskega predsednika Dudajeva, Ce ga ne skrbi množično oboroževanje prebivalstva. Predsednik pa je odgovoril, da niti najmanj, saj se morajo pripraviti na morebiten spopad z Rusi; medtem je izza pasu potegnil pištolo in jo začel brisati z žepnim robcem. »Kaj ni lepa!?« je še dodal. Na podlagi vseh teh podatkov lahko zahodni analitiki ugotovijo, da je dediščina rdeče armade še nevarnejša, kot je bila nekoC armada sama. Ni namreč pravega nadzora nad vsemi nevarnimi igračkami, ki bi jih radi uporabili različni plemenski poglavarji v spopadih s sosednjimi poglavarji. Po trditvah ruskih oblasti in nekdanjih visokih častnikov armade je sicer večina najnevarnejšega orožja in opreme še vedno pod skrbnim nadzorom in razni morebitni uporabniki ter preprodajalci nimajo dostopa do skladišč. Vendar se lahko takšen položaj kaj hitro spremeni. Za svobodni trg brez meja Delavci 22 držav napovedujejo za 2. april veliko akcijo BRUSELJ - Delavci po vsej Evropi se za 2. april pripravljajo za akcijo, ki naj podpre zahteve za močnejšo socialno zakonodajo po vsej Evropi. Akcija naj si prizadeva za svobodni trg brez meja Evropske skupnosti. Delavci iz 22 evropskih držav bodo izvedli celo vrsto potez, ki se bodo od dežele do dežele razlikovale, vključevale pa bodo splošne stavke, ustavitve dela, demonstracije in javna zborovanja. »Najnovejši dogodki so pokazali, kakšne so lahko posledice enotnega trga brez socialne regulative,« je izjavil Emilio Gabaglio, generalni sekretar evropske konfederacije sindikatov na konferenci, kjer je opisal, kaj načrtujejo. »Želimo, da bi bilo naše sporočilo popolnoma jasno: zapolniti moramo praznino v socialni politiki,« je dejal. Potrebo po skupni socialni politiki v Evropski skupnosti so podčrtali kmalu potem, ko je 1. januarja začel veljati enotni evropski trg, ko je ameriško multinacio-nalno podjetje Hoover zaprlo tovarno v Franciji in jo preselilo na Škotsko, da bi si zmanjšalo stroške s plačami. Sindikati želijo, da Danska, ki zdaj predseduje Evropski skupnosti, postavi zaposlovanje na prvo mesto dnevnega reda junijskega sestanka na vrhu Evropske skupnosti v Kopenhagnu in poskrbi za dogovor v zvezi s celo vrsto zakonskih osnutkov, na katerih se že nabira prah, odkar Čakajo na podp°' ro. Sindikati si želijo usklajeno akcijo po vse) Evropi, ki naj bi prinesla • • obrestni« spodbudil0 ’ Za- za V mreC brez h statisti' h, ki jih j« Teni urad .pnosti EjJ o starejši« h Članicah • na-i se skadoba a se je pobudi, sta-t, v prikopa naj bi ako hitro-j bi Stevv Sih od 60 30 milijo' 53 od 80 Tuv . Va djenjska ih 60 H1 -8 let za 2 let za e bo po' italnost JV L, ržavah i dobi. najbolj « želj6 i zelij0 aajbolJ i živeti r,t trdi' HRVAŠKA / PARLAMENT HRVAŠKA / POLITIČNE ZDRAHE NOVICE Zasedanje sabora Nekdanja emigracija ni zadovoljna s svojo vlogo Umazanije na vrhu V hrvaškem političnem vrhu se je nabralo že toliko umazanega perila, da bi pravzaprav morali vsi oditi iz politike Gojko Marinkovič ZAGREB - Z ustanovno sejo županijskega doma, na eten so z javnim glasovanjem za predsednika izvolili Josipa Manoliča, za podpredsednika pa pisatelja Ivana Aratico in Damira Zoriča, se ie v ponedeljek začelo v®cdnevno zasedanje hrvaškega sabora. Obravnaval naj 1 kakšnih 40 točk dnevnega reda’ večinoma sistemske , °ne. Gre za zgodovinsko seJ°’ saj se je z ustanovitvijo ^Pnnijskeg8 doma končalo oblikovanje hrvaške oblasti Po novi ustavi. Sejo je vodil 2-letni Vinko Nikolič, nek-ustaski funkcionar in ®migrant, književnik in purist. ki ga je v ta dom z ukazom imenoval predse-nnik Franjo Tudman. Na tak način so v županijski dom P. i tudi Josip Manolič, Jo-?tP Boljkovac, Hrvoje Sosič tj1 predstavnik vojnih invali-°v Zvonimir Gorela. Tudi Po tem izboru, gre za dva udeleženca NOB (Manolič ln Boljkovac), ustaskega enugranta ter za skrajne desničar^, je videti, da na Hr-Vaskem se poteka odprti boj med dvema strujama. Emi-Smcija pri tem ni zadovoljna s sedanjo vlogo v senci, am-Pnk si zeli prave oblasti. Pra-ye. medstrankarski boji pote-jo v odborih in komisijah, 31 se bo pokazalo v torek, v° bo sabor dobil Tudmano-s? Poslanico, o kateri pa po-anci nimajo pravice ra-zpravljati. Foto: Romeo Ibriševič ZAGREB - Državni in politični vrh Hrvaške pretresajo siloviti in dramatični spopadi. V javnosti se kažejo v zmedenem in norem tempu, v katerem se izmenjujejo informacije in ugibanja o tem, kdo bo iz vlade odšel in zakaj ter kdo bo vanjo vstopil. Te naglice ni več mogoče spremljati, kaj Sele napovedovati njen izid. V nobenem primeru ne gre samo za nesposobnost in neuspešnost vlade, temveč za globok razcep v vladajoči stranki in državnem vrhu, ki ga je bilo mogoče opaziti že prej. Zdaj pa se je začel kazati nadvse očitno, zlasti ob procesu privatizacije in vsem tistem, kar je bilo njegova posledica. Ko odkrijejo korupcijo in kriminal v vrhovih oblasti, v drugih državah padajo glave in letijo ministri. Na Hrvaškem prav zdaj poteka politični spopad, v katerem bo odločeno, kdo bo odšel. Zaenkrat je jasno samo to: če bi odstranili vse, ki so se omadeževali - ne bi ostal skoraj nihče. Ker je težko identificirati strani v spopadu, v javnosti največkrat uporabljajo poenostavljeno shemo o struji radikalcev in frakciji zmernih. Na čelu prvih je podpredsednik vlade Vladimir Seks, že zdavnaj znan kot jastreb hadezeja, ki se je kasneje na položaju državnega to- Jelena Lovrič /Zagreb žilca proslavil s procesi zoper novinarje, zdaj pa je znotraj lastne stranke obtožen, da se obnaša kot Višinski: v imenu pravice in poštenosti začenja lov na tiste, ki so si v procesu privatizacije umazali roke in se na različne načine okoristili - v resnici pa bi rad poravnal politične račune. Druga stran mu vrača udarec in omenja pri tem nekatere njegove domnevne grehe iz preteklosti, povezanost s takratno policijo in sumljivo domoljubje, o čemer se v vrhu vladajoče stranke šušlja vsaj ze dve leti. Zdaj prihajajo te politične diskvalifikacije s strani tako imenovane tehnomene-džerske struje hadezeja, ki se za politiko zanima predvsem zato, ker ji to olajšuje poslovni položaj. Vendar pa so ti spopadi Se bolj zapleteni. Ne gre samo za interese, ampak tudi za politične koncepte, ki se med seboj izključujejo, kar je po vsej verjetnosti nujna posledica dejstva, da vladajoča stranka Se zmeraj deluje kot gibanje. Ti latentni spopadi so se začeli prelivati čez rob stranke pred kratkim, ko so predvajali film o Brunu BuSiču. Takrat so to mogoče nekoliko poenostavljeno razlagali kot spopad med ustaši in partizani; slednje naj bi predstavljal Josip Manolič, ki dejansko vodi vse hrvaške policije. Čeprav so to sčasoma le utišali, se Manoličev stol ni nehal majati, tako da v teh dneh odhaja s svojega vplivnega mesta prvega policaja, ne ravno v pokoj, ampak v degradacijo na častno mesto predsednika županijskega doma. Manolič ni skrival svojega ostrega stališča zoper hrvaške fundamentaliste, vendar ni v tukajšnji javnosti nič znanega o tem, da je pred kratkim zbral nekdanje partizane in skupaj z njimi razmišljal o možnosti, da bi se družno uprli tistim, ki Hrvaško vlečejo na desno. Razmišljali so celo o demonstracijah: če to lahko naredi Nemčija, zakaj se ne bi tudi Hrvaška množično izrekla zoper oživljanje duhov iz preteklosti. Vendar pa imajo tisti, zoper katere naj bi Manolič demonstriral, menda v rokah njegov dosje iz časov po 2. svetovni vojni. Iz vsega tega izhaja, da je v vrhu hrvaških oblasti zelo veliko umazanega perila in zelo malo tistih, ki so ostali čisti. Manipulirajo drug z drugim in drug drugega izsiljujejo z dosjeji, ki jih imajo menda kar vsi: Seks se iz časov, ko je baje sodeloval z udbo, Mesiču ga je priskrbela družina s svojim navdušenim ukvarjanjem s privatizacijo nekaterih tovarn, Manolič je bil policaj že takrat, ko so partizani Sele vzpostavljali oblast. Nihče pa Se ni na glas vprašal, čeprav to vprašanje visi v zraku: kdo ima Tudma-nov dosje? Po vsej verjetnosti so tisti, ki držijo v rokah herbarij Manoliče-vih grehov, tudi imetniki Tudmanovega dosjeja. Kaj je v njem, ali lahko tudi njega izsiljujejo? Morda se v tem skriva pojasnilo, zakaj je hrvaški predsednik včasih tako nerazumljivo popustljiv do ultra desnice v lastni stranki? Aktualni spopadi v vrhu hrvaških oblasti so večplastni in nevarni. Gre za prepire na dvoru ali, za tisto balkansko različico: Kdo bo koga? Gre za konkretne interese v procesu privatizacije, za to, ali bo Hrvaško kupilo nekaj deset družin, ki so v tem hipu blizu oblasti, in tako vzpostavilo utrjeni razpored političnih sil, ki bo dolgo časa temeljil na ekonomski podlagi. Gre za različne politične koncepte, za enega, ki je na mehkejši, in za drugega na zelo trdni osnovi, turbo-nacionalistični, politično rigidni in militantni. Predvsem pa gre za boj za oblast. In sklicevanje na pravičnost in poštenost bi utegnilo izzveneti zgolj kot alibi za uvedbo trde roke. Kohl pred sodišče zaradi politike do nekdanje Jugoslavije? BONN - Vse kaže, da se bo nemški kancler Kohl moral pred vrhovnim sodiščem zagovarjati zaradi svoje politike do nekdanje Jugoslavije oziroma zaradi vloge Nemčije pri nadzoru prepovedi poletov nad Bosno in Hercegovino. Kohlova desno-sredin-ska koalicija je namreč globoko razdeljena, potem ko je liberalna stranka svobodnih demokratov (-FDP) Kohla, napadla, ker namerava v enote, ki naj bi nadzorovale prepoved poletov nad BiH, vključiti tudi nemška letala. S svojo odločitvijo je namreč prekršil povojno nemško ustavo. Ta omejuje možnost vključevanja nemških vojakov v mednarodne vojaške operacije. Vrelišče bo spor verjetno dosegel, ko bo Varnostni svet sprejel resolucijo o oboroženem nadzoru zračnega prostora nad BiH. Poznavalci menijo, da bo, če Kohlova krščansko-demo-kratska unija ne bo dosegla konsenza z liberalci, kanclerjev položaj vprašljiv. (Reuter) Sojenje vojnima zločincema v Sarajevu SARAJEVO - Srba, ki jima sodijo zaradi izvajanja genocida, umorov, posilstev in ropanja, so zdravniki v ponedeljek razglasili za povsem zdrava. Preiskavo njunega zdravstvenega stanja so opravili trije nevropsihiatri in klinični psiholog, v poročilu pa so poudarili, da sta Bosilav Herak in Srečko Damjanovič psihično in moralno povsem odgovorna za svoja dejanja. Sojenje traja že drugi teden. Herak je doslej podrobno opisal, kako sta z Damjanovičem posiljevala in ubijala Muslimanke in ropala njihovo premoženje, Damjanovič pa je preklical svojo prvotno izjavo, češ da so izjavo od njega dobili potem, ko so ga v zaporu pretepali. (Reuter) V Šibeniku v nedeljo ranjenih 23 ljudi ŠIBENIK - Potem, ko so srbske sile v nedeljo na Šibenik izstrelile kasetne bombe, je bilo najmanj 23 oseb ranjenih, gmotna škoda v mestu pa je ogromna. Mesto je že mesec dni tarča topniških obstreljevanj, v nedeljo pa je napetost v srednji Dalmaciji dosegla vrhunec. Mnogi to razlagajo kot posledico neuspešnih pogajanji v Ženevi, kjer sodelujejo predstavniki hrvaških oblasti in Goran Hadžič iz Knina, posredniki pa so predstavniki Evropske skupnosti in Združenih narodov. Osrednja tema pogajanj je resolucija številka 802, ki jo je sprejel Varnostni svet in ki določa tako umik hrvaških sil z območja Maslenice kot razorožitev vseh srbskih milic. Napredka v pogajanjih ni, ker med pogajalci ni zaupanja in ker ne morejo določiti, kateri del resolucije naj bi uresničili najprej. V nedeljo je zaskrbljenost zaradi dogajanj v Hrvaški izrazil tudi poveljnik Unproforja v nekdanji Jugoslaviji general VVahlgren. (G. M.) HRVAŠKA / ZA REVE2E NIC NOVEGA V samostojni državi lahko živimo le odlično!« Ramiz Mehulič / Zagreb ZAGREB - »Mislim, da 80 teksna vprašanja neoku-sna' Kdo lahko reče, da nam ne gre bolje? Imamo svojo suvereno, neodvisno asko državo, torej nam F® vehko bolje kot prej in l®2 trdim, da nam bo šlo se bolje!« Taksen je bil boljsevisti-odgovor na vprašanje, ki 8a je hrvaškemu ministru za j j1™10 varstvo postavila pedalka televizijske oddaje, kateri je bil minister gost. aivna gledalka ga je samo Pomnila na obljubo, ki jo je ®nuster dal pred letom dni. rat )e izjavil, da bodo P ace na Hrvaškem čez eno e o znašale petsto mark. ace trenutno ne dosegajo n* sto mark, kaj šele pet-°' namister Juras pa je v odgovora preveč radovedni in odkritosrčni gledalki sporočil, da jim gre tudi zdaj, ko je najhuje, v resnici bolje kot prej. saj »imamo neodvisno, suvereno Hrvaško«. V omenjeni oddaji so predstavili nov program ukrepov hrvaške vlade, s katerimi naj bi ta zavarovala socialno najbolj ogrožene sloje hrvaške družbe. Gledalci niso mogli izvedeti, čeprav jih je to hudo zanimalo, kolikšna je ministrova plača, zato pa so vsaj natančno seznanjeni s tem. koliko je na Hrvaškem lačnih oziroma koliko ljudi bo zajel program socialnega varstva. Teh bo približno 140.000 in nič več. pa Se ti bodo v glavnem upokojenci in družine, v katerih štirje člani ne zaslužijo več kot 80 mark na mesec. Ker je omenjena Številka v primerjavi z dejanskim stanjem, milo rečeno, smešna, se postavlja vprašanje, kaj vlada sploh želi doseči s tem programom? Ah želi v resnici pomagati najbolj ogroženim ah pa zeli javnosti le vreči pesek v oči in tako ustvariti videz, da se nekaj le premika oziroma da se nekomu le pomaga? Ce vlada zeli v resnici pomagati, zakaj potem zgornje število ne ustreza dejanskemu stanju oziroma resničnemu Številu tistih, ki so na samem robu preživetja? Pomoči tako na primer ne bodo dobili »tisti, ki imajo vikend ali drag avtomobil, saj ju lahko prodajo (- sic!)«... Na Hrvaškem so večinoma hitro obubožali predvsem tisti ljudje, ki so si svoje imetje ustvarili pred več leti, danes, ko je kapital v tej državi popolnoma izgubil vrednost, pa so prisiljeni pod ceno prodajati svojo lastnino, s tem pa Se bolj obubožati. Uvedbi famoznih živilskih kart, ki so znane iz obdobja po dragi svetovni vojni, so se izognili z drago preobleko - izkaznicami za socialno ogrožene. Zanimivo je, da se je program v javnosti pojavil po vrsti delavskih stavk, ki so bile označene kot »poskus ustvarjanja tretje Jugoslavije«, »popoln poraz hrvaške levice«, »velika zmaga sindikatov«, »začetek resnih socialnih nemirov« in se kako. S programom se ni spremenilo nič bistvenega in zdi se, da obdobje hrvaških strajkov Sele prihaja. Potrditev za te domneve je tudi sobotna tiskovna konferenca predstavnikov neodvisnega sindikata zaposlenih v srednjih šolali, kjer je bilo rečeno, da bodo začeti s stavko in vztrajati, dokler ne bodo izpolnjene vse njihove zahteve. Glede na trenutno stanje država ni pripravljena popuščati, zato bi lahko prišlo do dolge prekinitve dela na vseh srednjih šolah na Hrvaškem. Vse to zato, ker delavci niso zadovoljni samo s polovico, ampak zahtevajo cel hlebec črnega kruha za svoje celodnevno delo. ISTRA / AGONIJA MANJŠINSKIH SOL Judi obljube iz Italije, da bodo pomagali, so ostale samo na papirju Profesor šole za manjšino si lahko na mesec kupi samo slabše hlače TTT? at . itati^ i Na)P0lnembnejsa lsw rSka,Srednja s°la v diiaL 1° obiskuje nekaj sto grada V U,bUmaga'Novi- holp T^a’ Poreca, Kopra, Sneslil mina’ P°Casi’ ‘°da J^ivo umira v dolgi, ne- »2380# Sola ima 16 klasičn°V -V Stirih smereh: tehnii' 3 glmnazija, elektro-meWa’ ^iona in avto-smer- Njena gla-kaevl' v to to pa leže vštet 20-odsto- tni dodatek na dvojezičnost, ki ga je Soli dodelila prejšnja skupščina občine Buje. Tudi honorarji so nizki, saj ne presežejo 1200 dinarjev na uro, izplačujejo pa se na dva do tri mesece, ob 50-odstotni inflaciji. Antonio Ferletich, profesor matematike na tej Soli, je izračunal, da si lahko z mesečno plačo kupi samo par hlač slabse kakovosti. Prava kalvarija bujske sole Leonardo da Vinci se je začela lanskega septembra. Solo je prvi zapustil direktor, v nekaj dneh pa je dalo odpoved Se Štirinajst rednih predavateljev. Polovica se je zaposlila v slovenskem Primorju, kjer je zaslužek deset- krat boljši, drugi pa so preselili v Italijo, kjer opravljajo vsa mogoča dela, da bi preživeli. Na sestanku vodstva Unije Italijanov s hrvaško ministrico za Šolstvo Vesno Girardi-Jukič je ministrica odgovorila, da morajo italijanske sole deliti usodo s šolami večinskega naroda, saj so državne blagajne popolnoma prazne. Unija se je obrnila tudi na ministrstvo za izobraževanje v Rimu. Iz italijanskega glavnega mesta je prišla nekoliko čudna, a opogumljajoča novica. Ministrstvo je obljubilo, da bo iz sredstev, ki jih Italija namenja svoji manjšini, zagotovilo vsakemu predavatelju ita- lijanske narodnosti v Istri od 100 do 150 tisoč lir, da ne bi zapustili službe. Meseci so tekli, obljubljenega finančnega dodatka iz Italije pa ni bilo. Razočarani profesor Mario Stepcich, pedagoški svetovalec za italijanske sole v Istri in na Reki, trdi, da so italijanske obljube Se enkrat ostale samo na papirju. Bujska italijanska srednja Sola Leonardo da Vinci bo po vsej verjetnosti prišla v Guinnessovo knjigo negativnih rekordov. Trenutno ima Sola 12 rednih profesorjev, 22 zunanjih sodelavcev, ki prihajajo iz bližnjih krajev, in 12 učiteljev, ki se vsak dan vozijo iz Italije. S tem pa se zapravlja ogromn denarja za dnevnice in potu stroške honorarnih sodelai cev, ki so večinoma iz Trsti Veliko ljudi je prepričani! da bi lahko denar pametnej porabili za zapolnitev prc stih delovnih mest in zagc tovitev stanovanj, s čimer 1 delo na Soli spet potekal normalno. Profesor Arde Sirotich je izjavil, da se bod na Soli kmalu spet pojavi jesenski problemi, saj so pr< ostali razočarani predavatel napovedali svoj odhod Slovenijo ali Italijo. Ljudj ne odhajajo samo zaradi sli bih plač, temveč tudi zarac ozračja nemoči in depresije. (Ennio Opassi __________SRBIJA / SOCIALNA SLIKA___ Srbska pot v pritlehno družbo revščine in kriminala Miloševičev režim že tiska bone za vse izdelke Nadezda Gače / Beograd BEOGRAD - Nova Jugoslavija je veliko revnejša, kot je bila stara. Manj kot 2000 dolarjev, kolikor je prišlo na prebivalca v strmoglavem drsenju navzdol v letu 1992 in do kakršnega naj bi prišlo tudi letos, napoveduje padec na do pred kratkim se nepojmljivih 1000 dolarjev družbenega proizvoda na prebivalca. Siva ekonomija cvete, zlasti kriminal, in odmika neposredno soočenje državljanov Srbije in Cme gore z dejansko revščino. Star običaj izposojanja od prihodnosti prerašča v nasilje nad prihodnostjo. Država, ki bi morala z vsemi silami ustvarjati boljše razmere za prihodnje življenje, neprestano izkorišča tisto, kar ne obstaja, in si tako žaga vejo, na kateri sedi. Nobena skrivnost ni, da Srbi zunaj Srbije živijo (in se vojskujejo) na račun ZR Jugoslavije. Ce ze zanikajo obtožbe o neposredni vpletenosti Jugoslavije v vojaške akcije na območju nekdanjih socialističnih republik Hrvaške in Bosne in Hercegovine, vsaj tega ne taji nihče. Iz virov, ki so blizu oblastem, je mogoče izvedeti, da je odteklo približno 5 milijard dolarjev iz Srbije v srbske krajine. Izraz »popkovina«, ki ga imajo nenehno na ustih li-derji bosanskih Srbov, je tako dobil svojo zelo konkretno vsebino v hrani, obleki, obutvi, zdravilih, orožju, strelivu... Tudi najbogatejše države se ne odrečejo zlahka vsoti, ki tehta 5 milijard dolarjev, če pa gre za četrtino družbenega proizvoda, kaj takega ne pride nikomur na misel niti v sanjah. Poleg tega pa ima Srbija se velike s troske s svojim obstojem na Kosovu; ti se gibljejo med eno in dvema milijardama dolarjev. Letos prav nič ne kaže, da bi postala pomoč Srbom zunaj Srbije odvečna, prav tako pa tudi ne, da se bo spremenil položaj na Kosovu in da se bo s tem ta strošek zmanjšal. Sem je treba prišteti tudi ambicije vojske, ki se Zeli preobraziti, se pravi, vlagati nova sredstva in se vsaj za silo ohraniti pri življenju. Ce seštejemo vse te obveznosti, je veliko vprašanje, kaj bo sploh ostalo za življenje državljanov Srbije in Cme gore. Tudi upanje, da bo kak tuj vir sponzoriral srbsko avanturo, je prazen. Tako ostaja edini vir, ki je na voljo za plačevanje vseh začetih projektov nove Jugoslavije - Se naprej prihodnost... in državljani sami. A tudi tu obstaja meja, katere obrisi se že kažejo in zaradi katere sta nervozna tako oblast kot državljani. Novica, da že tiskajo bone za prav vse izdelke, dokazuje, da se vlada preventivno že pripravlja za zelo strogo redistribucijo revščine, in četudi bo do tega kmalu prišlo, sama uvedba ne bo prinesla drugega kot kratkotrajno prelaganje bližnjega srečanja s socialno napetostjo in dejansko revščino z negotovim izidom. SLOVENIJA Torek, 23. marca 1993 DRŽAVNI ZBOR Cel sveženj zakonov Se enkrat bodo odločali o tretjem podpredsedniku ___________SESTANEK VLADE S SINDIKATI____ Vlada meni, da je treba deliti usodo z delavci Zmanjšanje plač poslancev in funkcionarjev za četrtino ? Ivanka Mihelčič LJUBLJANA - Danes se bodo že šestič zapored sestali poslanci državnega zbora. Seja bo trajala predvidoma tri dni, dnevni red pa obsega skupno 22 točk, katerim bodo sledile tudi nekatere razširitve. Zbor se bo skušal ponovno dokončno konstituirati z izvolitvijo tretjega podpredsednika. Naj spomnimo, da je edini kandidat poslanec Zelenih Slovenije Vladimir Topler in da je večina parlamentarnih strank minuli teden podala tudi pisno soglasje k njegovi kandidaturi. Druga razširitev se nanaša na imenovanje Lojzeta Janka za ministra brez listnice v vladi Janeza Drnovška, tretja pa na spremembo zakona o usklajevanju pokojnin in denarnih nadomestil za primer brezposelnosti v letošnjem letu. Gre za spremembe, ki naj bi jih poslanci opravili po hitrem postopku. Sicer bo v ospredju tokratne pozornosti poslancev državnega zbora še predlog za spremembo nedavno sprejetega zakona o načinu obračunavanja in izplačevanja plač, predlog zakona o trgovini, o varstvu konkurence, o odvetništvu, o notariatu, o visokem šolstvu in vrsti drugih. Vladimir Topler Glede na to, da se je o teh predlogih izrekel tudi državni svet, bo zanimivo spremljati, v kolikšni meri bo zbor tokrat upošteval njegova ze oblikovana mnenja. Tretji dan zasedanja, natančneje četrtkovo popoldne, pa naj bi minilo v znamenju nekaterih odmevnih nastopov. Poslancem bo o osnutku letošnjega proračuna oziroma o gospodarski in razvojni strategiji vlade (prvič bo torej vlada pripravila »proračunski memorandum«) spregovoril ministrski predsednik Janez Drnovšek. Sledili bodo še nagovori guvernerja Banke Slovenije Franceta Arharja, generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Janeza Prijatelja in vršilca dolžnosti direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Franceta Koširja. Mija Gačnik LJUBLJANA - »Vlada se zaveda, da potrebuje dialog z sindikati,« je uvodoma poudaril Janez Drnovšek na včerajšnjem srečanju predstavnikov vlade s sindikati. Vlado so zastopali tudi Davorin Kračun, minister za ekonomske odnose in razvoj, Mitja Gaspari, minister za finance, in ministrica za delo Jožica Puhar. Predstavnike sindikatov so seznanili z vladnim predlogom temeljnih usmeritev ekonomske in socialne politike in proračuna za letošnje leto. Drnovšek je dejal, da se vlada zaveda, da prihaja do neupravičenih socialnih razlik in da je dolžna poiskati uravnoteženo pot. Vlada po njegovih besedah tudi ni pričakovala, da bo interventni zakon povzročil take napetosti. Zato bo ena od naslednjih vladnih potez zmanjšanje poslanskih plač in plač članov vlade za eno četrtino. O tem naj bi se Drnovšek že dogovoril s predsednikom državnega zbora Hermanom Rigelnikom. »Pokazati je treba pripravljenost, da poslanci in elani vlade’delijo usodo z delavci.« Vlada naj bi pripravila tudi pre- dlog za zakonsko izvajanje nadzora aneksa, kar naj bi sankcionirali z instrumenti davčne politike. Ta sredstva bi usmerili v dodatno zaposlovanje. Pripravljajo tudi spremembo zakona o dohodnini. Z uvedbo neobdavčljivega dela dohodkov bi tako razbremenili najšibkejse davkoplačevalce. Drnovšek je poudaril, da bodo skušali izpeljati celotno ekonomsko politiko, pri tem pa pričakujejo tudi soglasje sindikatov. »Generalna stavka bi razmere samo zaostrila,« je menil premier in dejal, da vlada ne namerava popuščati zahtevam sindikatov. Davorin Kračun je izjavil: »Zavedati se moramo, kaj zmoremo in kje so naše omejitve. Minimalna družbena harmonija je prvi pogoj za gospodarsko rast.« Mitja Gaspari je opozoril na skrb zbujajoče stanje v gospodarstvu in dejal, da je javno porabo možno zmanjšati le s spremembami zakonodaje. France Tomšič, predsednik Neodvisnosti -KNSS, je menil, da je pravilno, da so se sindikati in vlada končno le usedli skupaj in tako končati dialog gluhih. Bil je tudi presenečen nad trditvijo Drnovška, da vlada ni pričakovala takega odziva na zakon. Dejal je: »Prepričan sem, da je vlada vedela, kaj dela.« Tomšiča je motilo, da vlada načrtuje zmanjševanje brezposelnosti šele leta 1995 in da državna podjetja ne izplačujejo plač po mesec ali dva. »Ne želimo stavkati. Ce se bo vlada vtikala v stvari, ki se je ne tičejo, bomo prisiljeni v stavko,« je poudaril Tomšič. Rastko Plohl, predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije, je dejal, da z vlado ne bodo konstruktivno sodelovali, dokler ne bodo urejene plače poslancev in članov vlade. Ti naj bi po njegovem mnenju prejemali 50 tisoč tolarjev, in nič več. Sicer bodo vložili tožbo na Ustavno sodišče Slovenije in podpihovali socialne nemire. »To, kar pravite, je demagogija. Ce boste tako govorih, bo prišlo do še ene revolucije,« je njegovo izjavo komentiral Drnovšek. Dušan Semolič, predsednik ZSSS, je dejal, da podpirajo program vlade, vendar ta ne sme sloneti na ramenih delavcev. Zahtevajo zmanjšanje števila brezposelnih, odpiranje novih delovnih mest, zmanjšanje stopnje inflacije in učinkovit pravni sistem. »Stavka ni naš cilj; želim, da storimo vse, da se temu izognemo, in socialno partnerstvo vodi k tem cilju.« Dušan Rebolj, predsednik Konfederacije sindikatov Pergam, je menil, da je potrebno čimprejšnje nadaljevanje pogajanj o socialnem paktu. »Brez socialnih sporazumov se bodo zadeve le še naprej zaostrovale.« Slobodan Radujko (Konfederacija sindikatov Slovenije 90) je dejal, da je stavka zadnje orožje, ki ga bodo uporabiti. »Vlada se ni želela profilirati proti delavstvu,« je ob zaključku dvoinpolur-nega pogovora dejal Drnovšek, ki je še predlagal, da se v prihodnje občasno srečujejo na delovnih razgovorih, in to »morda že malo pred krizo.« Herman Rigelnik (Foto: Srdjan 2ivulovič/TRIO) Več pravic za brezposelne? LJUBLJANA - Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, je dr. Hermanu Rigelniku včeraj izročil natanko 26.596 podpisov. Z njimi želijo doseči spremembo zakona o zdravstvenem zavarovanju, in sicer v tistem delu, ki obravnava brezposelne. Ustava določa, da mora vsak, ki hoče doseči spremembo zakonodaje, zbrati najmanj 5000 podpisov. Svobodni sindikati so normo kar nekajkrat presegli, zato so predsedniku državnega zbora izročili tudi dopis, v katerem zahtevajo, naj sporni zakon Cimprej uvrsti na dnevni red. Sindikalisti so povedali, da jih motijo dolgotrajni postopki pri sprejemanju določenih zakonov, nekaterih pa sploh še ni v skupščinskem postopku. »V Sloveniji še nimamo zakona o sodiščih za delovne in socialne spore, niti zakona, ki bi sankcioniral nespoštovanje kolektivnih pogodb. Pomemben se nam zdi tudi zakon o soupravljanju delavcev, ki bi mnoga vprašanja, ki se zdaj rešujejo na ulici, reševal v podjetjih,« je še dodal Semolič. ODBOR ZA MEDNARODNO POLITIKO PERGAM S PARLAMENTARNIMI STRANKAMI PLAČE IN POKOJNINE Mandat skupini za pogajanja z Italijo Na prvem mestu zaščita Slovencev v Italiji LJUBLJANA - Po včerajšnji triurni razpravi za zaprtimi vrati in po dveur-nem posvetu s predstavniki Slovencev iz Italije odbor za mednarodne odnose slovenskega parlamenta še ni končal dela. Ponoči bodo sestavih besedilo o mandatu in izhodiščih za pogajanja z Italijo, ki se bodo nadaljevala v četrtek v Rimu. O osnovnih izhodiščih je predsednik Zoran Thaler povedal, da je odbor predvsem izrazil zaskrbljenost, ker se vprašanja o odnosih z Italijo ne rešujejo tako, kot bi se morala in kot so se do pred šestimi meseci, bernskega julija so se z Italijo Bogo Samsa dogovorili za sukcesijo meddržavnih pogodb, sklenjenih z nekdanjo Jugoslavijo, po priznanju veljavnosti Osimskih sporazumov pa se je v italijanski javnosti pričela ostra polemika. Odbor bo za pogajalsko skupino, ki jo vodi državni sekretar Ignac Golob, izdelal točno določena izhodišča.Pri tem izhaja iz dobrososedskih odnosov, iz dejstva, da je Italija pomembna soseda Slovenije. Pogajalci se ne bodo mogli pogajati o reviziji Osimskih sporazumov, katerih veljavnbst je nesporna, Zoran Thaler (Foto: Jože Suhadolnik/TRIO) temveč o vseh vprašanjih, ki so v korist sodelovanja in državljanov. Na prvem mestu obsežnega seznama je zaščita Slovencev v Italiji, slede teme pravno -političnega sodelovanja, sodelovanje na področju kulture in znanosti, sodelovanje na socialnoskrbstvenem področju in gospodarsko sodelovanje. Dnevni red razprav bo torej v prihodnjih dneh naslednji: danes bo slovenski parlament pričel pogovore o zakonu in možnosti nakupa neprimičnin za tujce. V sredo bo na Malti zasedanje Sveta Evrope, kjer je možna interpelacija skupine italijanskih poslancev o zaščiti italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem. V četrtek bo v Rimu zasedanje mešane komisije, prihodnji ponedeljek pa bo italijanski minister za promet podpisal v Ljubljani s Slovenijo pogodbo o sodelovanju, ki je ključni člen vključevanja Slovenije v evropske integracijske procese. Predstavniki Slovencev so v odboru, in še prej v razgovoru s predsednikom Rigelnikom, izhajali iz dobrososedskih odnosov in pospeševalne vloge manjšine pri tem. Italija ni izpolnila svoje obveze, Slovenci v Italiji vedno težje volijo svoje parlamentarne zastopnike. Italijanska stran še ni zaslišala predstavnikov slovenske manjšine pred pogajanji, niža se že dosežena raven zaščite. Predlagali so stalna posvetovanja oziroma ustanovitev stalnega posvetovalnega telesa pri zboru in svetu, ki bi obravnaval položaj in probleme Slovencev izVen matične države. Danes protestni shod Pergama LJUBLJANA - »Presenečen sem, da so se našemu vabilu na pogovor o težavah slovenskih papir-ničarjev - tem namreč grozi popoln zlom - odzvali le Demokrati in Liberalno- demokratska stranka,« je uvodoma izrazil svoje razočaranje predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Dušan Rebolj. Na novinarski konferenci, na kateri so bili navzoči tudi sindikalisti iz najbolj ogroženih podjetij, Vidma in Goričan, so novinarje seznanili, kaj so do danes konkretno storili za to, da bi Videm rešili pred veliko izgubo in recesijo, ki je v evropski industriji papirja in celuloze najhujša po drugi svetovni vojni. Pred bankrotom se je znašla tu- Tjaša Slokar di papirnica Goričane, ki so ji s prepovedjo spuščanja odplak v Savo onemogočiti proizvodnjo celuloze, kljub temu da je papirnica v čistilno napravo v Zalogu vložila 50 milijonov nemških mark. Zato Pergam od državnega zbora in vlade zahteva, da se dokončno opredelita, ali je omenjena dejavnost nacionalnega pomena, in da cimprej sprejmeta sanacijski program. ■»Žalostno je, da vlada le gleda, kako naše papirnice prehajajo v tuje roke ali propadajo. V drugih' državah je papirna dejavnost zaščitena s carinami, pri nas ni, avstrijski odpadni les pa je do 50 odstotkov cenejši od našega.« Branko Janc (LDS) je povedal, da bi morali ta problem nujno uvrstiti na marčno zasedanje državnega zbora, kar je iz tehničnih razlogov (gradivo namreč ni pripravljeno), skoraj neizvedljivo. S tem se je strinjala tudi demokratinja Danica Simčič, ki je predlagala, da bi 30. marca, ko bodo poslanci obravnavali proračun, poskusili razširiti dnevni red s to točko. Na današnjem protestnem shodu (predstavnike Pergama naj bi sprejel tudi dr. Herman Rigelnik) bo skušalo najmanj tisoč udeležencev še zadnjič pozvati slovensko vlado, naj končno pomaga celulozni in papirni dejavnosti. Vlada se strinja z vsebino zakonskih sprememb Državni zbor naj še danes obravnava predlog sprememb zakona o plačah in pokojninah LJUBLJANA - Kljub izčrpni štiriinpolurni razpravi o predlogih sprememb interventnih zakonov o plačah, pokojninah in denarnih nadomestilih za primer brezposelnosti v letošnjem letu so se člani odbora državnega zbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko včeraj uspeli dogovoriti le o tem, da bodo danes zboru predlagali, naj točki uvrsti na dnevni red. Prvo točko so namreč prekinili, ker niso imeli pisnega mnenja vlade, pri drugi pa morajo uskladiti različna mnenja. Eden od predlagateljev sprememb zakona o plačah Miran Potrč (SDP) je pojasnil, da naj bi tako v večji meri uveljavili aneks k splošni kolekti- Katarina Novak vni pogodbi za gospodarstvo, da bi bil zakon časovno omejen do konca junija, da bi pospešili oblikovanje socialnega pakta in kolektivnih pogodb in da bi poslovno uspešnim podjetjem zagotovili več možnosti za delitev dobička na podlagi pravice zaposlenih. Vlada še strinja z vsebino zakonskih sprememb, je dejala njena predstavnica, meni pa, da bi morali bolj poseči v plače vladnih uslužbencev in poslancev. Predlaga celo, naj se osnova poslanskih plač (kar je bilo za Vlado včeraj že sprejeto) s sedanjih 80 odstotkov povprečne plače v gospodarstvu zniža na 60 odstotkov. Predlagate!)1 sprememb tudi meni)0; da bi bilo treba pospešit’ spremembe kolektivu6 pogodbe za negospodai" stvo in državno upravo. O predlogu za spre" membo zakona o poko) ninah in denarnih nado mestilih za primer bre zposelnosti je Danic3 Simšič (DS) dejala, ds interventni zakon 116 spoštuje sistemske zak° nodaje, da je kljub štiri111 členom nejasen in da ra zmerje med povpreCn mi plačami in pokoju’ nami ne znaša 86, 9 o stotka (saj vsi ne prej® majo pokojnin za pob10 pokojninsko dobo), ten1 več dejansko le 76 o stotkov. Predlog spre memb je danes obravna vala tudi vlada, a ga n more podpreti. ______________TISKOVNA KONFERENCA________________ Slovenska ljudska stranka predlaga moratorij na izdajanje slovenskih državljanstev z naturalizacijo LJUBLJANA - Na današnji dnevni red državnega zbora bomo skušali uvrstiti razpravo o problemu celulozne in papirne industrije, slovenski vladi pa bomo dali pobudo za sprejem odloka o moratoriju na izdajanje slovenskih državljanstev, ki se pridobijo z naturalizacijo, to je s pridobitvijo državljanstva na podlagi prošnje, je na današnji novinarski konferenci Slovenske ljudske stranke povedal njen predsednik Marjan Podobnik. Predlagani moratorij bi uvedli za vse prošnje drža- vljanov nekdanje Jugoslavije, dokler se ne bodo uredile krizne razmere v njenih novonastalih državah. Sprožili bodo tudi poskus zamenjave legalnih organov Sklada za razvoj malega gospodarstva, saj, kot so dejali, je vlada podobna dejanja že storila, ne glede na to, da so ta ravnanja nezakonita. V konkretnem primeru gre za skrajševanje mandata elanov upravnega odbora, ki so bili imenovani v času Demosove vlade za štiri leta. Govorili so tudi o zakonu o lastninski tran- sformaciji, s katerim je delavec sicer prišel do določenih odstotkov, vendar je bila tehnika, s katero se je vršila privatizacija, dostikrat škodljiva in nezakonita. Velikokrat smo bili priča nezakonitim komercialnim pogodbam, zaprtim kuvertam vodilnih delavcev, brezplačnim prenosom premoženja, izdaji vrednostnih papirjev in podobno, je povedal dr. Ludvik Toplak. Zato se je doslej pojavilo že približno 500 zahtev za revizijo, v nekaterih primerih, predvsem pri by pass podjetjih v tujini, pa bo potrebna tudi mednarodna revizija. Marjan Podobnik je govoril tudi o mednarodnih dejavnostih in organizacijskih krepitvah Slovenske ljudske stranke. Povedal je, da sodelujejo z sorodnimi strankami iz drugih držav, prav tako pa tudi doma sodelujejo z drugimi desnosredinskimi opozicijskimi in zunajparlamentarnimi strankami. V Slovensko ljudsko stranko se vsak dan vključujejo novi člani, predvsem intelektualci, tako da je članov že skoraj 39 tisoč. (V.V.) Bo vlada pomagala papimiCarjem? (Foto:T.Lombar/TRlO) AVSTRIJA, KOROŠKA Torek, 23. marca 1993 POGOVOR Z ZUNANJEPOLITIČNIM REFERENTOM OVP __ i .. n* Slovenija je izbrala pravo pot 'V i Igor Schellander DUNAJ - Zunanjepolitični referent Avstrijske ljudske stranke (OVP) in generalni sekretar Evropske demokratične unije (EDU) Andreas Kohl naj bi bil nekakšna siva eminenca avstrijske zunanje politike, zatrujejo domači politični opazovalci. Kot dokaz za svoj intenzivni interes za dogodke v tujini Pokaže, ko dokaj gladko prebira in pravilno prevaja naslove v aktualni izdaji Republike. »Odkar imam toliko opravka s prijatelji v novih demokracijah, Čedalje bolj razumen slovanske jezike«, pravi z vidnim ponosom, in kar nato Čestita: »Zares lep in zanimiv list, zvečer ga bom doma skupaj z ženo - ona je Korošica in razume slovensko - malo prebiral.« Andreas Khol se kajpada ne zadovoljuje zgolj z branjem tujega Časopisja. 2e pred leti, še preden je prišlo do obrata v bivših državah realnega socializma, so se pri njemu na Dunaju srečavali predstavniki takratkih demokratičnih in v nazore meščanske demokracije usmerjenih opozicijskih gibanj in strank, ki so v avstrijski OVP našli ugledno zaveznico in podpornico. Med njimi so bile recimo tudi osebnosti kot Franjo Tudjman ali Loj-Ze Peterle, ki jih Andreas Khol v prostem pogovoru najraje označuje z naši prijatelji”. Včasih tudi prijatelji dajo povod za skrbi, in tako je bil Andreas Khol kot generalni sekretar EDU na Hrvaškem, da bi tamkajšnjo oblast opozoril na nekatere aspekte hrvaške Politike, ki za demokratično Evropo ne morejo biti sprejemljivi. Kljub Kho-lovim prvotno pozitivnim ocenam te fisije iz Hrvaške slej ko prej prihajajo zaskrbljujoče vesti. Ko smo se pogovarjali, so na primer ravno stavkali so-delovanci Slobodne Dalmacije. Gospod Khol, je Vaša nedavna mi-S1ja na Hrvaškem bila neuspeh? Khol: O neuspehu ne moremo govo-r'ti, moja pričakovanja tudi niso bila ^aksimalisticna. Pritožbe iz Bosne, ki sem jih prejemal, so pojemale. Humanitarni transporti veCji del spet pridejo v prave roke. Kajpada ni mogoče Pričakovati, da v vojnih Časih teče vse tako, kot morda pričakujemo. Imamo opravka z mnogimi iracionalnostmi. Moja misija na Hrvaško je bila le nek začetek. Ze novembra sem vodil v Zagrebu podobne pogovore, ne da bi to obešal na veliki zvon Katere so glavne točke Vaše kritike? Khol: Imam štiri take točke. Prvič: oviranje transportov s humanitarno Pomočjo ter kako se uveljavlja embargo OZN - upošteva se proti Bosni, ne Pa proti Srbiji ali Hrvaški. Drugič: vprašanje delitve Bosne, se pravi razni Poskusi HVO, ki jasno merijo v smer ustvarjanja dokončnih dejstev - odcepov® ponesrečenih Vance-Owenovih antonov. Tretjič: vprašanje medijske svobode in svobode mnenja - tu smo govorili tudi o vprašanju 'Slobodne almacije1. Četrtič: vprašanje Zavljanskih pravic Srbov, ustaljenih rvatov srbskega porekla. Glede na ta vprašanje skušamo svojim hrvaškim Prijateljem pojasniti, da jih ne bomo rno8'i podpreti - na primer v vprašanju sprejema v EDU ali v Evropski svet -, ce ne bodo upoštevali do-ocena osnovna pravila mednarodnega Prava in pametno politike. To je bil na«ien misije. Ce govorite o razumljivih, vojno pogojenih iracionalnostih, ali potem ne nhl te mg°v°ru, ki ga ima hrvaška t nst na razlago tako za svoje avtorici ° Potepanje in prestopke zoper oveske pravice kot tudi za katastro-o gospodarsko situacijo? so h - ^mum vi vere, deinde phili-1 JP ' najprej je treba živeti, potem j filozofiramo. Za državo, Id hrani sv1 1 °n beguncev in ki ima tretjino ojega ozemlja proti vsakim pravilom jj^P^nodnega prava in celo ob po-j 1ZN, pod tujo upravo, obstoja c V° 1 Problemov. Celo v ZDA so za ra P .svetovne vojne okrnili demok-ve 1p-|m Preskocili predsedniške volit-Hn \ Sem opazovalec volitev tako na vem1 d™ ^0t na Srbiji, in lahko po-n U da tu ni mogoča primerjava. A Cp rvaskem so bile volitve v redu, skpr,+V -iV tuPni ponekod prišlo do Vpr,f 1Cnih reakcij zaradi velikanske sk ne Vendar je to stvar vecin-tudi3 v°fi|nega sistema. Le-ta je dan elii; tP najveejih kritikih Hrvaške-An-chP’ • pumiji in ZDA. Margareth That-z ah,, 6 S 43 odstotki trikrat odrezala dvoirv Utno" Ne gre torej, da merimo z ni, PP1 merilom in gospodu Tudjma-stotk? r3™0’ da ^ je s 45 in 50 od-ne ® asov Prebil do absolutne veci- merila so očitali tudi Tudj-akciin’ rtCUP0 zmndi nedavne vojaške v Krajini ali zaradi hrvaške poli- tike pri dehtvi Bosne. Khol: Osvojitev masleniškega mosta in vojaška akcija v Krajini sta bili absolutno upravičeni. Ne spreglejte: Hrvaška je privolila mandatu OZN s pogojem, da se uredi mešana uprava, da se umaknejo srbske oborožene sile in da se lahko vrnejo begunci, kar bi bilo v smislu mednarodnega prava korektno. Hrvaška v tej konstelaciji ne more dopuščati, da se UNPROFOR ne izvede. Prepričan sem, da je bilo pravilno na tak naCin in v danem trenutku pova-riti OZN in Zahod. Ce bo 31. marca potekel mandat OZN in Hrvška ne bo dobila grancije, da se bodo Srbi držali Vanceovega naacrta, potem mislim, da si Hrvati upravičeno lahko osvojijo svoj državni teritorij. Hrvaška ni pripravljena akceptirati razvoj kot na Cipru. V Bosni je po mojem mnenju, zelo težko opisljivo razmerje med hrvaško vlado in HVO, vendar je hrvaška vlada navsezadnje odgovorna za HVO. Le-ta stalno provocira in skuša priključiti hrvaške kantone Dalmaciji. Tudjman je prisiljen korigirati. To mora delati. Ne verjamen, da bi se HVO brez hrvaške podpore lahko držala, kot Ka-radžiCeva enote brez srbske podpore. Tudjman ima odgovornost, in tega se zaveda. Z gospodarskimi sankcijami niste grozili? Khol: Nikakor ne. Da ne bo nesporazuma: Hrvati so žrtev, za krizo na Balkanu je kriva nebrzdana srbska želja po agresiji, in ta je bila mesece dolgo krita z različnimi signala Zahoda in različnih držav zahodne Evrope, Ceš zaradi globalnih interesov naj imajo Srbi prosto roko. Na koga tu mislite? Khol: Rekel bi le, da je to bila politika Busheve administracije, ki je z Lavvrencom Eagleburgerjem in ambasadorjem VVarrenom Zimmermannom bila sopovzroCitelj vojne v Sloveniji in na Hrvaškem. Dobro se še spominjam jeseni 1989, ko je ameriška vlada Evropski skupnosti uradno sporočila, da se ji zdi ohranitev Jugoslavije v njenih takratnih mejah in takratni ustavi kot glavni cilj. To je bilo dokaj nenavadno postopanje, ki tudi ni ostalo brez posledic v ES. Spominjam se tudi fatalnega predavanja ameriškega ambasadorja v Ljubljani v aprilu 1990, ko je Slovencem faktično pojasnil, da ZDA podpirajo Srbe in da pogajanja med Slovenijo in Srbijo zato nimajo izgledov na uspeh.In v Evropi? Khol: V zahodni Evropi je dana vrsta zgodovinskih dejstev, ki je dolgo Časa ustvarjala predsodke pri Francozih in Angležih. Tudi francoska vlada in Mitterrand so postali sokrivi. Samo zaradi zgodovinskih izhodišč? Khol: Mislim, da v glavnem zaradi zgodovinskih okoliščin. Pri nekaterih je to bila tudi neke vrste zgodovinska romantika, srbofilija. Nam Avstrijcem se je na primer podtikalo, da hočemo dostop do morja, 4. rajh, Slovenijo kot klientelsko državo ali 10. avstrijsko zvezno deželo, da podpiramo Hrvate, ker so bili del monarhije. Nemcem so očitali, da hočejo obnoviti vojno koalicijo leta 1914, ipd. Prosim vas, to vse ste lahko brali v Le Mondu! Res je -zgodovinska ozadja so samo ena stran. Druga pa sta ignoranca in enostavno neznanje o povezavah. Spominjam se še, s kakšno grozo zem moral ugotoviti, da odločujoči politiki na primer niso niti vedeli, da Srbi in Hrvati nimajo iste pisave. Potem pa imamo opraviti še z daleč razširjenim, hladnim cinizmom. Tudi tu kajpada vpliva zgodovina. Hitler z milijonom vojakov ni mogel držati Jugoslavije in jo je moral pod strašnim prelivanjem krvi pustiti -Zahod tukaj v vojaškem pogledu ne more kaj dobiti, mislijo danes, in zato nihče ni pripravljen k vojaškem vmešavanju, in zato je torej najbolje pustiti jugoslovanske narode, da to uredijo sami med sabo - v oklepaju: pustiti, da izkrvavijo! To so torej trije glavni elementi: zgodovina, neznanje in cinizem. Obstoj avstrijski ali nemških ekonomskih interesov bi torej zanikali? Khol: Vsaka država ima vitalni interes nad tem, da s svojimi sosedi trguje. Razvito gospodarstvo, kot ga ima Avstrija, ima veliko rizičnega kapitala. Pri tem vprašanju se nam ni treba omejevati na Slovenijo - mi smo za Nemčijo drugi najveeji investitor v celotni srednji vzhodni Evropi. Naš rizični kapital išCejo, naše ljudi nagovarjajo, da pridejo in investirajo. Avstrijska davčna zakonodaja ustvarja ugodnosti za jointventureje v teh novih demokracijih, toda Ce poznate našo tržnogospodarsko ureditev, potem boste vedeli, da kaj takega ne morete državno usmerjati. Predvsem pa smo sami vedno bili žrtev očitka, da se razprodajamo Nemcem in da je Avstrija samo še rep, s katerem migajo Nemci. Toda vsi taki očitki so ostali - glede napovedi pred 20 leti - brez osnove, popoln nesmisel. Kako nasplošno ocenjujete avstrij-sko-slovenske bilateralne odnose? Khol: Slovenija je faktično stara dobro leto. Slovensko gospodarstvo se je za to dobo pravzaprav dobro razvijalo. Slovenci so ubrali pravilno pot: dali so si novo ustavo, imeli so volitve, postavili so na novo osnovo svoj pravni sistem, in zdaj imajo koalicijsko vlado, ki jo sestavljajo pozitivne sile in ki zdaj skuša poganjati gospodarstvo. Seveda glede na naše medsebojne odnose s tem Se ne smemo biti zadovoljni. Mislim, da naj bi Slovenci potencialno dosegli isti življenjski standard in isti družbeni bruto-proizvod kot Avstrijci. Tu je treba še močno stimulirati gospodarsko rast in produktivnost, in mi bomo pri tem pomagali -veliko bomo kupovali v Sloveniji in veliko bomo prodajali. Nivo odnosov je po mojem torej še izgradljiv. O medsebojnih političnih odnosih mislim, da so zelo dobri. Nenazadnje se avstrijska koalicija celo nekoliko zrcali v slovenskem vladnem sistemu: gospod Kučan je človek, ki prihaja z levice, gospod Peterle je človek, ki prihaja z desne, gospod Drnovšek je tudi človek z leve - mislim, da je za avstrijsko stran danih veliko možnosti za dobre odnose. Analize gospoda Kučana o razvoju na Balkamu, na primer, lahko uvrščamo med najboljše, ki sem jih kdajkoli bral. Glede teh analiz imamo isto mnenje, on je enostavno odličen. Ali obstojajo v avstrijski vladni koaliciji različna stališča do Slovenije? Khol: Ne. V zvezi s Hrvaško že, glede na Slovenijo pa ne. Kako bi opisali svoje razmerje do slovenskih krščanskodemokratskih prijateljev? Khol: To je zelo prisrčno razmerje, dobro se razumemo. Pravzaprav za sabo imamo podoben proces vzgoje, in živimo v sličnih kulturnih razmerah -enakopravni. Do Slovencev imamo veliko spoštovanje, ker so udejanili nemogoče in ker so zelo hraber narod, ki se zdaj postavlja na lastne noge in se v Evropi odziva pozivu po samostojni naciji. To spoštujemo, in na politični ravni imamo razmerje enakopravnosti - to pomeni, da mi ne izvajamo varuštva, oni tudi ne postavljajo zahtev. Tako skupaj razpravljamo o vprašanjih sosedstva, pri Čemer je jasno, da radi dajemo na razpolago naše izkušnje in našo pomoč. Je pa to tudi kritično razmerje, saj je pri dobrih prijateljih običajna odkrita beseda. Imate preko dobrih prijateljskih tudi organizacijske povezave? Khol: Seveda. Na Dunaju prirejamo seminarje pod geslom "Avstrijci, spoznavajte svoje sosede”, kjer predstavljamo Avstrijcem Slovenijo. Kajpada si izmenjavamo izkušnje. Zaradi srečnih okoliščin smo glede svojih možnosti bolj daleč, kot naši prijatelji, in tako prihaja do izmenjave predvsem na področju šolanj, izobraževanja in osebnih izkušenj. Toda finančnih transakcij ni. SKD torej profilira od političnega know-howa in boljših materialnih izhodišč OVP? Khol: Seveda, in pri tem so zelo hitri, saj so že ustanovili svojo lastno politično akademijo in bodo kaj hitro stali na svojih nogah. Morda bomo potem kmalu mi profitirali od njihovega know-howa. Obstoja torej dobro in organizirano sodelovanje, ki pa ni pismeno določeno, saj se kot prijatelji vsi dobro poznamo. Oni prihajajo k nam, mi k njim, oni se počutijo domaCe pri nas, mi pa smo domači v Ljubljani ob gostoljubju naših prijateljev. Vprašanje slovenske manjšine na Koroškem je bilo pravzaprav edino vprašanje, ki je v preteklosti bremenilo odnose med Avstrijci in Slovenci. Ali si danes - po vzgledni paketni rešitvi južnotirolskega vprašanja -lahko predstavljate podoben model za izboljšanje položaja koroških Slovencev? Khol: Obeh manjšin ne moremo primerjati. V Južnem Tirolu ni bilo referenduma, kajti sicer Južni Tirol danes ne bi bil pri Italiji. Na Koroškem je slovensko podeželje v coni A s 60 odstotki glasovalo za Avstrijo. Slovenci so se torej jasno opredelili za avstrijsko državno nacijo, to je nekaj, kar Južni Tirolci nikdar niso in ne bodo napravili. Koroške Slovence pojmujem kot Avstrijce s slovenskim jezikom, prav tako kot pojmujem dunajske Cehe kot Avstrijce s Češkim jezikom. Tu ne delam razlik. Zame je Karel Smolle, da navedem enega izmed svojih prijateljev, Avstrijec kot vsak drugi, in zavidam mu samo okoliščino, da govori vec jezikov kot jaz. Toda nazaj k situaciji koroških Slovencev. Res smo od leta 1920 izvajali asimilacijsko politiko napram Slovencem, kar je iz današnjega vidika bila velika napaka, saj slovenska kultura moCno bogati in sooblikuje avstrijsko kulturo. Zato je vsekakor potrebna sprememba politike. Le-ta se je v preteklih letih v svoji substanci dejansko že spremenila, na primer glede na tako imenovani koroški prastrah in na predsodke proti Slovencem, ki so jih v Času nekdanje Jugoslavije mnogi videli le kot peto kolono komunizma. Tega je zdaj konec, umetna meja je padla. Vendar to še ni dokončni odgovor na vprašanje, kako bi lahko izboljšati položaj slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Khol: V Južnem Tirolu so nemško govoreči v večini, na Koroškem se morda 30.000 ljudi priznava za Slovence. Na šolskem področju bi gotovo lahko še kaj izboljšati, vendar se mi zdi glavni problem vprašanje materialnega podpiranja manjšine. Ko bi se Slovenci na Koroškem končno lahko zediniti, koga naj v kolikšni meri podpiramo, bi bila dana boljša izhodišča. Ce bi Slovenci imeli na primer takšno politično zastopstvo, kot ga imajo Južni Tirolci z Južnotirolsko ljudsko stranko, kjer vsi vlečejo za eno vrv, bi možnosti podpiranja bile dosti lažje. Pripravljenost Avstrijcev, da finančno prispevajo k pospeševanju in nadaljnjem razvoju Slovencev, je brez dvoma dana. Hvala za pogovor. AVSTRIJA / ES Plebiscit leta ’94? Ederer računa z "da" Danes sklep o deželni razstavi leta ’95 Ivan Lukan CELOVEC - Kolegij koroške deželne vlade bo danes dokončno sklepal o projektu deželne razstave leta 1995 v Heftu v okraju Šentvid ob Glinji. Predsednika so- cialdemokratske stranke in ljudske stranke, Ambrozy in Zematto sta po sejah predsestev strank dala prednost projektu koroškega arhitekta Giisntherja Domeni-ga, ki bo stal približno 40 milijonov šilingov. Kot smo poročali, je v preteklih tednih projekt deželne razstave razburjal koroško javnost, ker se politiki v koroški deželni vladi niso mogli zediniti na to, kakšen projekt naj bi končno uresničili. Odločitev v prid varčevalne variante je konec koncem padla iz finančnih razlogov, turistični veleprojekt bel-jaškega podjetnika Rognerja za skoraj 200 milijonov Sili-nogv je bil predrag. Za Domenigov projekt bosta danes glasovale SPČ in OVP. CELOVEC - Brigitte Ederer, državna sekretarka za vprašanja v zev-zi z Evropsko skupnostjo, računa, da bo avstrijsko prebivalstvo konec leta 1994 na plebiscitu odločalo, ali naj Avstrija postane elan Evropske skupnosti ali ne. To je Canica avstrijske zvezne vlade v soboto v Celovcu izjavila na novinarski konferenci. Po mnenju Ederer j e ve bodo avstrijska pogajanja z Brusljem - uradno so se zaCela 1. februarja letos - trajala do spomladi priohodnjega leta, sporazum Avstrija - ES pa naj bi bil sklenjen poleti ali najkasneje jeseni 1994. leta. Glede priprav za izvedbo plebiscita pa je državna sekretarka, ki izhaja iz vrst socialdemokratske stranke, menila, da bodo le-te trajale naj e vec tri mesecev, tako da bi bila zadeva ES še pred koncem leta 1994 “pod streho". Po novem terminskem načrtu je jasno, da plebi-skic o pristopu Avstrije k Evropski skupnosti in državnozborske volitve, ki morajo biti najkasneje jeseni prihodnjega leta, ne bodo istočasno. Proti zložitvi obeh odločitev so se izrekle vse. stranke, ker bi odločitev o Evropski skupnosti hkrati za- senčila vsa druga, za državo prav tako pomembna vprašanja. Državna sekretarka Ederer je ob priliki svojega obiska na Koroškem tudi poudarila, da bo se bo avstrijska vlada toliko Časa pogajala z Evropsko skupnostjo, da bo lahko prebivalstvu predložila rezultat, ki bo zanj sprejemljiv in ki bo Avstriji zagotovil mesto polnopravnega elana v novi, razširjeni skupnosti. Ederer je tudi poudarila, da je ena glavnih točk tudi avstrijska nevtralnost ter da je naCrt Avstrije, da bo le-ta vstopila v Evropsko skupnost kot nevtralna država. Prav tako je Članica zvezne vlade menila, da Avstrija na socialnem področju ne sme popustiti, hkrati pa informirala, da je standard v Evropski skupnosti na primer glede zaščite delojemalcev trenutno celo višjo od avstrijskega. Na vprašanje, kako ocenjuje trenutno razpoloženja Avstrijcev glede Evropske skupnosti pa je Ederer menila, da se je le-to izboljšalo ter da računa s tem, da se bo večina Avstrijk in Avstrijcev na plebiscitu izrekla za pristop. KOROŠKA / 2. CELOVŠKI SEMINAR Univeiza in Evropski svet CELOVEC. Sodelovanje med Evropskim Svetom in univerzo za izobraževalne vede v Celovcu, Credvsem na področju interkulturne vzgoje in komunikacije, se še naprej poglablja. Od 28. do 30. marca letos bo v koroškem glavnem mestu potekal 2. Celovški seminar, geslo prireditve pa bo “Interkulturne koncepcije za uveljavitev človekovih pravic". V ospredju letošnjega strokovnega srečanja so projekti za pospeševanje medsebojnega zaupanja med različnimi jezikovnimi in kulturnimi skupinami, kot je to bilo sklenjeno na prvem celovškem seminarju Evropskega sveta v Celovcu leta 1990. Strokovnjaki iz 15 zahodno- in vzhodnoevropskih držav bodo skušali pospešiti praktično izvedbo omenjenih projetkov, analizirali pa bodo tudi izkušnje sožitja med slovensko- in Vladimir VVakounig nemško govorečimi Korošci. Celovško prireditev je organiziral inštitut za šolsko pedagogiko in socialno pedagogiko na celovški univerzi pod vodstvom Mirka VVakouniga in Brigitte Busch, uvodni referat pa bo imel direktor za človekove pravice pri Evropskem Svetu Peter Leuprecht, ki bo govoril o temi “Manjšinske pravice - človekove pravice - nove poti". Po Leu-prechtu bo govoril Frank Olaf Radtke (univerza Bielefeld, Nemčija) o temi “Ethnic revival v neenaki družbi", na to pa bo sledila podijska razprava, ki jo bosta vodila Albina Necak-Liik (univerza Ljubljana) in Vladimir VVakounig (univerza Celovec). KOROŠKA / SESTANEK Loschnak in Bizjak o bilateralnih problemih CELOVEC - Danes se bosta v dvojezičnem kraju Globasnica na južnem Koroškem sestala notranja ministra Slovenije in Avstrije, Ivo Bizjak in Franz Lo-schnak. Na delovnem pogovoru v gostišču Juenna bodo na obeh straneh sodelovati tudi visoki uradniki, koroški deželni glavar Christof Zematto pa bo za udeležence sestanka pripravil sprejem. Za zaključek srečanja je predvidena podijska diskusija o tematiki beguncev in varnosti ob meji ter po- pulacijska politika v Avstriji in Sloveniji. Diskusije se bodo poleg slovenskega notranjega ministra Bizjaka udeležili tudi nekdanji avstrijski minister za obrambo Friedhelm Frischenschlager, sek-cijski sef avstrij-skega ministrstva za notranje zadeve Manfred Matzka, vodja urada za begunce pri vladi Republike Slovenije Renato Krajnc ter predsednik avstrijske dobrodelne organizacije “Volkshilfe" Josef Wei-denholzer. CELOVEC Rauscher gre maja CELOVEC - Predsednik koroškega sindikata Adam Unterrieder bo v koroški deželni vladi sledil deželnemu svetniku Maxu Rauscherju, ki je za konec meseca aprila oz. začetka maja letos napovedal svoj odhod iz koroškega političnega odra. Tozadeven sklep jeSPO vCeraj sprejela na seji predsedstva. Unterrieder je v tajnem glasovanju dobil 18 od skupno 20 , glasov. Z istim glasovalnim rezultatom je bil za novega elana zveznega zbora izvoljen Hans Fer-litsch, župan iz Stebna v Ziljski dolini. (I.L.) NOVICE ZDA / CRN PONEDELJEK ZA AMERIŠKO VESOLJSKO AGENCIJO NASA Delhi: strah pred bombami DELHI - Indijo je zajela prava psihoza strahu pred bombami. Včeraj sta obe veji parlamenta, ki sta razpravljali o drtžavnem proračunu, prekinili z zasedanjem, potem ko so tajne službe opozorile na možnost, da bi bila v parlamentu podtaknjena bomba. Sicer pa so v Delhiju že prejšnji teden uvedli izredne varnostne ukrepe: na ulicah so Številne policijske blokade, policija straži in pregleduje ljudi pred vsemi večjimi hoteli, izredno so poostrili nadzorstvo na letališčih, na železniških postajah in na glavnih vpadnicah, ki vodijo v mesto. Prejšnji teden je, kot znano, prišlo v Bombayu in v Kalkuti do vrste bombnih atentatov, v katerih je izgubilo življenje več kot 300 ljudi, približno 2.000 pa je bilo ranjenih. Do smrti pretepli britanskega policista GATESHEAD (VELIKA BRITANIJA) - V severni Angliji so do smrti pretepli 34-letnega policijskega narednika Billa Fortha, ki je skusal preprečiti pretep. Policija sedaj zaslišuje dve osebi stari 15 in 25 let, ki sta baje vpleteni v pretep. V Avstraliji vojna med lovci in ekologisti SYDNEY - V Avstraliji je izbruhnila prava vojna med lovci in ekologisti. Kamen spora je lov na divje race. Lovci namreč streljajo tudi na zaščitene vrste, kar je povzročilo ostre proteste naravovarstvenikov. Ti so konec tedna na vse načine ovirali lovce in pobirali ubite in ranjene race. Aktivisti raznih organizacij za zaščito živali so nato trupla ubitih rac pustili pred parlamentom v Sydneyju in pred drugimi republiškimi in zveznimi poslopji. Policija se je na vse kriplje trudila, da ne bi prišlo do neposrednega spopada med lovci in ekologisti. Kljub temu je bil neki naravovarstvenik lažje ranjen, neki lovec pa je utonil, ker je skušal iz vode pred ekologisti povleče ubito raco. Južnokorejski študentje se odpovedujejo nasilju SEUL - »Končalo se je obdobje zažigalnih steklenic in pouličnih bojev«, s to napovedjo se je Južnokorejska študentska liga včeraj odpovedala nasilnemu boju. Z izvolitvijo novega predsednika Kirn Jung Sama, ki prihaja iz vrst opozicije in oporečništva, študentje nimajo več razloga, da se borijo proti oblastem. Kljub temu pa so napovedali, da bodo ostali budni in bodo preverjali, če predsednik uresničuje, kar je obljubil. Britanski sodniki vztrajajo z lasuljo LONDON - Britanski sodniki se nočejo odpovedati anahronističnim in celo nehigienskim lasuljam, ki jih nosijo med procesi. To izhaja iz raziskave lorda Tay-lorja, ki je pred enim letom obljubil, da bo pred odpravo lasulj izvedel podrobno anketo med sodniki. Velika večina sodnikov noče, da bi odpravili lasulje in ostale znake svojega stanu. Lasuljo so podprli celo odvetniki, ki trdijo, da z njo skrijejo leta, spol in raso. Gospodinjska dela škodijo zdravju SYDNEY - Obsežna sociološka študija avstralske univerze iz New Englanda je dokončno potrdila, da gospodinjska dela škodijo zdravju. To velja skoraj izključno za tiste družine, kjer sta zaposlena oba zakonca. V takem primeru je kljub moževi pomoči glavna skrb za gospodinjska dela in vzgojo otrok na ramenih žene, ki je podvržena izrednemu stresu. Tudi v primerih, ko je porazdelitev gospodinjskih del optimalna, sociologi ugotavljajo, da v družini zaradi prezaposlenosti odpade dialog, kar pa je najhujše, ljudje se doma ne odpočijejo od dela in napetosti sodobnega življenja. Oboroženo spremstvo za šolabuse v Južni Afriki JOHANNESBURG - Na območju južno od Johannesburga bodo imeli šolabusi za belopolte otroke oboroženo spremstvo. To je sklenil minister za zakon in javni red Hemus Kriel po obisku mesta VValkerville, kjer so v petek neznani temnopolti napadalci ubili tri in ranih dva belca Sreča pa taka! TALLAHASSEE (FLORIDA) - V treh so porabili le dolar, vsak pa bo vnovčil kar 29 milijonov dolarjev. To je rezultat najvišjega dosedanjega loterijskega dobitka v zgodovini ZDA. Srečneži pa ne bodo takoj dobili skoraj 135 milijard lir, temveč na obroke, kar pa jih ne bo motilo, saj bodo lahko s temi obroki Živeli brez finančnih skrbi prihodnjih 20 let. Zaradi okvare na ventilih je odpovedal eden od treh motorjev VVASHINGTON - Ker In prav ventili so bili kri-se ni vžgal eden od treh vi tudi za včerajšnji za-motorjev na tekoče gori- plet. Nekaj podobnega se vo vesoljskega trajekta je zgodilo 26. junija Columbia, so morali tri 1984. le da je bila takrat sekunde pred izstrelit- vsa zadeva precej bolj vij o prekiniti vzvratno dramatična. Štiri sekun-štetje, motorje pa so de pred izstrelitvijo ve-takoj začeli hladiti z soljskega trajekta Disco-močnimi vodnimi curki very se je nenadoma za-in s protipožarno peno, pri ventil za dotok da ne bi prišlo do požara vtekočinjenega kisika, in ekspšlozije. Pet tako da je v motorje sekund pred vžigom prihajal samo vodik, ki glavnih dveh raket na tr- se je vnel. Kompjuterji do gorivo poženejo nam- so v 1, 7 sekunde bloki-reč tri motorje vesoljske- rali motorje in preprečili ga trajekta na tekoče go- še večjo škodo in more-rivo, da preverijo, če vse bitne žrtve. Discovery je Vzvratno štetje so prekinili tri sekunde pred vzletom (AP) deluje brezhibno. Po vži- nato po popravilih nor- ________________________________________ gu obeh bočnih raket pa malno vzletel septembra ' izstrelitve ni mogoče več istega leta. prekiniti. Po včerajšnjem zaple- Stirinajsta misija ame- tu bo morala NASA po-riškega vesoljskega spešiti letošnji »vozni trajekta Columbia, ki bi red« izstrelitev. Na pro-morala z devetdnevno gramu je še šest izstreli-misijo v zemeljsko orbito tev, ki se bodo končale na nemške stroške po- decembra s popravilom peljati pet ameriških in vesoljskega teleskopa dva nemška vesoljca, se Hubble, ki mu bodo v je rodila pod nesrečno orbiti zamenjali sončne zvezdo, saj so morali od- celice in popravili ložiti izstrelitev že trik- »kratkovidnost« tele-rat. Prvotno bi'moral ve- skopskega zrcala. Bolj soljski trajekt izstreliti kot ta »pospešitev« pa 25. februarja, a zaradi odgovorne pri ameriški tehničnih okvar in neu- vesoljski ustanovi skrbi, godnih vremenskih raz- da bo ta neuspeh še po-mer so izstrelitev odlaga- ‘ spešil klestenja ame-li. Težave so v glavnem riškega vesoljskega pro-imeli z motorji, med grama, ki jih je že napo-drugim so morali na no- vedal ameriški predsed-vo menjati vse ventile, nik Clinton. Do smeha ker so izgubili dokumen- pa ni niti Nemcem, ki tacijo in niso bili gotovi, so v misijo Columbia če so po zadnjemu pole- vložili kar 560 milijo- tu ventile res zamenjali, nov dolarjev. Vesoljski trajekt Columbia predno so prekinili vzvratno štetje (Telefoto AP) Tokrat ni bilo prvič VVASHINGTON - Včerajšnji zaplet nekaj sekund pred izstrelitvijo ni prvi v zgodovini vesoljskega raziskovanja. S podobnimi težavami so se spoprijemali tako v Ameriki kot v nekdanji Sovjetski zvezi. Leta 1984 se je to zgodilo trajektu Discocery štiri sekunde pred izstrelitvijo, nato trajektu Atlantis, ko je manjkalo 31 sekund. Tudi sovjetski vesoljski trajekt Buran je oktobra 1988 ostal na tleh 51 sekund pred izstrelitvijo. Bolj kot ti zapleti, ki predstavljajo le finančno Škodo in prizadenejo ugled, pa je treba v zgodovini vesoljskih poletov vsaj omeniti tragedije, ki so do sedaj terjale 14 življenj (10 iz ZDA in 4 iz SZ). NajhujSa s sedmimi žrtvami je bila leta 1986, ko je 70 sekund po vzletu eksplodiral vesoljski trajekt Challenger, ker so popustila tesnila na desni bočni raketi na trdo gorivo. FILIPINI / TOKRAT K SREČI BREZ ČLOVEŠKIH 2RTEV MADŽARSKA / DRA2BA h Vulkan Mayon zopet biuha Izselili 47 tisoč prebivalcev MANILA - Ognjenik Mayon zopet bruha. Včeraj so iz bližnjih vasi izselili še približno 3.000 oseb, tako da so doslej skupno izselili 47.000 oseb. Ognjenik je včeraj neprestano bruhal in ognjena lava je bila vidna daleč naokoli. Ognjeniška dejavnmost v zadnjih dneh ni terjala človeških življenj, medtem ko je bilo 2. februarja pri prvem izbruhu najmanj 70 mrtvih. Takrat so izselili 65.000 prebivalcev, nekaj pa se jih je kasneje vrnilo na svoje domove. Bruhanje ognjenika Mayona je poivzročilo ogromno materialno škodo, saj sta lava in pepel opustošila velike površine obdelane zemlje. Na sliki (foto AP) oblak dima se vali iz ognjeniške-ga žrela. Naval kupcev na zapuščino Janosa Kadarja BUDIMPEŠTA - Dražba dragocenosti, ki ph je v svojem stanovanju imel bivši madžarski predsednik Janos Kadar, se je ob koncu prejšnjega tedna nadvse uspešno končala. V eni pomembnejšik galerij v Budimpešti so od prodaje slik umetnin in cku-gih predmetov iztržili celih 207tisoč dolarjev. Na dražbi so prodali najrazličnejše predmete: od stroja za kuhanje kave do predmetov, ki sodijo v antikvariat in do daril, ki jih je Kadar prejel od tujih državnikov in drugih obiskovalcev. Predmet, ki je vzbudil največje zanimanje, je ročna ura, ki p je Kadarju podaril voditelj Sovjetske zveze Leonid Brežnjev. Kupila ga je neka Budimpeštavka, ki svojega imena ni hotela izdati, zanj pa je odštela celih 12.650 dolarjev. Pri določanju te cene je bil verjetno odločilnega pomena napis, ki )e vgraviran na uri: »Prijatelju Janosu Kadarju s spoštovanjem, Brežnjev«. Sicer pa so kupci navalili tudi na številne druge predmete, ki so pripadali Kadarju in njegovi ženi Mariji, ki je umrla pred letom dni in ki je že sama predlagala dražbo. Galerija je tudi za skromne spominke iztržila ceno, ki je najmanj petdesetkrat višja od tržne cene teh predmetov samih. 60 odstotkov vsega izkupička bo prejela Kadarjeva fundacija, ki bo denar namenila dobrodelnim ustanovam, 40 odstotkov pa Ka-darjevi dediči. Bivši madžarski predsednik ni imel otrok (Ansa) ________ Pripravlja: Silvo Kovač 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 • 11 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 • 20 21 22 • 23 24 25 26 • 27 28 29 30 31 • 32 33 34 • 35 36 37 38 Vodoravno: I. luk z večdelno čebulico, kozjak, 8. knezova žena, 10. podzemni hodnik, II. indonezijsko ime za Novo Gvinejo, 12. hitro hlapljiva tekočina za narkozo, 14. posušena trava prve košnje, 15. vzdevek slovenskega publicista Miroslava Slane, 17. ime pevca Goldberga, 18. ameriška raketa zemlja-zemlja, 20. kratica za atletski klub, 21. okrajšava za poštni predal, 23. tkanina s kodrasto ali valovito površino, 25. švedsko smučarsko središče, 27. politična burka, 30. iz šibja pletena stena, tudi vratca v plotu, 32. temen dežni oblak, 33. vrtna cvetica, 35. izumrla novozelandska ptica velikanka, 36. francoski pisatelj in kritik s pravim imenom Henri Beyle-, avtor romana Rdeče in črno, umrl na današnji dan leta 1842, 38. mala arija, arietta. Navpično: 1. narod na severu Britanskega otočja, 2. francosko ime največjega belgijskega pristanišča Antvverpna, 3. avtomobilska oznaka srbskega Leskovca, 4. švicarski premier (Adolf), 5. Bakhova palica, 6. nemški ekonomist (Karl), (iz črk sinek), 7. svete votline v indijski zvezni državi Maharaštra, 9. ime francoske filmske igralke Aimee, 10. Romulov brat, 13. sodobna glasba, 16. deska z jadrom, 19. nekdanji ameriški filmski idol (James), 21. priimek grške boginje Atene, 22. slano zavito pecivo, 24. človeku podobna opica, 26. derivat alkohola, nastal pri reakciji alkohola s kislino, 28. slovenski dramatik (Dominik, Antigona), 29. orientalsko domače sukno, 31. indijski bivol, 34. ameriški književnik (George), 37. začetnici nekdanjega ameriškega predsednika Trumana. apaiie '[eppuaig ‘boui ‘Eijse ‘qunu ‘esaj ‘bsjbj ‘arv ‘dajq ‘dd ‘qy ‘pnos ‘rqg ‘soj [pr ‘oues ‘J3)a ‘uBiq ‘Apj ‘ehq8auq ‘Bq;o|Bš :ouAB.iopOy\ A31IS38 b c d e f g h ^ Naloga 61 Naloga 62 ^ 8 ■ ■rti! 7 18 1! ii Ul B rt 81 8i 88 5 4 3 i mm. m 2 trt®®® 1 m m m m a b c d e f g h Šahovska naloga št. 61 RAVI - SORT / Madras - Indija 1990 V nastali poziciji belega kralja ogrožajo kar tri črne figure, v nevarnosti pa je tudi bela dama. Ali se beli, ki je na potezi, še lahko reši iz obroča črnih figur in v protinapadu zmaga, je tokrat naloga reševalcev. Osamljeni črni kralj sredi šahovnice je dober motiv za bele figure na odprtih linijah. Šahovska naloga št. 62 Fiatov »Riger Tageblatt« 1909 Položaj črnega v poziciji na diagramu je obetavnejši, saj je proti kmet na polju a2 pred promocijo v damo. Ali to napredovanje beli lahko prepreči in z domiselno kombinacijo še zmaga? Pri reševanju naloge upoštevajte dobro medsebojno sodelovanje vseh belih figur. Mnogo uspeha! Rešitev naloge št. 59 Mlada Judit Polgar ni pomislila na obrambo svojega kralja, temveč je kot strela z jasnega odigrala potezo l.Dg7+U Izredna žrtev dame, ki prisili črnega kralja v san bele trdnjave na sedmi vrsti-l...Kg7: 2.Tff7:+ Kh8 3.Th7+ Kg8 4.Tbg7 mat. Na 2...Kh6 pa b\ sledilo 3Th7 mat! Prav zaradi omenjenih matnih slik se je črni vdal! Rešitev naloge St. 60 Samo z žrtvijo skakača l.S/6! se lahko še ogrozi črnega kralja. \ primeru, da črni v igro postavi novo damo s potezo l...blD, sledi forsiran mat v treh potezah: 2,g3+ Kg5 3.Sh7+ Kh5: 4.Le8 mat! Ce pa črni vzame skakača s potezo 1.. ef6 sledi zanimiva pot do G E R O N T O L O G I J A Osamljenost -spremljevalka starosti Meta Pentek Ljudje smo socialna bitja, potrebujemo stik s sočlovekom. Število ljudi, s katerimi bolj ali manj kontaktiramo, je v različnih življenjskih obdobjih različno. Obstaja pa nekaj obdobij, ko se v komuniciranju posameznika z okolico dogajajo večje spremembe. Primer take spremembe je upokojitev. Po njej nastopi precejšnje zmanjšanje stikov. Pristnejši odnosi se obdrže le z ožjim krogom nekdanjih sodelavcev ali pa še to ne. V tem položaju se nekateri aktivirajo na nekem novem področju, začnejo na primer obiskovati predavanja tretje univerze, morda se odločijo za vključitev v društvo vrtičkarjev. Pot do novih znancev in morda prijateljev je tako odprta. Zal večina ne naredi takega koraka. Po nekaj mesecih umirjanja in odvajanja od službenega ritma nekateri začutijo Praznino, ki je ne znajo zapolniti. Občutek praznine kmalu zamenja občutek osamljenosti. Osamljenost je te-?k° meriti. Nekdo, ki preživi cele dneve sam, in si jih •zpolni z branjem knjig, ročnimi deli, ukvarjanjem s kakšnim konjičkom in se morda le nekaj minut na dan po telefonu pogovarja s svojci, bo rekel, da se sploh ni osamljen. Nekdo drug, ki ima vsak dan stike z ljudmi, pa bo lahko ves Cas tožil o zapuščenosti in osamljenosti. Pogosto je doživljanje občutka osamljenosti odvisno od že Prejšnjega odnosa posameznika do družbe in okolice. Ce )e oseba že prej znala izpolniti trenutke, ko je bila sama, J1 tudi v starosti samota ne bo delala večjih težav. Ce pa )e bila vedno deležna zanimanja drugih, potem se težko navadi, ce te pozornosti z upokojitvijo ali s smrtjo partnerja ni vec, čeprav je še dovolj ljudi z njo v tesnem socialnem stiku. Na vprašanje, ali se počutijo osamljeni, nekateri starejši odgovore z jasnim da. Dragi se kljub prisotnosti tega občutka skrijejo za splošnim odgovorom, na jim je dobro. Tako ponavadi odgovarjajo tisti, ki se noje, da bi jim predlagali odhod v dom za starejše občane, ali pa tisti, ki ne verjamejo v možnost sprememb in menijo, da tako pac mora biti. Resnična osamljenost posameznikov se kaže predvsem v posledicah dolgotrajnega doživljanja tega občutka. Se morda oseba pogovarja sama s seboj, kaže mentalna odstopanja, kot so depresija, apatija, se zaradi pomanjkanja zunanjih impulzov pota-pija v nek svoj, nerealen svet? Pomanjkanje psihosocialne hrane se lahko kaže tudi na področju prehranjevanja. 66 oseba pretirano hrani in si tako pričara vsaj nekaj trenutkov pozornosti in lagodnosti, ah pa se je začela nezadostno hraniti, Ceš, saj je vseeno, kako je z njo? Nekateri tarejsi ne sodelujejo pri zdravljenju, ker imajo lahko ta-Ko stike vsaj z zdravstvenim osebjem. Skupaj se vprašaj-»o, kaj lahko starostnik in mi naredimo, da se problem osamljenosti razreši? PoišCimo odgovore! Odpornost telesa in stres Niki Neubauer Človekovo telo in duh sta tesno povezana, ct af° tesno, da je včasih le od Čustvenih in psiho, ^dejavnikov odvisno, ali bomo zdravi ali bol. okazano je, da čustva močno vplivajo na imur oski sistem, ki je glavna obramba človekovega te pred boleznijo. Pozitivni občutki, kot so ljubezt cllt6K Vnmnsti 7nr1n\rnlic1irn n n' riali i in cnmn^ o/ l’ urezuPnost, zaskrbljenost, žalost m potrt a po imunološke odzive. Včasih tako moCno, "V ,tT,Unološki sistem nemočen pred boleznijo. 1 ga ivna Čustvena stanja največkrat povezujem< o eznimi srca in ožilja, rakom, pljučnimi bolez j1’ migreno pa tudi s poškodbami zaradi nesi ip P°meni, da lahko vas duh usodno vpliva na zdravje. S pravilno duhovno usmeritvijo lal ?P mate na svoje notranje odzive in okrepite in hranT S‘stem' ^ nekri raziskavi so poskusne za ti 'k*p Z Ze^° mostno hrano, ki povečuje krvnij _ .' . določenem času so pri vseh zajcih, raz majhni skupini, ugotovili kopičenje maSCob ronarnih arterijah. Skupino zajcev, pri katerih našli maščobnih oblog, so vsak dan za nekaj i jaz^eli ,z kletke in jih ljubkovali, božali in jim j r ,. . ao so preučevali posledice žalovanje se n J-Z ,■ Partnerja, so znanstveniki ugotovil, mnl' Za~ujocih osnovna celica imunološkega s cit/’ lmloch> nepravilno odziva na bolezen. Li, dovS?--ne a^Jwra/° za boj proti bolezni in ji s s tem Se razSjn- Žalost omrtvi imunolosl iznn / , ' ere' zaradi katerih je organizem nolosk' -n bajnim, poleg tega pa tudi slabi odkrt'1 SJSfem> znižuje odpornost organizme die pojasnjujejo, zakaj le nekatei ali CePrav so enako izpostavljeni vin na J,?“-cijam, zakaj vsi kadilci ne zbolijo za rc naval)UClSeveda so zelo pomembne zivljei Iznos*6’ P.Tebmna’ vcndar pa vsi ljudje niso e. govori* v6™ st^esu’ VSJ ga ne znajo uspeSno pr /,jc 1 Pmšajte se, v kakšnem čustvenem ah lahknmuaniu ste biIi’ P^™ ste zboleli. In ka, nikoe U škodljivih posledic stresa, Ce ni. Priirrrn’ u bi vas ljubkoval, božal in vam še1 PescprT , ec^e-? Zamislite si, da se sprehajat zablipn t Žj 2 nek°m' ki ga imate radi. Cas ji _ 7 • Q trenil fpk in rinin Irn-t c n m r\r Corbatti 6, Stokelj lb (2:2); trener St. Corbatti- POLET: Piccini 6, M1' Suhadolc 3 (1:2), 1”®' Suhadolc, Milic 1 (1- ’’ Švab 2, Sarlija, Bogateč * (0:2), Milojevic, Kocjan°c 16, Žagar 6; trener Vre- V slovenskem derbij so borovci brez večji težav premagali poletov ce. Corbattijeva ekipa J visoko povedla že v prvi dveh četrtinah in pri te imela olajšano delo, saj J večina °Pen? -i. košarkarjev za leto mljaS1 od borovcev. Trofeja Obersnel Bor - Camb 18:17 (l5w BOR: D. Požar, Flori' dan 2, Stanič 1 Kralj, Kemperle 1 t1- ’ Dolhar 2, Rebula, Križ' mancic 12, Jevnikar, sco, Cosmo; trener S. 0 batti. , j Borovi najmlajši so zmago prislužili pre ^ sem zaradi zelo dobre ig v prvih dveh četrtinah, so tudi vodili s sestl? točkami razlike. V na lejvanju so se jim sicer gostje nevarno približali, rovci pa so le strnili vrs in ohranili prednost en Po'tekmi je bilo veselje v Borovih vrstah nepop1 sno. Vsi borovci pa si zaslužijo pohvalo. Danes zadnja tekma pred Arejem Veleslalom OPPDAL - Danes n° v norveškem Oppdalu zadnja letošnja tekma za svetovni pokal pred finalnimi nastopi v Areju na Švedskem, troski se bodo pomerili v veleslalomu, Ner bo Alberto Tomos poskušal z zmago prehiteti Girardellija v veleslalomski razvrstitvi svetovnega Pokala. Luksemburžan ima 262 točk, Tomba pa 6 manj. Italijan je drugi tudi v slalomski razvrstitvi s 436 točkami za Švedom Fogdoeom, « ima 445 točk. To-da v obeh tehničnih disciplinah je na 3. mestu na preži An-dm Kjetil Aamodt, ki je v izredni formi. Finale v Are ju se bo začelo v četrtek, 25. marca, do nedelje Pa bodo na sporedu vse štiri discipline v Omski in ženski konkurenci. ^ Are ju bo nastopi0 15 najboljših v vsaki disciplini, po mje najboljši v vsaki disciplini iz evro-Pskega pokala, svetni mladinski prvaki, poleg njih pa ahko v vseh Štirih disciplinah nastopijo dsti, ki so lani in letos zbrali več kot 400 °čk v skupnem seštevku. NOGOMET / ITALIJA - MALTA Sacchi ima težave Spremembe zaradi poškodb FIRENCE - Arrigo Sacchi je že včeraj objavil postavo italijanske reprezentance, ki se bo jutri v Palermu pomerila z Malto v okviru kvalifikacij za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu prihodnje leto v ZDA. Tako bodo tekmo začeli Pagliuca, Porrini, Maldini, Dino Baggio, Vierchovvod, Baresi, Fu-ser, Albertini, Melli, Mancini in Signori, na rezervni klopi pa bodo Se Marchegiani, Costa-curta, Di Mauro, Evani in Ganz. Sacchi je moral pri sestavi ekipe upoštevati zdravstveno stanje nekaterih igralcev in se je zato moral odppvedati, Robertu Baggiu in Stefanu Eraniu, ki ju je včeraj pregledal reprezentančni zdravnik in v soglasju s Sacchijem poslal domov. Zato je selektor v reprezentanco vpoklical Alberiga Evanija, ki prav tako ni povsem zdrav. Baggio Se Čuti posledice močnega udarca, ki ga je dobil na tekmi proti t Benfici, precej manj pričakovana pa je bila poškodba Milanovega igralca Stefana Erania. Eranio si' je na tekmi s Parmo poškodoval mišice levega stegna. Pri obeh sicer ne gre za resnejši poškodbi, vendar pa do jutri ne bi bila nared, zato sta že odpotovala iz Coverciana. Na Roberto Baggio (AP) prvotnem Sacchijevem spisku je bil tudi Lenti-ni, ki pa je tudi poškodovan, tako da je italijanski zvezni trener namesto njega poklical Ganza, ki bo tako prvič oblekel reprezentančni dres. Italija je na jutrišnji tekmi velik favorit, Čeprav so se morali azzurri na prvi tekmi v gosteh proti Malti precej namučiti in so celo nekoliko sreCno osvojili obe točki. Toda po uspehu v Portu proti Portugalski je razpoloženje v taboru azzurrov precej bolj mirno, zato bi jutri vse razen prepričljive zmage Italije predstavljalo veliko presenečenje. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA / MARIBORČANI DOMA LE REMIZIRALI V boju za obstanek in za vrh bo še »živo« AM Cosmos Ljubljana premagal slabo Olimpijo LJUBLJANA - Tokrat bomo zaceli »zadaj«, kjer bo, kot kaže, najmanj tako zanimivo in napeto kot pri vrhu prvenstvene lestvice. Nafta je doma izgubila bržčas odločilni točki v boju za obstanek, pristala na zadnjem mestu, v nedeljo pa gostuje pri neposrednemu tekmecu Železničarju. »Ljubljana« se pač tiho poskuša »rešiti« vsaj enega pomurskega ligaSa, zato bo na Taboru še posebej zanimivo. Le malo boljše gre Steklarju, ki je pred svojimi gledalci izgubil točko proti razigranim Nakljancem. Rogaško »steklo« bo le težko preneslo številne hude udarce. Ekipa samozavestnega in udarnega trenerja Braneta Oblaka pa igra solidno, osvaja točke in je enakovreden tekmec v boju za vrh. Rudar - Belvedur Izola: v slabi tekmi so gostje skoraj presenetili ne preveč prepričljivo moštvo trenerja Ko-stajnška, ki ga mnogi na vse pretege neprepričljivo hvalijo in povzdigujejo. Le zakaj? Izolčani so največ pridobili prav z zagrebškim trenerjem Suškom, sodijo najmanj v sredino lestvice in se zato nimajo Česa bati. Predvsem pa bi moralo vodstvo kluba že pred meseci prejšnjega trenerja Marjona vprašati, kam je »uvrstil« solidno ekipo. Zares čudno, nogometni prostor brez odgovornosti in selekcije. V Šiški so gostitelji brez večjih težav premagali zelo slabo SCT Olimpijo, pri kateri se zdaj nekateri sklicujejo na to, da so kljub mizer-ni igri in neprofesiona-lizmu še vedno prvi. Vedno seveda najdejo takšen ali drugačen izgovor in se nemočno skrivajo za lastnimi napakami. Le redki se za Bežigradom sploh zavedajo, da morajo igrati nogomet za gledalce in tiste, ki sploh kupijo predrage vstopnice. Seveda odgovorno in načrtno. Dokler bomo pri nas lahko gledali »satelitsko«, ljubitelji pravega nogometa razumljivo ne bodo hodili za Bežigrad ali v Lendavo gledati revščine. Drugi mariborski prvoligaš si je z Zagorjani mirno razdelil točki, Čeprav bi moral za obstanek doma zmagovati kot za šalo. Tudi v Ljudskem vrtu namreč komaj čakajo, da se v vseh pogledih znebijo mestnega tekmeca, ki jim »krade« denar in gledalce. Koper - Studio D: domači so komaj zmagali, strelec je bil ponovno Becaj, dobro pa je igral »Svicko« Jermaniš. Dolenjci se še vedno preveč zaletavajo in hočejo preveč, čeprav imajo igralce za zgornji del razpredelnice. Mura je mimogrede visoko odpravila »brezbarvni« Publikum in le napovedala boljše nadaljevanje. Kaj se dogaja z Mariborom Branikom, ki, namesto da bi že zdavnaj ujel vodilne Ljubljančane, menca na mestu in zapravlja priložnost za priložnostjo? Potrošnik bi moral iti nazaj v Beltince s petimi zadetki v svoji mreži, ne pa, da je skoraj zmagal. Sterbal, RatkoviC, Križan in večina drugih so le sila povprečni ligaški igralci in zato je Cisto vseeno, ali igrajo oni ali pa drugi povprečneži. Kodeljevo: Sašo Udovič igra dobro, MošCani se počasi »dvigajo« in dokazujejo, da niso na ravni Gorice in drugih za njo. Vičane pa »rešuje« le agilni in vsestranski Tone Hrovatič, zato ne bi bilo najbolj ugodno, Ce bi ga klub zdaj izgubil. Vse v našem nogometu pa je tako ali drugače vredno bolj rahlega nasmeha kot kakšnega spoštovanja. REZULTATI 20. KOLA: Am Cosmos Ljubljana - SCT Olimpija 1:0 (0:0), Slovan Mavrica -Kompas Holidays 2:0 (1:0), Maribor Branik -Potrošnik 1:1 (1:1), Mura - Publikum 3:0 (3:0), Koper - Studio D 1:0 (1:0), ISS železničar -ETI Elektroelement 1:1 (1:1), Rudar - Belvedur Izola 1:1 (0:1), Steklar -Živila Naklo 0:0 (0:0), Nafta - Gorica 1:2 (1:2). VRSTNI RED: SCT Olimpija 28 točk, Maribor Branik in AM Cosmos Ljubljana 26 točk, Mura in Živila Naklo 25, Kompas Holidays 24, Studio D in Koper 22, ETI Elektroelement in Rudar 20, Slovan Mavrica 19, Gorica in Publikum 17, Belvedur Izola 16, ISS železničar in Steklar 15, Potrošnik 12 in Nafta 11 točk. PARI PRIHODNJEGA, 21. KOLA (nedelja, 28. marec): ISS Železničar -Nafta, ETI Elektroelement - Steklar, Živila Naklo - Mura, Publikum - Rudar, Belvedur Izola -Slovan Mavrica, Kompas Holidays - AM Cosmos Ljubljana, SCT Olimpija- Koper, Studio D - Maribor Branik, Potrošnik - Gorica. TENIS / KEY B1SCAYNE HUMANITARNA POBUDA NOVICE Senna bo podpisal pogodbo z McLarnom RIO DE JANEIRO - Teden dni pred drugo dirko svetovnega prvenstva v formuli 1, ki bo v Braziliji, je Ayrton Senna izjavil, da bo v naslednjih dneh podpisal pogodbo z McLarnom za letošnjo sezono. Brazilec, ki je bil drugi na prvi dirki v Kyala-miju, upa, da bo z McLarnovim avtomobilom lahko konkuriral VVilliamsovim. Croatia čvrsto na vrhu ZAGREB - Izidi 18. kola prve hrvaške nogometne lige: Inker - Varteks 0:0, Pazinka - Croatia 0:2, Segesta - Istra 2:0, Zagreb - Radnik 6:0, Belišče - Osijek 2:0, Zadar - Hajduk 0:0, Dubrovnik - Šibenik 1:1, Cibalia - Rijeka 1:1. Vrstni red: Croatia 31 točk, Hajduk 25, Zagreb 24, Rijeka 22, Cibalia 21... (Morel) Slovenski tenisači dobro začeli PULJ - V 1. kolu satelitskega teniškega turnirja Istarska ri vij era, na kateri so nekoč nastopali Ivaniševič, Kulti, Prpič in drugi asi, so slovenski zastopniki dosegli naslednje rezultate: Zorko -Djuranovič (Hrvaška) 6:4, 6:1, B.Trupej - Zrinski (Hrvaška) 6:2, 3:6, 7:6, Miller (Nemčija) - Dajč-man 6:1, 6:0, KavCiC - Haberleitner (Avstrija) 7:5, 6:4, Urh - Pešt (Hrvaška) 6:4, 7:6, Val del Salici (Italija) - Majhen 6:1, 6:0, TopCiC - Zick (Nemčija) 6:4, 6:3, Starc - Kušek (Hrvaška) 6:3, 4:6, 6:3, Fiala (Češka) - J.BožiC 7:5,1:6, 6:4. (Morel) Brez sprememb na vrhu MONTE CARLO, LONDON - ATP lestvica (22. marec): 1. Courier 3.781, 2. Sampras 3.559, 3. Edberg 3.054, 4. Becker 2.680, 5. Korda 2.452, 6. Ivaniševič 2.294, 7. Agassi 2176, 8. Lendl 1.982, 9. Chang 1.861,10. Stich 1.828. WTA lestvica (22. marec): 1. Seleš 321, 1114; 2. Graf 287,1185; 3. Navratilova 199, 6006; 4. San-chez - Vicario 196, 6193; 5. Sabatini 179, 1654; 6. M.J. Fernandez 118, 6983; 7. Capriati 118, 4954; 8. Martinez 101, 0102; 9. Novotna 87, 6709; 10. Maleeva - Fragniere 81,1472. Še naprej Faldo LONDON - Lestvica najuspešnejših igralcev golfa (22 marec): 1. Faldo 24, 66; 2. Couples 15, 46; 3. Norman 13, 58; 4. Langer 12, 95; 5. Priče 12, 52; 6. Kite 12, 28; 7. VVoosnam 12, 25; 8. Olaza-bal 11, 96; 9. Love 3 11, 94; 10. Cook 11, 00; trenutna razvrstitev ameriških golferjev za Ryder Cup: 1. Couples 915.500, 2. Kite 860.000, 3. Cook 657.500, 4. Love 635.000, 5. Azinger 522.167, 6. O Meara 446.250, 7. Janzen 428.810, 8. Gallagher 417.500, 9. Clearvvater 404.166, 10. Pavin 392.500, 11. Sluman 360.833, 12. Maggert 351.250. (Reuter) Pritožbe in polemike Monika pa gradi hišo Aleš Fevzer ^Key biscavi ^‘)ub vsem težava _0 )imeli priredil Poteklem tednu, ^erajšnjim fina ^računom pri m, ed 2. nosilcem F ^amprasom in 14 Malivaijem shlngtonom, t' usPesno privedi Jouca. Sele zadnj, , 1 )e bilo vreme S\s® za Florido s Bi- rocIna, sonce : l a gneča, kjer sc Tte za oba fii obračuna razpro ^aprej. v sobo Zenskem finali m 3n!Xa Sanchez > Graf1 Premagala maf’ v igri, ki je ousda poln sta bLan,ka )e nasplo’ bi enka prebivalcev ® fl ima hišo Posredni bližini s sti,m )° je mogoč , m Videti tudi tu-Nemka je bila. Prho,2?10 razoCa lecM a se Je na feni v roki, 2 n^rihje naredila: gftrrV )enih napak. rdP0, da seje p £la Pravzaprav l 1 .)e kar šestkrat i žarim0 na svoi s zAn]0 Pri rezulta za Sanchezovo v t de n taksna razlil Sabpr ° finalni cN Grafn myevo’ ki sno A3 d°bila z e Sno igro 6:0> 6:2! blnalni ^ N ves oi • • ves i r »,lad„ tudiPr,s:ki i?1 trenutek zmanjšal ritma in zanesljivo ugnal Wa-shingtona. Veliko bolj zanimivo je bilo v petek, ko je bil na sporedu ženski polfinale in moški četrtfinale. Slabo vreme in mnoge prekinitve dvobojev so krojile rezultate, tako da mnogi favoriti, med njimi tudi slabokrvni Šved Stefan Edberg, niso zdržali in izgubili brez pravega boja. Edberg in Korda sta se ogrevala na centralnem igrišCu, ki pa je bilo zaradi slabe podlage neuporabno. Potem, ko sta se preselila na igrišče štev. 1, se je po enajstih minutah tekme ulilo kot iz škafa. Po uri Čakanja in sušenja igralne površine se je potem, ko sta se igralca vnovič ogrela za nadaljevanje, zopet ulilo. Tekmo, začeto ob enajstih, sta končala ob 19.30 s petimi prekinitvami. Zato ni Čudno, da so se mnogi igralci pritoževali nad tem turnirjem. Nekateri so to tudi glasno povedali. Domači tisk se je zato v komentarji znesel nad Jano Novotno, Guyem Forgetom, češ, da ni lepo, da "pljuvata po turnirju”. Mnogi v okolici Miamija še vedno živijo pod šotori zaradi lanskega orkana, igralci pa spijo v hotelih, igrajo za velik denar in si drznejo celo pritoževati... V enem od deževnih dni sredi tedna sva se z Aleksandrom Pa-sternjakom odpeljala v 350 kilometrov oddaljeno Sarasoto, kjer živi Zmagovalec med moškimi Pete Sampras (Telefoto AP) Monika Seleš. Najprej sva iskala in odkrila Laurel Oak Estates and Country Club, kjer bo v kratkem nared hiša, vredna veC kot milijon dolarjev, v katero se bo vselila družina Seleš. Zemljišče kluba, na katerem sta tudi dve igrišči za golf z 18 luknjami in teniški center, kjer Monika že občasno trenira, sploh ni na zemljevidu mesta in tudi varnostna služna je izredno močna. Kupci zemljišč morajo imeti posebna priporočila in seveda "debel bančni račun”. Hiša Se-lešovih, ki stoji na dveh parcelah in pol, bo edina od vseh obdana s posebno ograjo (kar sicer ni v navadi), zato je Monika Seleš morala dobiti posebno dovoljenje uprave kluba. Na drugem koncu mesta sva našla tudi privatni teniški klub, v katerem je Monika trenirala zadnje dni. Imela sva srečo, saj je skupaj z očetom Carolyem celo popoldne trenirala servis in igro na mreži. Čakala sva dobri dve uri, da je končala s treningom, nakar smo se celo uro pogovarjali o svetovnem tenisu. Velike načrte, ki jih ima v letošnji sezoni, lahko preprečijo samo poškodba, ali kakšna bolezen, kot je bila ta, ki jo je odvrnila od nastopa v Key Biscaynu. Košarkarji Slefanela za otroke iz Bosne Akcija bo v soboto v Trstu v centru Giulia TRST - V soboto bo v samopostrežni restavraciji MčDonald’s v centru Giulia v Trstu zanimiva humanitarna pobuda: od 14.30 do približno 18. ure se bodo namreč za pultom v vlogi kuharjev in natakarjev zvrstili košarkarji Stefanela. Meneghin, English, Pi-lutti in drugi bodo prodajali hamburgerje, tudi posebne majice z njihovimi podpisi (cena 10 tisoč lir). ....... križu za begunce iz Bosne in Hercegovine. Stefanelovi košarkarji bodo seveda na razpolago tudi za autograme in izmenjavo mnenj z navijači, predvsem mlajšimi, čeprav organizatorji pričakujejo, da bo vsak obiskovalec prispeval svoj delež k humanitarni pobudi vsaj z enim nakupom. Ce ne bodo prodali vseh majic že v soboto popoldne, bodo na prodaj še v nedeljo pred tekmo zadnjega kola A-1 lige. Najbrž ni slučaj, da je k tej hvalevredni pobudi pristopil prav Stefa-nel, saj ga trenira dolgoletni trener košarkarjev sarajevske Bosne Bosa Tanjevič, za tržaškega prvoligaša pa uspešno igrata tudi Slovenec Gregor Fucka in Srb Dejan Bodiroga, ki bosta v soboto prav tako preoblečena v kuharja in natakarja skušala pomagati nesrečnim otrokom iz Bosne in Hercegovine. (Marko Oblak) Plaziat poražen na volitvah PARIZ - Evropski prvak v deseteroboju Christian Plaziat ni uspel v nameri, da postane predsednik francoske atletske zveze (FFA). Plaziat, ki je že dolgo v sporu z atletskimi funkcionarji, je dobil samo 194 glasov od možnih 4.562 v borbi za predsedniško mesto. Plaziatu je manjkalo 2.000 glasov, poleg tega pa ga je FFA suspendirala za tri mesece. Predsednik je postal bivši trener francoske ekipe Jean Poczobut. (Reuter) Milanov poraz odmeva celo na Kitajskem PEKING - Nedeljski poraz Milana odmeva tudi na Kitajskem, kjer za italijansko nogometno prvenstvo A lige baje vlada veliko zanimanje. Vest je objavila tudi kitajska uradna tiskovna agencija, ki običajno nogometnih rezultatov iz Italije ne posreduje. Zaradi časovne razlike se Časopisje o tem dogodku še ni razpisalo. Dvajsetminutna paraliza Attilia Lombarda GENOVA - Zdravstveno stanje nogometaša Sampdorie, nekajkrat pa tudi reprezentance, Attilia Lombarda se naglo izboljšuje. Lombardo je na nedeljski prvenstveni tekmi po tršem dvoboju z branilcem Fiorentine Luppijem doživel »hrbtenični šok« z začasno paralizo spodnjih udov. Nemudoma so ga odpeljali iz igrišča, preden si je opomogel, pa je trajalo dobrih dvajset minut. »Nikomur ne privoščim, da bi občutil to, kar sem občutil jaz«, je včeraj že vidno pomirjen povedal Lombardo. ______REGATA OKOLI SVETA / VENDEE GLOBE___ Pomanjkanje vetra preprečilo rekord Gautier je za pot okoli sveta potreboval 110 dni in za 18 ur zgrešil rekord proge LES SABLES D’OLONNE - Francoski jadralec Alain Gautier je pred dnevi po stodesetih dneh plovbe priplul v pristan Les Sables d’01onne in zmagal v regati okoli sveta Ven-dee Globe, v kateri tekmujejo morski »samotarji«. 30-letnega morskega volka so ob prihodu skozi cilj pozdravila številna plovila in tisoči gledalcev na obali. Zmagoslavje je nekoliko zmanjšal le neuspeli poskus izboljšanja rekorda Gautierjevega rojaka Titouana Lama- zouja, ki je na istem tekmovanju pred tremi leti postavil rekord. Lama-zou je za plovbo okoli sveta potreboval 109 dni, 8 ur in 48 minut, Gautierju pa je veter ponagajal prav zadnja dva dni, tako da je za rekordom zaostal slabih 18 ur. Ko je Gautier zaplul v cilj, je bil njegov najbližji zasledovalec, prav tako Francoz Philippe Poupon, od cilja oddaljen še več kot 1.000 navtičnih milj, napredoval pa je po polževo, potem ko se mu je dan poprej, zlomil jambor. Poleg njega je v dirki še pet jadralcev izmed dvanajsterice, ki se je na naporno avanturo iz Les Sables d’01onne podala novembra lansko leto, tekmovanje pa je dose-daj zahtevalo dve življenji. Tako ameriški jadralec Mike Plant ni cez Atlantski ocean nikoli priplul na Start regate, Britanec Nigel Burgess pa je nesrečno utonil pred špansko obalo le nekaj dni po odhodu iz francoskega pristanišča. Gautier, ki sta ga ob prihodu pričakala žena in 11-mesečna hčerka, je v jadralskih tekmovanjih posameznikov začel sodelovati že s sedemnajstimi leti. Na prejšnji regati Vendee Globe pred tremi leti je bil Gautier sesti, tokrat pa je povedel v začetku decembra in vodstvo obdržal do konca regate. Blizu izboljšanja La-mazoujevega rekorda je trenutno tudi četrtou-vrščeni, Francoz Yves Parlier, ki je zaradi popravil na svoji jadrnici šel na pot deset dni za tekmeci. (Reuter) Maročan Skah bo nastopil na SP v krosu v Španiji RABAT - Maročan Khalin Skah, olimpijski prvak v teku na 10 tisoč metrov, se je pobotal z maroško atletsko zvezo, tako da bo v nedeljo nastopil na svetovnem prvenstvu v krosu v Španiji. Spor je nastal okrog premije za zmago v Barceloni, ki je Skahu baje še ni izplačali. Skah je bil svetovni prvak v krosu tako leta 1990, kot leta 1991, lani pa je bil Četrti. ____ODBOJKA / V PRVENSTVU 1. ZENSKE DIVIZIJE_ Kljub vodstvu z 2:0 Kontovel praznih rok Lahka zmaga Brežank - Slogaši klonili pred boljšim Trener slogašev CaC med time outom na sobotni tekmi (Foto ferrari Kroma) Hokej: gripa redčila vrste Poleta Sandrigo - Polet 8:5 (5:4) V soboto zveCer so Poletov! hokejisti zaigrali predzadnjo tekmo kvalifikacijske skupine v C ligi. Poletovci so prišli v Sandrigo z okrnjeno ekipo, saj je kar 6 igralcev moralo ostati doma zaradi gripe. Tekma se je zaCela s takojšnjim vodstvom poletov-cev in je bil rezultat po dvajsetih minutah igre kar 4:2 za Polet. Utrujenost zaradi pomanjkanja menjav pa je privedla domače konec prvega polčasa v vodstvo. Drugi polčas je bil enako dinamičen kot prvi. Kljub veliki požrtvovalnosti poletovcev, bodisi v napadu kot v obrambi, so domačini zmagali z 8:5. Tekma je bila zelo izenačena, a je bilo skoraj nemogoče zmagati s tako okrnjeno ekipo. Zadnji nastop bo v soboto, 27. t.m., v Miramarskem drevoredu, ob 18. uri proti vodilnemu La-tusu. POLET: Mari, Ma-rinuzzi 1, Mojmir Kokorovec, Russo 4, Roselli, De Santis. 1. MOŠKA DIVIZIJA Nuova Pallavolo - Sloga 3:0 (15:10,15:5,15:5) SLOGA: Jercog, Maver, Miot, Veljak, Glavi-na, Spetič, Germani, Mi-calessi in Volčič. Slogaši so se tokrat srečali s solidnim nasprotnikom, toda vseeno bi lahko z boljšo igro iztržili kaj vec. Tudi tokrat sprejem ni bil dober, precej napak so igralci naredili tudi v napadu, predvsem pa so slogaši igrali premalo zagrizeno, da bi lahko dosegli boljši rezultat. Sloga je v celi tekmi vodila le v prvem setu, ko je Volčič s serijo uspešnih servisov spravil v krizo domači sprejem. Drugače pa so tekmo imeli vedno v rokah domačini. Med slogaši so tokrat stopili na igrišče vsi prisotni igralci. 1. ZENSKA DIVIZIJA Club Altura je presenetljivo izgubil proti sicer neugodnemu Cusu, tako da zdaj spet vodi Altura in prvenstvo bi lahko spet pridobilo na zanimivosti. Sant’Andrea - Breg Union Beton: 1:3 (11:15, 14:16,15:13, 3:15) BREG: KocjanCiC, Gla-vina, Sancin, Zeriali, Canziani, Bandi, Ota, Giorgio, Manmenval, Kosmač, Slavec, Stur-man. Breg je na lahek način ponovno osvojil par toCk in to po daljšem premoru, ko se je zdelo, da je dolinska šesterka skregana z zmago, kljub temu da je igrala dobro. Tokrat se je zadeva obrnila. Igra, ki so jo predvajale Brežanke, je bila precej neurejena, razen nekaterih dobrih potez v obrambi in v napadu, kar pa jih je vseeno pripeljalo do slavja. Kljub visokim delnim izidom je Breg držal vajeti igre od začetka do konca, saj nasprotnik ni predstavljal nobene večje nevarnosti za naše. Po visokem vodstvu v prvem setu je Bregova igra zaCela kazati nekaj vrzeli, katere lahko paradoksno pripišemo premoči do- linske šesterke. Drugi in tretji set je Breg igral kot končnico prvega. Posledica take blede igre je bil neroden in nepotreben poraz v tretjem delu tekme. Četrti set je predstavljal za naše igralke svojevrsten dokaz premoči nad nasprotnikom, tako da so na najboljši način Brežanke zaključile tekmo v svojo korist. (Sain) Kontovel - SGT 2:3 (15:11, 15:7, 5:15, 3:15, 13:15) KONTOVEL: Pertot, Černe, Superina, D. E. in K. Bogateč, Blazina, Be-zin, Milic, Pernarčič. Malo je manjkalo, da bi Kontovelke ugnale enega od favoritov. V pr- vih dveh setih so prikazale svojo letos najboljšo igro. Zaigrale so borbeno in učinkovito, odlične so bile predvsem v obrambi. Vodstvo z 2:0 je terjalo od njih velik napor in v naslednjih dveh nizih je na dan prišla utrujenost. O zmagovalcu je tako odločal tie break. Kontovelke so vodile vse do 11. točke, prej pa tudi s 6:2 in 8:3, na koncu pa. so bile uspdne napake v napadu, na drugi strani mreže pa je zablestela nekdanja igralka iz višjih lig Giorgijeva. Kontovelke tako ostajajo pri dnu lestvice, Čeprav si po prikazani igri tako slabega položaja pravzaprav ne zaslužijo. Deklice Sokola so zdaj spet tretje Prvenstvo deklic se trudoma bliža h koncu. Vse kaže, da ga bodo borovke končale nepremagane, saj bodo v prihodnjem, zadnjem kolu igrale proti zadnjeuvršCe-nemu Club Altura. Sokol, ki je sredi tedna (kot smo že poročali) premagal Ginnastico, je le korak od končnega 3. mesta, kar je rezultat, s katerim se na-brežinsko društvo na mladinski ravni že dolgo ne more ponašati. Koimpexa, ki je bil minuli konec tedna prost, Čaka še dvoboj z Orno. Slo-gašice niso blestele, mnoge igralke pa bodo med deklicami lahko igrale tudi v prihodnji sezoni. Virtus - Bor Friu-lexport 0:3 (5:15, 4:15, 6:15) BOR FRIULEK-PORT: Gruden, Fai-mann, Bezenšek, Vi-dali, Mamolo, Dolhar, Zadnik, Per-narcich. Nasprotnik je bil za borovke prešibek Čeprav so plave namenoma servirale manj moCno, je bil Virtus brez moCi, tako da tekma niti ni bila koristna. _____ODBOJKA / DEČKI_ Slogo čaka zdaj deželna faza Borovcem v zadnjem kolu ni uspel naskok na končno 2. mesto - Ostali za razred slabši V kategoriji »dečkov« so konec minulega tedna odigrali zadnje kolo. Prvenstvo je premočno osvojila Sloga, ki ni izgubila niti ene tekme, mora pa še odigrati zaostalo srečanje 6. kola (!) z ekipo Volley club, tako da lestvica še ni dokončna, bržkone pa se ne motimo, Ce rečemo, da bodo Aljoša Kralj in tovariši pred nastopom na deželnem finalu (konec aprila) zmagali tudi v tem srečanju in tako končali prvenstvo brez poraza. Fantje Bora Furlani so se morali po sobotnem porazu proti ekipi Nuova Pallavolo sprijazniti s končnim tretjim mestom, kar je manj kot so pričakovali, Čeprav je treba vedeti, da bodo vsi, razen Domia, v tej kategoriji igrali tudi v prihodnji sezoni. Ostale ekipe so bile za razred slabše, v teku prvenstva sta dve celo odstopili. Nuova Pallavolo - Bor Furlani 3:0 (15:8, 16:14, 15:8) BOR FURLANI: Furla-nic, Šušteršič, Cuk, Do-mio, Furlani, Pertot, Sancin, Talotti, Pieri, Smotlak. Da bi tega nasprotnika spodrinili s končnega drugega mesta, bi bili morali borovci zmagati s 3:1. Naloga na papirju ni bila nemogoča, kajti oba prejšnja prvenstvena spopada med tema Se-sterkama sta se končala s 3:2, vsaka ekipa pa Je zmagala po enkrat. Toda borovci so tokrat bili očitno manj razpoloženi ali pa niso dovo ) verjeli v svoje možnosti, mogoče pa jih cilj Pve' prosto ni dovolj motiviral. Dobro so zaigrali le v drugem setu, ko so izkoristili padec zbranos i med gostitelji in poved i kar sl4:8. Tedaj se jim Je zataknilo, nasprotniki pa so odlično reagirali in predvsem z dobro obrambo nadoknadi 1 ves zaostanek, dobili se. potem pa gladko osvojil1 še tretjega in tako ohra nili svojo visoko končno uvrstitev. Aljoša Kralj (v skoku) je glavni adut Sloginih dečkov (Foto Ferrari Kroma) lestvice MLADINSKE IGRE / ODBOJKA ODBOJKA / V PRVENSTVU NARASČAJNIC T. ženska divizija IZIDI 10. KOLA: Kontovel - Sgt 2:3, Oma - Virtus 3:1, Club Altura - Cus 1:3, Zaule Rabuiese - Altura 0:3, Kilijoy - Prevenire 3:0, SanfAndrea - Breg Union Beton 1:3. VRSTNI RED: Altura 18, Killjoy in Club Altura 16, Sgt in Oma 14, Breg Union Beton 10, Cus 8, SanfAndrea in Zaule 6, Kontovel 4, Prevenire in Virtus 0. PRIHODNJE KOLO: Prevenire - Breg, Altura - Kil-ljoy, Cus - Zaule Rabuiese, Virtus - Club Altura, Sgt -Oma, Kontovel - SanfAndrea. 1. moška divizija IZIDI 8. KOLA: Nuova Pallavolo - Sloga 3:0, San Sergio - Volley club 3:0, Pallavolo - Club Altura 1:3, Prevenire - SanfAndrea 0:3. VRSTNI RED: Club Altura 14, Nuova Pallavolo in San Sergio 10, SanfAndrea 8, Sloga, Pallavolo in Le Volpi 6, Volley club 2, Prevenire 0, Le Volpi ni igral. PRIHODNJE KOLO: SanfAndrea - Le Volpi, Club Altura - Prevenire, Sloga - Pallavolo Trieste, Volley club - Nuova Pallavolo, San Sergio je prost. Mladinci Tolažilna skupina IZIDI 6. KOLA: Nuova pallavolo - Prevenire 2:3. KONČNI VRSTNI RED: Prevenire 6, Nuova Pallavolo 4, Zaule 2. (Bor Furlani izločen iz prvenstva) Dečki IZIDA 21. KOLA: Cus - Volley club 1:3, Nuova Pallavolo - Bor Furlani 3:0. VRSTNI RED: Sloga 28, Nuova Pallavolo 22, Bor Furlani 18, Volley club 14, Pallavolo Trieste 6, Cus - 2. (Sloga in Volley club imata tekmo manj) Deklice IZIDI 21. KOLA: Virtus - Bor Friulexport 0:3, Sokol -Sgt 3:1, SanfAndrea - Ricreatori 2:3, Oma - Cus 1:3, Koimex in Club Altura sta bila prosta. VRSTNI RED: Bor Friulexport 34, Cus 28, Sokol 24, Oma 22, Ricreatori 18, Virtus 16, Koimpex 14, SanfAndrea 8, Sgt 6, Club Altura 2. PRIHODNJE KOLO: Oma - Koimpex, Ricreatori -Sokol, Sgt - Virtus, Bor Friulexport - Club Altura, Cus in SanfAndrea sta prosta. Naraščajniki IZID 18. KOLA: Pallavolo Trieste - Rozzol 3:0, Bor Furlani in Sloga nista igrala. VRSTNI RED: Pallavolo Trieste 29, Bor Furlani 14, Rozzol 12, Sloga 11. PRIHODNJE KOLO: Sloga - Bor Furlani, Rozzol in Pallavolo Trieste bosta prosta. Naraščajnice IZIDI 18. KOLA: Sokol - Altura 0:3, Cus - Kontovel 2:1, Koimpex - Bor Friulexport 1:2, Oma - Ricreatori, Virtus in Sgt nista igrala. IZID 20. KOLA: Sgt -Kontovel 0:3. VRSTNI RED: Bor Friulexport (14 tekem) 39 točk, Cus (14) 37, Koimpex (15) 28, Ricreatori (13) 26, Altura (15) 25, Oma (11) in Kontovel (15) 20, Virtus (12) 9, Sokol (16) 5, Sgt (14) 4. PRIHODNJE KOLO: Bor Friulexport - Oma, Ricreatori - Cus, Kontovel - Virtus, Altura - Koim-pex, Sgt in Sokol bosta prosta. Številno zastopstvo naših šol Med dekleti šentjakobski »Cankar« v četrtek za 1. mesto V polfinalu je tesno prennagal openski »Kosovel« Pokrajinski del mladinskih iger v moški in ženski odbojki se bliža koncu, saj so bile v Četrtek na sporedu že polfinalne tekme, na katerih sta nastopili tudi ženski predstavništvi šol Srečko Kosovel z Opčin in Ivan Cankar od Sv. Jakoba. Pa pojdimo po vrsti. Kot smo že poročali, se je v ženski del prvenstva prijavilo petnajst ekip, ki jih je organizator Tržaško šolsko skrbništvo razdelil v tri skupine. V skupini A sta nastopala Cankar ter Ciril in Metod. Šentjakobske učenke so premočno osvojile prvo mesto, saj so premagale vse svoje nasprotnice, svetoivanske pa so se uvrstile na zlato sredino, saj so dvakrat zmagale, dvakrat pa bile poražene. V B skupini sta od naših šol nastopala Kosovel in Gregorčič. Mlade dolinske učenke so zmagale samo enkrat, trikrat pa so morale priznati premoč nasprotnic. Kosovel je zmagal trikrat, z zmagovalcem skupine šolo Rol-li pa je tesno izgubil z 1:2, vendar so se dekleta openske šole prebile v polfinale, saj je imela pravco do nadaljnjega tekmovanja tista drugo uvrščena ekipa, ki je najtesneje klonila prvouršče-ni. V C skupini bi morale nastopati tri naše šole, vendar se je zaradi objektivnih težav rojanski Erjavec moral tekmovanju odpovedati. Proseški Levstik je slavil dvakrat, na-brežinski Gruden pa enkrat. Nabrežinska šola ni imela sreče, saj se zaradi gripe, ki je razsajala sploh ni mogla udeležiti srečanja proti Levstiku. Pri fantih sta se mladinskih iger udeležili le šoli Kosovela in Cirila in Metoda. Svetoivanski dijaki so izgubili vsa srečanja, vendar moramo poudariti, da so ekipo se-stavjali skoraj izključno uCenci prvega in drugaga razreda. Smolo je imel tudi openski Kosovel. Na tekmi s šolo Corsi je bil moCno okrnjen in je klonil z 2:0, opensko italijansko šolo De Tomma-sini pa je premagal z 2:1. Glede na to, da je De Tommasini nato premagal šolo Corsi z 2:0, se je Kosovelu nastop v finalu izmuznil za en sam set. Izidi izločilnih tekem: Dekleta Skupina A Ciril Metod - Kodermac 2:0, Dante - Cankar 0:2, Ciril Metod - Cankar 0:2, Dante - Ciril Metod 2:0, Stuparich - Ciril Metod 2:1, Cankar - Coder-maz 2:0, Cankar - Stuparich 2.0. V polfinale se je uvrstil Cankar. Skupina B Addobati Brunner -Gregorčič 1:2, Kosovel -Rolli 1:2, Addobati Brunner - Kosovel 2:0, Kosovel - Gregorčič 2.0, Čampi Elisi - Kosovel 0:2, Gregorčič - Rolli 0:2, Gregorčič - Čampi Elisi 0:2. V polfinale sta uvrščena Rolli in Kosovel. Skupina C Levstik - De Tommasini 2:0, Levstik - Corsi 0:2, De Tommasini - Gruden 0:2, Corsi - Gruden 2:0, Gruden - Levstik 0:2. V polfinale se je uvršil Corsi. Fantje Skupina A Dante - Ciril Metod 2.1, Ciril Metod - Coder- maz 0:2, Ciril Metod -Bergamas 0:2, Stuparich -Ciril Metod 2:0. V polfinale sta se uvrstila Bergamas in Stuparich. Skupina B Kosovel - Corsi 0:2, Kosovel - De Tommasini 2:1, Čampi Elisi - Kosovel 0:2, Adobati Brunner -Kosovel 0:2. V polfinale napredujeta Corsi in De Tommasini. Polfinalni boji so bili kot že rečeno v Četrtek. Zal sta bila že takoj polfinalna partnerja Cankar in Kosovel in je bila eni naši šoli pot v finale zaprta. To pa je prava škoda, saj sta tako Cankar kot Kosovel dokazala, da sta tehnično boljša od ostalih dveh polfinalistov in bi si oba zaslužila igranje za prvo mesto. Srečanje med našima dvema šolama je bilo res lepo in izenačeno. V prvem setu so openske učenke presenetile svoje šentjakobske vrstnice z resnično nepremagljivo obrambo, saj žoga skoraj da ni padla na tla. V nadaljevanju je Kosovel zagrešil več napak, igralke Cankarja so s svojo igro rasle in po izenačenem boju zasluženo zmagale in si tako priigrale pravico do igranja v velikem finalu, ki bo v Četrtek. Izida polfinala: Roli-Corsi: 2:1, Cankar-Koso-vel: 2:1 (9:15, 15:6,15:8) CANKAR: Flego, Furlani, Mezgec, Miličevič, Orel, Rogelja, Sadlovvski, Stemad. KOSOVEL: Ban, Canziani, Gibi, Criti, Ferluga, Kalc, Marucelli, Milic, K. in T. Sosič, Stranj, Žagar. (Inka) Kontovelke in slogašice odvzele niz vodilnima Na Opčinah je Bor Friulexport zasluženo dobil napet derbi IM POR COR LAVQRA7>Ohr LtGN Zlom TECmCHE £ 3 OBOE! AVO Ijm KOOPERACIJAM Vm Seneka 13 Posnetek z nedeljskega derbija med slogašicami in borovkami (F. Križmančič) Do konca prvenstva za Stirinajstletnice manjkajo še štiri kola. Bor Friulexport in Cus, ki sta edina tekmeca za naslov prvaka, sta v minulem kolu izgubila vsak po en set, podvig pa je uspel dvema slovenskima šesterkama -Koimpexu v derbiju s plavimi in Kontovelu. Čeprav napovedovati razplet srečanj v tej kategoriji ni lahko, se zdi, da bo o končnem prvem mestu vsekakor odločal prav povratni dvoboj med Borom Friulexport in Cusom, ki bo čez dve koli, to je 3. aprila na igrišču Cusa. Plave so proti temu nasprotniku v prvi tekmi zmagale z 2:1, na lestvici pa imajo dve točki vec od Cusa, kar je vsekakor lepa prednost. Koimpex - Bor Friu-lexport: 1:2 (6:15, 15:11, 9:15) KOIMPEX: Ban, Canziani, Gibi, Criti, Ferluga, Furlan, Kalc, KocjanCiC, Milic, Sosič. BOR FRIULEXPORT: Bogateč, Orel, Severi, Sternad, Tomaselli, Ruz-zier, Flego, Furlani, Rogelja, Sadlovvski. Nedeljski derbi med najmlajšimi predstavnicami naših dveh društev je bil resnično pravi derbi. Igralke obeh ekip so 'igrale zelo borbeno in zavzeto in publika je lahko prisostvovala marsikateri lepi akciji. S prikazano igro so igralke obeh ekip zadovoljile, še najbolj razveseljujoč pa je napredek, ki so ga mlade odbojkarice prikazale od začetka prvenstva. Borovke, ki so na tej tekmi kajpak startale kot favoritinje, saj so v letošnjem prvenstvu še nepremagane, imajo zelo karakterno ekipo in glavni adut je vsekakor zelo oster servis. Prav s tem elementom je Bor prekašal Slogo, ki pa se je s favoriziranimi nasprotnicami skozi vso tekmo enakovredno borila. V prvem setu je Bor Friulexport sorazmero-ma hitro prišel do 15. točke, saj je izkoristil vsako napako Koimpexa, ki je svoje nasprotnice nekam preveč spoštoval. V drugem setu je na strani slogašic prišlo do ostre reakcije. Koimpex je zlasti z ostrejšim servisom in odločnejšo igro na mreži zmedel borovke in tudi zasluženo osvojil niz, za Bor pa je bil to šele tretji izgubljeni set v vsem prvenstvu. V tretjem setu je Bor Friulexport takoj povedel s 4:0, vendar se Koimpex ni predal, znižal je razliko, ekipi pa sta si bili enakovre ni do stanja 10:9 za go stje. Slogašice so takr zagrešile nekaj gr0 * napak v sprejemu in te me je bilo tako k°neT: zasluzeno zmago rovk. (INKA) . Cus - Kontovel z.* (15:7,16:14,13:15) KONTOVEL: Sossa. Starec, Brezovec, Ferluga, Kobau, Škrk, Briščak, Bogatec, Rebula. Kontovelke so odlicn kljubovale močnemu Cusu. Prvi niz so sice izgubile gladko, v dr gem pa so že zgubljam 13:7. odtlej pa so bim povsem enakovrede tekmec. Zaostanek s nadoknadile in celo P vedle s 14:13, zadnji dv točki pa je Cus dosege močnim servisom, ko tovelke se niso pre a in so v tretjem setu sp zaigrale po svojih naJ boljših močeh, pose v napadu, po izenace igri pa so prejele tudi z služeno nagrado. v > omeniti, da je Cus vedn igral z najboljšo Posta^o Sgt - Kontovel (9:15, 4:15, 8:15) KONTOVEL: Sossa, Starec, Brezovec, Fer ga, Kobau, Škrk, Briščak, Križman, Rebulka. Ta tekma bi morala o -ti odigrana šele 4. apri > a so jo anticiprali- Šg j zadnji na lestvici » Kontovelke so zmagal brez težav, na igrišče J so stopile vse razp ložljive igralke. „ Sokol - Altura O.a (2:15, 4:15, 0:15) Vse boljša Altura je bila za sokolovke pre „ oreh. Gostje so ;bil boljše v vseh elementm in so tako povsem za PRIREDITVE Torek, 23. marca 1993 21 Gledališča Slovenija UUBLJANA Cankarjev dom fStX PRIHODNJIH DNEH: 25. t. m. ob 20 uri Voi 0V? dvorana) P. Shaffer: Leticija in Luštrek. vstopnice 500 SIT. _ p25.' t- m. ob 21.30 uri (Klub CD) Sophie Boulin vp aiLv, Nuit. Pevka Sophie Baulin odkriva no-1500 SIT kabaretske predstave. Vstopnice 1000, p 26- in 27. t. m. ob 20. uri (Linhartova dvorana) snk: CABArei, gostuje Zijah Sokolovič, gledafisk'hsaraievski igralec, dobitnik številnih urnn^°njnac9e^n rezervacije od 10. do 12. ure in Pred predstavo na tel. 061/210-852. kulturni dom spanski borci NaibAp °b 20. uri Gavran: Mož moje Žene. vctk °1 nora komedija. Rezervacija in prodaja SSmSžb„EL)48'920 £al,r"" |CD FRANCE PREŠEREN Trnof/URS: ob 20.30 Napravite mi zanj krsto. x? ena veseloigra z lutkami. pro PRIHODNJIH DNEH: 25. t. m. ob 21. uri b1bi5„v ,1 brez skodelice. V izvedbi Študentske gledali Infor ' skupine Rezares. ormacije na tel. 061/332-288. Šentjakobsko gledališče DorirJi, ■ pb 19.30 uri J. Anouilh: Ljubi tički (vse V pmL°b Za abonma Red E in izven. Anouilh .DNJIH DNEH: 25. t. m. ob 17.00 uri J. RedU ju Eiubi tički (vse podrekajo). Za abonma (vse^n Y °b 19.30 uri J. Anouilh: Ljubi tički Prorl • bai°l- Za abonma red Sobotni in izven, stave nH,a vstoPnic dva dni pred dnevom pred-uri d,,W' do 19. ure, na dan predstave pa dve °6l/3l2 8^?redstavo. Rezervacije po telefonu KBanj nm^ERNovo gledališče Hana t' ob l9-30 uri Barbara Hieng- Samobor: V DDper' Za abonma Sobota, izven in konto. Sostn, • °DNJIH DNEH: 25. t. m. ob 19.30 uri vifa „Vailie sarajevskega igralca Zijaha Sokolo- 7 s Predstavo CABAres, CABArei. etormacije na tel. 064/222-681. ^QYO MESTO Preš^ES: ob 11.30 in 19.30 uri gostovanje sen- No°g ega gledališča Kranj s predstavo H. ib- ^tiiiNAKOROŠKEM ^LTURN! dom p. CBh H0DNJIH DNEH: 27. t. m. ob 19. uri A. abonm^' Snubac. Gostuje gledališče Loža. Za ‘na m izven. ^[lonija-Juiiiska krajina trst &Rni dom Wilrlor m °b 16. uri (abonma Red I) - Thornton pn " Nase mesto. Režija Adrijan Rustja. v Cetrt0hV1‘V,1 v sredo, 24. t. m. (abonma Red H) in N 25. t. m. (abonma Red I), ob 16. uri. nmi?AHSCE ROSsetti gledališča Ptic °'3°a ePklatna predstava Stalnega Pro7a D^r - »Amici devo dirvi«, poezi e in matizanc^T-U-.RI- Turolda. Koordinacija in dra-no. p,„31a. Eurio Bordon. Nastopa Roberto Stur-pust pj,Stfva lzXen abonmaja, za abonente po-osrerini; ?9Pr°daja vstopnic in rezervacije pri gledaliL nga,ni v Pasaži Protti (tel. 630063) in v V PRmS°saetti (tek 54331). gandm \?°UNJ!H DNEH: od 26. do 28. t. m. -ven ah “assimini' »My fair ladv«. Predstava iz-vstonni^IJla,a' Za abonente popust. Predprodaja pri osmrir!- Rezervacije v gledališču Rossetti in so veljavne b aga)ni v Pasaži Protti. Izkaznice ni- * stein« Bernharda »II nipote di Wittgi stonaiTmk,a Patrick Guinand. V glavni vlogi: maja 7akerto Grsini. Predstava izven abc„ in režert,= b-°nen.te Popust. Predprodaja vstopnic (tel. 6lnnRCoie- Pn osrednji blagajni v Pasaži Protti 63J in v gledališču Rossetti (tel. 54331). DANE^NiA TRIpCOVICH Honizettjh.:„„ 20' uri bo na sporedu premiera en-,i na-on- P u ,---Tripcovich. LAmwMCuEACRISTALLO la gost^P^H DNEH: od 27. t. m. do 4. apri-defom Alberta Lionella in Erike Blanc z st°Pain- Aiu Uultrv »Mogli, figli e amanti«. Na-Hmberin n 0 Alori, Anna Maria Bottini. Scene Re2ija AlbertotL^CCa j ^°StUm* Grazia Alfonsi. Milje vSitiSVERD, v petek, Catania ;ko‘‘u. °™ni. v m Gigio Alberti. TRŽIČ &Kh° gledališče dei bastarh- 20-3.° - Plexus T S.r.l. - II mistero Uuglielmo Fen-SSaS‘n* Roberta Thomasa. Rezija Koroška SSLovec ^PRlHnn GLEDALIŠČE 1H°DNJIH DNEH: v četrtek, 25. t. m.; ob 19.30 - Kabale un Liebe, drama Friedericha Schillerja. Glasba Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM V PRIHODNJIH DNEH: Cankareiv dom obvešča svoje obiskovalce, zlasti tiste, ki so že kupili vstopnice, da napovedani klavirski recital Alexisa VVeissenberga, ki bi moral biti 24. marca v Gallusovi dvorani, žal, odpade. Kupljene vstopnice lahko vrnete na blagajni. 25. in 26. t. m. ob 19.30 uri Koncert orkestra Slovenske filharmonije. Modri abonma. Dirigent: Anton Kolar. Solista: Justus Frantz in Čhri-stopher Tainton-Frantz. Program: Saint-Saens, Mozart, D. Zebre, A. Skrjabin. 30. t. m. ob 19.30 uri (Gallusova dvorana) koncert Komornega orkestra Orpheus. Program: Havdn, Beethoven, Rossini, Bartok. Orpheus Chamber Orchestra je po mnenju vseh pomembnih svetovnih glasbenih kritikov eden najboljših komornih orkestrov na svetu. Vstopnina je 900 in 600 SIT. 26. t. m. ob 22.30 uri (Sprejemna dvorana) Irakere - latino jazz. Latino žur v živo! Vstopnice v predprodaji 800 SIT, na dan koncerta 1000 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. SLOVENSKA FILHARMONIJA DANES: ob 20. uri koncert iz cikla Pro Musiča: Gabrieli Quartet in Tartini kvartet. V PRIHODNJIH DNEH: 25. t. m. ob 17. in 18.30 uri Edina ljubezen Jakoba Gallusa Kranjca, koncert Ljubljanskih madrigalistov, dirigent Matjaž Scek. Predstava je zaključena za GM Slovenije. Informacije na tel. 061/150-155. KLUB K4 DANES: ob 22. uri Djihad VVarriors jezdijo na Divji zahod . V PRIHODNJIH DNEH: 25. t. m. ob 21.uri Ha-misc Imlach/Muriel Graves. Škotski folk za-bavnjaki. VroCi telefon Kluba K4: 061/113-282. MARIBOR KAZINSKA DVORANA DANES: ob 19.30 uri koncert Maje Marvin, violina, in Vlaste Doležar-Rus, klavir. Za izven. V PRIHODNJIH DNEH: 25. t. m. ob 19.30 uri koncert Musiče Slovenice. Solistka Natalija Vor-boljova, violončelo, Janko Šetinc, klavir. Za izven. 26. t. m. ob 19.30 uri peti abonmajski koncert-Komorni ciklus. Nastopa kvartet Martinu iz Prage. Blagajna je odprta vsak dan, razen nedelje, od 11. do 16. ure ter uro pred predstavo. Infomacije na tel. 062/221-206. DOBROVA PRI NOVI GORICI GRAD DOBROVA V PRIHODNJIH DNEH: 26. t. m. ob 20. uri koncert v okviru večerov Hitove muze, mednarodno priznane skupine Trio Ekos. VELENJE KG IVAN NAPOTNIK V PRIHODNJIH DNEH: 29. t. m. ob 19.30 uri koncert skupine Trio Ekos. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE MIELA DANES: ob 21. uri celovečerni koncert glasbene skupine Mau Mau. GLEDALIŠČE ROSSETTI V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 29. t.m., ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Richard Goode - Orpheus Chamber Orchestra. Na programu Hydn, Beethoven, Rossini in Šostakovič. NAPOVEDUJEMO: v soboto, 3. aprila, ob 21. uri celovečerni koncert kantavtorja Fabrizia De Andrti. Predprodaja vstopnic je že v teku v osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstava izven abonmaja, za abonente popust. Izkaznice niso veljavne; v nedeljo, 4. aprila, ob 21. uri celovečerni koncert Giannija Morandija (predprodaja vstopnic je že v teku pri osrednji blagajni v Pasaži Protti); v Četrtek, 29. in v petek, 30. aprila koncert-predstava Giorgia Gaberja. ŠPORTNA PALAČA PRI CARBOLI NAPOVEDUJEMO: 2. aprila celovečerni koncert kantavtorja Marca Masinija. Predprodaja vstopnic je že v teku pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. MILJE GLEDALIŠČE VERDI V PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 27. t. m., od 22. ure dalje Dance the jazz. Nastopila bo glasbena skupina Radical Stuff & Lo Greco Bros. OPČINE PROSVETNI DOM V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 28. t. m., ob 10. uri koncert Tria Ekos, ki ga sestavljajo klarinetistka Lee I-Nin iz Tajvvana, Čelistka Anthea Scott-Mitchell iz Avstralije in pianistka Chiara Migliari iz Rima. Koncert organizirata KD Tabor v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev. SOVODNJE KULTURNI DOM V PRIHODNJIH DNEH: v četrtek, 25. t. m., ob 20.30 koncert Tria Ekos - Lee I-Nin (klarinet), Anthea Scott-Mitchell (celo) in Chiara Migliari (klavir). Koncert so organizirali KD Sovodnje, Glasbena matica, ZSKD in Kulturni dom iz Gorice. Predprodaja vstopnic pri Posojilnici v So-vodnjah (tel. 882-155). Koroška CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 19.30 - Leteči Holandec, romantična opera Richarda VVagnerja. Alpe - Jadran MESTRE GLEDALIŠČE TONIOLO V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 29. t. m. celovečerni koncert kantavtorja Eugenia Finar-dija. NAPOVEDUJEMO: 6. aprila koncert Fabia Concata, ki pa bo nastopil tudi v diskoteki Hip-podrome v Tržiču, 22. aprila. TREVISO PALAVERDE V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 26. t. m. kon- cert Marca Masinija. NAPOVEDUJEMO: 20. aprila bo v Trevisu ot-voril turnejo Vasco Rossi, 12. junija pa bo nastopil na stadionu v Vidmu. Razne prireditve Slovenija LJUBLJANA NARODNI MUZEJ DANES: ob 17. uri spremljevalno predavanje k razstavi Kelti na Celjskem, Tavristi. Predaval bo Dragan Božic. V PRIHODNJIH DNEH: 26. t. m. ob 17. uri spremljevalno predavanje k razstavi Kelti na Celjskem. Predavala bo Darja Pirkmajer, avtorica razstave, kustosinja za arheologijo v Pokrajinskem muzeju v Celju. Vabljeni. TIVOLSKI GRAD DANES: ob 18. uri pogovor o gledališču s scenografko in režiserko Meto Hočevar. Prireditev bo zaključena z družabnim večerom. V PRIHODNJIH DNEH: 30. t. m. ob 18. uri solistični večer kitarista Jerka Novaka. Informacije na tel. 061/225-632. KLUBK4 DANES: ob 20. uri Praznovanje pomladi. Večer duhovne družine z gosti. Slovo od Nevv Agea. Vroči telefon Kluba K4: 061/113-282. KUD FRANCE PREŠEREN JUTRI: ob 20. uri predavanje Vesele znanosti iz tematskega sklopa Literatura. Predaval bo Matej Bogataj, njegovo predavanje ima naslov: ... in ti mi bos krvava tekla! Tel. 061/332-288. MESTNI TRG DANES: od 12. do 19. ure bo potekala prireditev z naslovom Brežiška pomlad, ki bo pospremljena z bogatim kulturnim programom. KULTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE V PRIHODNJIH DNEH: 25. t. m. ob 10. uri predavanje Jurija Hudnika z naslovom Uporaba geodezije in fotogrametrije za prikazovanje stanja naravne in kulturne dediščine. 25. t. m. ob 12. uri predavanje Marka Sakside z naslovom Ponudba JUBA za sanacijo objektov kulturne dediščine. 31. t. m. ob 10. uri predavanje z naslovom Prihodnost in realnost krajinskih parkov v Sloveniji. 31. t. m. ob 12. uri Predstavitev novih publikacij Zavoda republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine. DRUŠTVO SLOVENSKIH PISATELJEV (Tomšičeva 12) JUTRI: ob 11. uri predstavitev novih knjig založbe Mihelač: Jože UdoviC: Brazde na vodi, Tomo Virk: Kratka zgodovina večnosti, Malina Sch-midt-Snoj: Intelektualec na preizkušnji in Vinko Moederndorfer: Male nočne ljubavne pesmi. Ob 19. uri srečanje s švicarsko pisateljico He-di Wyss. Pisateljico bo predstavila go. Vesna Kodrič Horvat. MARIBOR DVORANA ROTOVŽ V PRIHODNJIH DNEH: 25. t. m. ob 18. uri bo Literarni večer s pesniki Kajetanom Kovičem, Cirilom Zlobcem, Janezom Menartom in Tonetom Pavčkom ob ponatisu pesniške zbirke Pesmi štirih. Avtorje bo uvodoma predstavila Geraldine Hrelja. DOMŽALE KNJIŽNICA V PRIHODNJIH DNEH: 31. t. m. ob 19. uri Mistična Indija, predavanje Dušana Osojnika z 200 diapozitivi. Furlanija-Julijska krajina TRST POMORSKA POSTAJA Dvorana Illiria V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 26. t. m., od 9. do 13. ure zasedanje »Mai piti razzismo«. Zasedanje organizirajo sindikati CGIL-CISL-UIL in Združenje bivših deportirancev ANED pod pokroviteljstvom tržaške občine. GLEDALIŠČE MIELA Od danes do ponedeljka, 19. aprila bodo v gledališču Miela predvajali, filme angleških mojstrov Michaela Povvela in Emerica Pressburgerja. DANES: ob 17.00 in 20.00 :»The Life and Death of Colonel Blimp, i. R. Livesey, A. Wal-brook in D. Kerr. V PRIHODNJIH DNEH: 29. t.m., ob 18.00, 20.00 in 22.00: »Black Narcissus, i. D. kerr, D. farrar, J. Simons, Sabu; 5. aprila ob 18.00 in 20.30: »The red Shoes«, i. M.Shearer, L. Massi-ne, F. Ashton; 19. aprila ob 18.00, 20.00, in 22.00: »The Tales of Hoffmanu«, i. M. Shearer, L. Massine, L. Tcherina, F. Ashton. Zadnjo predstavo bosta komentirala Martin Scorsese in Bruce Eder. Za najmlajše Slovenija LJUBLJANA KUD FRANCE PREŠEREN V PRIHODNJIH DNEH: 27. t. m. ob 17. uri O Bibi, ki je prehitro rasla. Marionetna lutkovna igrica v izvedbi LS Kinetikon. Informacije na tel. 061/332-288. KULTURNICA VALENTIN VODNIK Vsako sredo ob 16. uri Cicipoj - glasbene igrice skozi pesem v zborčku, pripravnica za glasbeno šolo na različnih glasbilih. Vpisujejo deklice in dečke od 3. leta dalje. Vpis in informacije vsak dan od 9. do 19. ure. Tel. 061/558-973. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA DANES: ob 17.00 uri Svetlana Makarovič: Gal med lutkami. Za izven. V PRIHODNJIH DNEH: 27. t. m. ob 11. in 17. uri Svetlana Makarovič: Sapramiska. Za izven. KOČEVJE MUZEJ DANES: ob 16. uri lutkovna igrica Zgodbica Zaspanka. Do konca marca bo na ogled razstava V svetu lutk - poskus otroškega muzeja. Odprto od ponedeljka do petka od 9. do 13. in od 16. do 18. ure ter v soboto od 9. do 12. ure. Zaradi lažje razporeditve prosijo, da obiske skupin pravočasno sporočite na telefon 061/851-864. Furlanija - Julijska krajina TRST KULTURNI DOM JUTRI: ob 11. uri ponovitev pravljice Cesarjeva nova oblačila. Rezija Vladimir Jurc. Ponovitvi v soboto, 27. t. m., ob 20. uri in v sredo, 31. t. m., ob 11. uri. Razstave Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM (Sprejemna dvorana) Do 25. aprila je na ogled razstava otroških ilustratorjev iz vsega sveta Podobe domišljije- Sarmede 92’. NARODNA GALERIJA Na ogled je razstava Marka Pernharta: Izbrane slike iz Slovenije in Koroške. Informacije na tel. 061/219-740. GALERIJA GRAD TIVOLI Na ogled je razstava Mlada slovenska grafika. Razstavljale!: Črtomir Frelih, Klementina Golija, Samuel Grajfoner, Gregor Kokalj, Karel Plemenitaš, Nataša Ribic, Zora Stančič, Marija Starič - Jensko in Petra Varl-SimonCiC. MESTNA GALERIJA Do 28. marca je na ogled razstava dokumentarnih fotografij Mostar 92’- Urbicid. Do 31. marca je na ogled razstava keramičnih objektov in mozaikov Jane Mihel in Majka Mulacka. Do 31. marca je na ogled razstava sodobnega španskega slikarstva in kiparstva z naslovom Struktura in koncept. Svoja dela razstavljajo: Artur Aguilar, Jose Maria Alcover, Waldo Ba-lart, Jose Maria Iglesias, Ju-lian Gil, Paco Lopez, Luis Ventos in Ramon de Šoto Y Arandiga. Informacije na tel. 212-896. MODERNA GALERIJA Do 31. marca je v zgornjih prostorih na ogled razstava Jožeta Slaka -Doke. Do 4. aprila si lahko ogledate razstavo fotografij An-drea Kertesza. Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za študente 50 SIT. Tel 061/214-106. GALERIJA INSULA Na ogled je razstava Jožefa Muhoviča. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Na ogled je spominska razstava Riharda Jakopiča. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote popoldan in nedelje, od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. GALERIJA KOMPAS Na ogled je razstava Maska - Jože Ciuha. KULTURNI DOM SPANSKI BORCI Do konca meseca je na ogled razstava unikatne keramike akademskega kiparja Roka Součka. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. Do 10. aprila si lahko ogledate razstavo slik Janeza Ambrožiča. GALERIJA KRKA Se jutri si lahko ogledate razstavo slik dipf. ing. gradb. Uroša Žitnika. PREDSTAVNIŠTVO MURE Na ogled je 1. razstava del elanov Društva Likovnih Umetnikov Prekmurja in Prlekije. KIC KRIŽANKE Do 3. aprila bo na ogled razstava Krajinski park Lahinja. VODNIKOVA DOMAČIJA Na ogled je razstava fotografij mojstra Rafaela Podobnika. KUD FRANCE PREŠEREN Na ogled je razstava slik Marka Butine. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Do 31. marca si lahko ogledate slike, refleksije 1960-1975, Nandeta Vidmarja. Do aprila si lahko ogledate razstavo Življenje na listkih 1945- 1990. NAPOVEDUJEMO: 25. t. m. ob 18. uri otvoritev fotografske razstave Mateja Okorna: Akt in Primoža Predaliča: Igra pred zrcalom - portreti slovenskih igralcev. Muzej je odprt od torka do nedelje od 10. do 18.' ure. Vstopnine ni. Tel. 061/323-968. MARIBOR UMETNOSTNA GALERIJA Na ogled je retrospektivna fotografska razstava z naslovom Veno Pilon, pariški fotograf. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ (Trg Borisa Kraigherja) Na ogled je razstava del mariborskega grafika Simona Grajfonerja, nagrajenca raznih razstav, med drugim tudi letošnjega grafičnega bienala na Otoccu. GALERIJA ROTOVŽ (Rotovški trg) Na ogled je razstava mariborske slikarske vedute Ota Rimeleja: Slike - instalacije. KNJIŽNICA ROTOVŽ Do konca meseca bo na ogled razstava o letošnjih Glazerjevih nagrajencih. SLOVENJ GRADEC GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI Na ogled je razstava Nove pridobitve za stalno zbirko Galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec 1987-1992. CELJE LIKOVNI SALON Na ogled je razstava Komedija na plakatu. LIKOVNI SALON Do 10. aprila si lahko ogledate pregledno razstavo Tihožitja, Gojmirja Antona Kosa. VELENJE KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK Na ogled je razstava akvarelov in monotipij Jureta Godca. PTUJ GRAD Na ogled je razstava z naslovom Nakit - magična moc oblike, ki jo prirejata Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra. KRANJ CLUB GALOISES BLONDES Na ogled je razstava grafitov Strip core. GALERIJA V PREŠERNOVI HIŠI Na ogled je razstava akademske slikarke Melite Vovk. GALERIJA MESTNE HIŠE Na ogled je razstava slik akademske slikarke Brigite Požegar- Mulej. DOMŽALE LIKOVNO RAZSTAVIŠČE DANES: ob 19. uri otvoritev razstave Vojka Aleksiča. Razstavo si boste lahko ogledali do 3. aprila. Razta-višCe je odprto od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. PIRAN GALERIJA MEDUZA 2 Na ogled je razstava slik Klavdija Tutte. Informacije na tel. 066/73-753. TARTINIJEVA HIŠA Na ogled je razstava likovnih ael Sama Tavzlja. GALERIJA SV. DO-NATA Na ogled je razstava del Janeza Boljke. KOPER GALERIJI LOŽA Na ogled je razstava slik Toma Podgornika. NOVA GORICA LIKOVNA VITRINA Na ogled ja razstava slik Antona Plemlja. GRAD KROMBERK Do konca marca bo na ogled pregledna razstava s likarja in ilustratorja Milka Bambiča. PREDDVERJE POKRAJINSKEGA ARHIVA Na ogled je razstava Nova oblast - nova imena, preimenovanje krajev na območju občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin v letih 1945-1955. DOBROVO V BRDIH Na ogled je razstava del Ivane Kobilica in Ferda Vesela. Odprto v sredo, Četrtek in petek od 12. do 18. ure ter ob sobotah in nedeljah od 11. do. 16. ure. ŠEMPETER PRI GORICI KLUB CRMK Do konca marca je na ogled razstava akvarelov Novogoričana Tomaža Bavčarja. Razstavo si lahko ogledate vsak petek in soboto med 17. in 3. uro. Informacije na tel. 065/32-478. GALERIJA BAZATO Do 3. aprila bo na ogled razstava slik in gvašev Toma Vrana. SOLKAN VILA BARTOLOMEI Do junija je na ogled etnološka razstava Skedenj-ska krušarica. Razstava je med tednom odprta od 8. do 14. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 13. do 17. ure. KANAL SPOMINSKA SOBA MARIJA KOGOJA Na ogled je razstava 100 let rojstva muzealca, arhivi-sta in pesnika Ludvika Zor-zuta, originalne skladbe Vinka Vodopivca. TOLMIN KNJIŽNICA CIRILA KOSMAČA Do konca marca bo na ogled razstava Podobe iz živalskega sveta avtorja Jurija Mikuletiča. Na ogled je razstava umetnišKe fotografije Tihožitja Mojmirja Maraža. SEŽANA KD SREČKO KOSOVEL Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja. IDRIJA GALERIJA IDRIJA Na ogled je razstava slik Božidarja Jakca. ŠKOFJA LOKA GALERIJA LOŠKEGA MUZEJA Na ogled je razstava del beneških umetnikov. Razstavljajo: Gianni Balus, Gio-vanni Carlig, Brunetta di Lenardo, Loretta Dorbolo, Giacinto Iussa, Tresa Len-daro, Paolo Manzini, Sandra Manzini, Gianni Osgba-ch, Alessio Petricig, Alvar-do Petricig, Paolo Pteicig, Claudia Raza, Luis a Toma-setig, Rosina Zufferli. Informacije na tel. 064/622-261. OKROGLI STOLP Na ogled je razstava Uran v mineralogiji, v rudah in v Zirovskem vrhu. KROPA KOVAŠKI MUZEJ Na ogled je prenovljena in razširjena razstavna zbirka o nekdanjem žebljar-stvu v Lipniski dolini. BEGUNJE GALERIJA AVSENIK Na ogled je razstava tržaškega slikarja Franka Vecchiefa. BLED GALERIJA GRADU GRIMSCE Na ogled je razstava kranjskih motivov Fedorja Žigona. RADOVLJICA FOTOGALERIJA PASAŽA (RADOVLJIŠKA GRAŠČINA) Na ogled je del klubske razstave fotografij foto-kino kluba Radovljica. GASILSKI DOM NA GORJUSAH Na ogled je razstava slikarjev amaterjev občine Radovljica. KAMNIK GALERIJA BALANTIČ Na ogled je prodajna razstava olj in akvarelov akademskega slikarja Petra Adamiča. Odprto vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Tel. 061/831-141. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ ‘ Na ogled je pregledna razstava slik reliefovTBlanke Stepančič. ZAGORJE AVLA DD Na ogled je razstava 29. slikarske kolonije. TRBOVLJE GALERIJA KNJIŽNICE TONETA SELISKARJ Do 31. marca je na ogled razstava slikarke Ivane Uršič. Odprto vsak dan od 9. do 18. ure. Vabljeni! SEVNICA GRAD Do 7. maja je na ogled razstava Almire Sadar in Marije Jenko z naslovom Odrazi lastnih podob v grafikah, tekstilu in oblačilih. MURSKA SOBOTA GALERIJA Na ogled je 3. medregio-nalna likovna razstava, na kateri sodelujejo umetniki celjske, dolenjske, gorenjske in zasavske regije ter umetniki iz Prekmurja. Razstava bo odprta do 11. aprila. PINCE SASKI DOM Na ogled je razstava ročnih deh Prireditev sodi v sklop prireditev ob mesecu madžarske kulture. FJK TRST TK GALERIJA Ul. Sv. Frančiška 20 Na ogled je razstava slik Claudia Puranella. KULTURNI DOM Na ogled je razstava »Skavti m gozdovniki na Slovenskem«, ki jo je pripravil Muzej narodne osvoboditve iz Maribora. Pokrovitelja razstave sta Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza. MUZEJ ZIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER Ul. Del Monte 5 Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od 10. do 13. ure. GALERIJA RETTORI TRIBBIO Ul. delle Beccherie 7/1 Do 26. t. m. razstavlja tržaški slikar Marino Sor-mani. ART GALLERV Ul. S.Servolo 6 Na ogled je razstava grafične skupine Bottega del Tintoretto: Cristina Albil-los, Giulia Pitacco, Roberto Mazzetto, Cristina Venditti. GOETHE INSTITUT Ul. Coroneo 15 Do 27. t. m. je na ogled razstava Zeit/VVorte - rojstvo in zgodovina Nemčije. Urnik ogleda: od ponedeljka do sobote 10-13, 16-19. STUDIO TOMMASEO Ul. del Monte 2/1 Do 26. t. m. bo razstavljal slikar Calligaro. Na ogled od torka do sobote od 17. do 20. ure. RAZSTAVNA DVORANA BIVŠE PIVOVARNE DREHER TRGOVSKI CENTER GIULIA Na ogled je razstava o Morski biologiji v Trstu od leta 1800 do danes, ki so jo pripravili elani vodstva Mi-ramarskega morskega parka, ki spada pod sklad WWF in Deželna služba za okolje Furlanije-Julijske krajine. Razstavo si lahko ogledate vsak dan (razen ob nedeljah) od 9. do 19. ure. Za vodene obiske lahko pokličete na tel. št. 040/224147. POMORSKA POSTAJA Dvorana Illiria Danes ob 11. uri otvoritev fotografske razstave o nacističnih taboriščih »Mai piti razzismo«. RICMANJE Baragov dom Na ogled je razstava »Ricmanjski pomniki«, ki spada v sklop praznovanj vaškega patrona, sv. Jožefa. Razstavo so pripravili župnija v Ricmanjih in Goriški grad-Grad Kromberk pod pokroviteljstvom Sveta slovenskih organizacij. Razstava bo na ogled do Velike noči ob delavnikih: 9-12, 15-17. GORICA KATOLIŠKA KNJIGARNA Do 3. aprila je na ogled skupinska razstava desetih goriških likovnikov. Urnik: ob urah odprtja knjigarne. UL.SV. IVANA 8 Do 28. marca je odprta skupinska razstava mlajših goriških likovnikov. Ogled ob petkih, sobotah in nedelja, od 14. do 19. in od 21. do 24. ure. TRŽIČ RESTAVRACIJA L’ORCHESTRA Do 9. aprila je na ogled razstava grafik Zvesta Apol-lonia. Urnik: od ponedeljka do Četrtka 12.30-15.30, 18-23, ob petkih in sobotah 18.30-22.30. Ob nedeljah zaprto. RONKE ART GALLERV (Kavarna Trieste) Odprta je fotografska razstava Martina Rauchenvval-da, Maurizia Frullanija in Rajka Bizjaka. Na ogled vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 9. do 22. ure. SPETER SLOVENOV BENEŠKA GALERIJA Do 24. t. m. je na ogled razstava Terese Lendaro. Galerija je odprta vsak dan od 17. do 19. ure. Koroška CELOVEC DEŽELNA GALERIJA BURGGASSE 8 Do 28. marca je odprta razstava Gudruna Kampla. MESTNA HIŠA Theaterplatz 3 Do 28. marca je na ogled avantgardna umetnost »L’art est inutile«, Cafz Lendhafen in Duževda Drozic. BELJAK GALERIJA UNART Kaiser Josef-Platz 3 Do 2. aprila je na ogled razstava del Andreja Mayr-Freiberger, Renate Jindra, keramike. GALERIJA HOLZER VVidmanngasse 7 Do 30. marca je odprta razstava Uwe Bressnik. Alpe-Jadran BENETKE MUZEJ MODERNE UMETNOSTI Ca’ Pesaro Do 23. maja je v Moderni galeriji v Benetkah na ogled razstava »Victor Hugo slikar«. Razstavljena dela so za to priložnost posodili Državna mestna biblioteka Viktor Hugo iz Pariza, Muzej Viktor Hugo iz Ville-quiera in številni privatni zbiralci umetnin. ZAGREB GALERIJA NOVA Na ogled je razstava Ad-hoc Dream Team - dela mladih hrvaških slikarjev in kiparjev: Petra Barišiča, Zlata-na Vrkljana, Zoltana Novaka, Dorda Jandriča, Vatro-slava Kulisa, Peruška Jlog-daniCa in Hrvoja Sercara. DUNAJ KLUB SLOVENSKIH ŠTUDENTOV Mondscheingasse 11 Na ogled je razstava akvarelov in risb Mare Schaffer. RUBRIKE Torek, 23. marca 1993 POMPEJI Janez Rozman Mesto izpod pepela Izbruh Vezuva leta 79 je imel katastrofalne posledice -V Pompejih je prve žrtve zasulo kamenje in ruševine zgradb, drugi pa so se zadušili zaradi pepela, ki je prekril mesto Iz zgodovine poznamo nemalo vulkanskih izbruhov s katastrofalnimi posledicami. Eden taksnih je bil tudi izbruh Vezuva 24. avgusta leta 79. Takrat so velikanske količine pepela, ki so se z deževnico zlile v reko blata, prekrile kopališko mestece Herculaneum, Pompeje in Stabio. Temelje Pompejev so postavili Grki leta 650 pr. n. S. in ves obalni pas spremenili v svoje kolonije. Kasneje so si ga pokorili Rimljani, a Pompeji so se Se naprej v miru razvijali v bogato pristaniško mesto. Prebivalci so vedeli, da je gora nad Pompeji ugasel ognjenik, vendar močnega potresa nekaj let pred izbruhom niso povezali z Vezuvom. Ce- Odlitek človeške figure je nema priča katastrofe prav je že nekaj dni pred katastrofo zemlja drhtela in so vodni izviri presahnili, se prebivalci niso preveč vznemirjali. 24. avgusta leta 79 pa je prišlo do strahovite eksplozije. Očividci so pripovedovali o ogromnem oblaku pepela, ki se je dvignil visoko proti nebu in povsem zastri nebo. Bazal-tni Cep, ki je zapolnjeval vulkanski stožec, se je razletel pod pritiskom plinov. Ogromne količine lave in kamenja so se dvignile tisoC metrov visoko v zrak in padale nazaj na zemljo, kot ognjeni dež. Zrak je bil poln pare, pepela, prahu in strupenih plinov in ta zmes se je usedla na sloj lave in kamenja. Sele po dveh dneh je skozi oblak prahu prišla prva motna svetloba in obsijala opustoSene in zasute Pompeje. Povsem drugačno usodo je doživel Herculaneum v bližini Pompejev: ni ga pokopal vulkanski pepel, temveč ga je zalila 20 metrov debela plast lepljivega vulkanskega blata. Ker se je blatni val približeval počasi, je prebivalcem uspelo pobegniti. V Pompejih je prve žrtve zasulo kamenje in ruševine zgradb, drugi so se zadušili zaradi pepela, največ pa jih je umrlo zaradi pomanjkanja kisika in strupenih žveplovih in klorovih par. Vulkanski pepel je zakopal človeška trupla. Ko so ta sčasoma razpadla, so v pepelu ostali nekakšni »kalupi«, v katere so raziskovalci kasneje vlili mavec. Tako so nastali grozljivi kipi, ki so nema priCa Človeških tragedij med katastrofo. Kipi prikazujejo smrtni boj ljudi, ki šo se zadušili, medtem ko so bežali s svojim nakitom in denarjem. Prikazujejo priklenjene sužnje in jetnike, ki so se z zadnjimi močmi poskušali osvoboditi. Ob obali so zrasla nova mesteca, Pompeji pa so ležali pozabljeni in pokopani pod težkim pokrovom strjenega pepela. Vezuv, 1281 metrov visoki vulkan, se je prebudil Se nekajkrat. NeapeljCani so lahko opazovali moCne izbruhe v letih 1631, 1794, 1822, 1872, 1906 in 1929. Vseh izbruhov je bilo 70, zadnji pa je prestrašil svet leta 1944 in nas spet opomnil, da Vezuv se ni ugasnil. Po izbruhu leta 1944 se je ponovno zaprla odprtina kraterja, iz katere se je nekoč neprestano dvigal dimni oblak, znan z mnogih slik Ve- Peristil hiše Veticijev je zasajen s cvetjem, kakršnega so gojili Rimljani (Obe foto: Vitomir Čop, Tanja Kaučevic) zuva in iz njegovih opisov. Pokrov je nepredušno zaprl magmatsko ognjišče pod vulkanskim stožcem. Nabirajo se plini in pritisk narašča kakor v loncu na pritisk. Ob ponovnem izbruhu se lahko zgodi, da se bo vrh stožca razletel pod pritiskom plinov in magme, kakor se je zgodilo usodnega leta 79 po n. S. Charles Dickens je dejal: »Ta hrib je demon tega kraja, usoda in strah te prelepe zemlje, zli duh, ki Čaka na najusodnejšo priložnost.« Prva pomembnejša izkopavanja Pompejev in Herculaneuma je organiziral Sir VVilliam Hamilton, ki je v letih 1764 do 1800 bival na dvoru neapeljskega kralja. Nesluteno bogastvo pod vulkanskim pregrinjalom je privabljalo ve- dno veC amaterjev, izkopanine pa so končale v zasebnih zbirkah in muzejih sirom sveta. S sistematičnimi izkopavanji so zaceli leta 1860 pod vodstvom Giuseppa Fiorellija. Zaradi njegovih prizadevanj, da bi obnovili vse, kar je bilo mogoče obnoviti, in to pustili na prvotnih mestih, sta mesti Herculaneum in Pompeji postali pravi muzejski mesti. Zdaj so Pompeji obdani z visokim zidom, ki Čuvajem pomaga preprečiti, da bi se kakšen turist izognil plačevanju drage vstopnine. Popustov za študente ni, kar je značilno za vso zanimivo, a drago Italijo. Po tlorisu Pompejev sklepajo, da je mesto zraslo ob dveh vzporednih prometnicah, ki jih je pod pravim kotom sekala tretja. Te ceste so postale najpomembnejše arterije mesta in središče javnega življenja. V kamnitih ploščah, s katerimi so bile tlakovane mestpe ulice, so še vidne kolesnice, pešcem pa je bil namenjen pločnik. Da bi lahko prečkali cesto, ne da bi pri tem stopili v umazanijo, ki se je nabirala na njej, so na križiščih Cez cesto postavili okrogle kamne. Ob ulicah se nizajo številne zasebne hiše. Turistom kažejo le delno porušeno zidovje iz opeke in kamna. Z zunanjim svetom jih povezujejo vrata in majhna okna. Hiše so namreč obrnjene navznoter, na veliko notranje dvorišče ali peristil. Na večjih dvoriščih so imeli cvetlične vrtove ali sadovnjake, manjša dvorišča pa so bila tlakovana in so imela bazen za zbiranje deževnice. Stene so okrašene s stenskimi slikami, tla z mozaiki, dvorišča pa s plastikami in stebrišči. Raziskovalci so naleteli tudi na preproge in poslikane lesene ploSCe, vendar takega okrasja Rimljani niso cenili. Razkošnejše sobe so gledale na dvorišče. Mojo pozornost so pritegnili tudi različni napisi na pročeljih hiš, in »ujel« sem nekaj besed turističnega vodica o njih. Svoji skupini je bral politične parole posameznih kandidatov in prostaške napise proti njim. Z napisi so Rimljani izražali tudi mnenja o prostitutkah in njihovih uslugah, spodbujali najljubše gladiatorje in si dajali duska z izjavami o (ne)srecnih ljubeznih. (se nadaljuje) Danes je svet do potankosti organiziran, vkleščen v sisteme, timske projekte. Posameznik praktično nima več pregleda nad celotnim dogajanjem, saj bi specialist potreboval več kot 24 ur na dan, Ce bi hotel prebrati vse spise iz njegove stroke, ki po svetu izidejo v enem dnevu. Bili pa so Časi, ko je posameznik obvladoval ne le ene, ampak veC strok, ko je en sam Človek usmerjal zgodovinski razvoj. Danes ni več tako in o polihistorjih beremo le še v učbenikih. Kljub temu pa se tu in tam še najde znanstvenik z izjemnimi sposobnostmi, ki si v modemih časih dovoli razkošje biti samostojniO raziskovalec. Eden takih posebnežev dvajsetega stoletja je bil švicarski fizik Augu-ste Piccard iz Basla. Bil je nesporen osvajalec stratosfere in morskih globin. Njegova ljubezen so bili baloni in batiskafi. Na raziskovalnem področju je sicer delovala cela dinastija Piccar-dov. Velik in uspešen znanstvenik, kemik, je bil Augustov brat dvojček Jean, v raziskovalnih podvigih pa sta prav tako sta uspešno sodelovala sinova obeh bratov. Velja omeniti, da je Augustov sin Jacques leta 1960 dosegel z batiskafom Trs najvecjo globino v oceanu pri Marianskih otokih. Začetnik dinastije modernih polihistorjev. August, je umrl na jutrišnji dan leta 1962. J [j | L ^ | K Slavko Adamlie krepka juha s ponvičnikom pretaknjeni telečji frikando zelenjavna priloga solata Biskvitni ponvičnik SESTAVINE: 2 jajci, 60 g moke, 20 g margarine, drobnjak, muškatni oreSCek, pecilni praSek, naribani parmezan CAS PRIPRAVE: 40 minut Iz beljakov naredimo trd sneg. Dodamo sol, nariban muškatni orešček, rumenjaka, stopljeno margarino in moko s pecilnim praškom. Vse skupaj narahlo premešamo. Testo damo na pomaščen in pomokan pekač ter razmažemo za prst na debelo in potresemo z naribanim parmezanom. Spečemo v srednje vroči pecici, zvrnemo na desko in Se mlačnega zrežemo na poljubne oblike. V juho ga vložimo tik pred serviranjem. VEGETARIJANSKI JEDILNIK Ni;va Miklavčič Predan zdrobovi žganci cvetača s curryjem nastrgana jabolka s stepeno smetano Cvetača s curryjem SESTAVINE: manjša cvetaCa, voda, žlička curryja, sol Cvetačo očistimo in jo temeljito pregledamo, Ce se kje ne skriva kakšna žuželka. Ce je cvetača večja, jo razdelimo na posamezne cvetove. OdSCeno in oprano cvetačo in curry damo v vrelo osoljeno vodo in kuhamo 5 minut. Nato vodo takoj odcedimo, da se cvetača ne kuha naprej, ker mora ostati Se Čvrsta. Vodo prihranimo za juho. V currvju kuhana cvetaCa je lepe, intenzivno rumene barve, okus po curryju pa je blag. ,Tako skuhano cvetačo ponudimo s pečenim krompirjem z rožmarinom. Ko je krompir že skoraj pečen, ga vzamemo iz pecice, na sredo pa položimo napol skuhano cvetačo. Obložimo jo z rezinami sira, ki jih pripnemo z zobotrebci. Jed damo spet v pečico in zapečemo, da se sir stopi. Ponudimo z zeleno solato. ZDRAVA HRANA Deklariranje biohrane Brane Žilavec Z FILATELIJA X Rajske ptice na znamkah Mitja Cop Ta izraz se je v tuji javnosti pa tudi pri nas uveljavil kot izraz za tisto hrano, ki prihaja na trg iz kontroliranega biološkega kmetijstva. Sorodni izrazi, ki se tudi uporabljajo, so biološka hrana, biopridelki, bio-živila in podobno. Seveda se lahko v Sloveniji dogovorimo za popolnoma nov pomen tega izraza, vendar na ta način ne bomo prišli v Evropo. Ravno tako ni smiselno, da tej hrani pripisujemo lastnosti (deviško Cista, biološko neoporečna, biološko polnovredna), ki so neresnične, nejasne ali pa jih ima lahko tudi hrana, pridelana na drugačen način. Poseben problem je deklariranje taksne hrane. Rešimo ga lahko podobno kot v Avstriji, kjer so biološko kmetijstvo uzakonili na zgleden naCin. Tu je nekaj stavkov iz avstrijske knjige živil: »Pridelke iz biološkega kmetijstva je treba razločno, vidno in Čitljivo označiti z besedami: iz biološkega nasada, iz biološkega kmetijstva. Namesto 'biološko’ se lahko uporablja 'organsko-biolosko' ali 'biodinamično'. Pridelke iz preusmerjenih obratov je treba razločno, vidno in Čitljivo označiti tako, da je preusmeritev na biološko kmetijstvo (biološko predelavo, biološki nasad) potrošniku nedvoumno razvidna. Oznak, ki lahko povzročijo napačne predstave, kot 'bio' ali 'biološko' (na primer bio- V soboto, 27. in nedeljo, 28. marca bodo vsa filatelistična pota vodila na srečanje v Ljubljani. Filatelistično društvo Ljubljana pripravlja že 48. srečanje, ki bo v hotelu Ilirija. V soboto bo zasedal tudi IO Filatelistične zveze Slovenije. pšenica, biološko polnovredno) ali 'ekološko', 'alternativno' in podobno, se ne uporablja.« Preberimo si še nasvet iz nemške brošure: »Potrošniku naj bodo vodilo pri nakupu bioloških izdelkov zaščitni znaki priznanih zvez za biološko kmetijstvo. Izrazi, kot so biološko, ekološko, naravno, kontrolirano in podobno, namreC niso pravno zavarovani in jih kot splošne besede nekega jezika sploh ni mogoče zavarovati. Zato nam taksne oznake ničesar ne povedo.« Naj povzamemo: treba je poznati izdelovalca, poleg tega pa se moramo zavedati, da de- klaracija (»iz biološkega kmetijstva«) zagotavlja nič veC in nic manj kot to, da je bila hrana pridelana na biološki naCin. To pomeni v skladu s smernicami za biološko kmetijstvo, ki jih imajo posamezne zveze pridelovalcev. Z nakupom taksne hrane skrbimo za svoje zdravje. Poleg tega izražamo podporo biološkim kmetovalcem (in tudi drugim v verigi) za njihovo prizadevanje pri odpravljanju enega od velikih virov onesnaževanja okolja, ki ga ustvarjajo sodobne kmetijske tehnike. To pa je tudi eden od načinov, kako lahko prispevamo svoj delež k reševanju ekoloških problemov. Raj ni samo na nebu, raj najdete tudi na Zemlji. Raj smo za vas poiskali mi: na ogled vam dajemo rajske ptice iz serije, ki jo je 20. januarja letos izdala Papua-Nova Gvineja, ki je tudi domovina teh ptic. E. H. Gilard je o njih rekel: »Pravljično lepe so nekatere rajske ptice, nepopisno lepo je perje, ki krasi odrasle samce, ko svatujejo. Ta Čudovita peresa so zdaj kot prekrasne vlečke, pa spet kot bajne perjanice. Kot da so iz samega živopisnega žameta, p lisa ali svile. Razumljivo je, da teh krasot samci ne skrivajo v grmovju, temveč se dobesedno razkazujejo na kakem vidnem mestu na drevju. S posebnimi mišicami šopirijo svoje perje, delajo vse mogoče akrobacije, vise z glavo navzdol, tudi po deset in veC ur na dan vztajajo na svojem visokem plesišču, ki ga branijo pred tekmeci.« Prav zaradi lepote njihovega perja je na tisoče rajskih ptic romalo v Evropo. K sreči Se je moda spremenila, pa tudi strogo so jih zaščitili, tako da bodo Se dolgo razveseljevale nase oci. Na znamkah so: Čudovita strelka (Ptiloris magnificus - lt), Čopasta rajska ptica (Cnemophi-lus macgregorii - lOt), VVahnezijeva rajska imi-tatorka (Paroha VVahnesi - 20t), zlata rajska ptica (Paradisaea decora - 30t) in trobentajoča rajska ptica (Phonygammus keraudrenii - K5). Znamke so natisnili v Avstraliji. Grilcka (Serinus seri-nus) lahko pri nas srečate po vrtovih, parkih in vinogradih. No, verjetno boste slišali njegov gostoleči »trititititC« ali pa v nevarnosti zategnjeni »truit«. Marsikdo ima doma njegovega brata kanarčka (Serinus cana- ris). Ne verjamem, da poznate njunega brata rumenega kanarčka (Serinus flaviventris), zato vam ga ponujamo na znamkah z otoka Ascen-sion. Na štirih znamkah, ki jih je njihova poštna uprava izdala 12. januarja letos, so upodobljeni: pojoči samček, samček in samica, mladici, ki prosijo hrano, in jata. Med ptice, ki izkoriščajo samo najugodnejši letni Cas, samo kratko poletje, ko sije sonce tako rekoC noC in dan, ko ozelene sirna arktična področja, sodi polarna Cigra (Sterna paradisea). Ta ptica je najveCji poštar, saj preleti vsako leto okoli 36.000 km. Sredi avgusta zapusti otoke severnega tečaja in se odpravi na Antarktiko-Za to pot potrebuje približno tri mesece. Ko pa se zaCno dnevi na antar- ktičnem področju krajšati, se spet odpravi na sever. Vsak Cas se bo pojavila tudi pri nas in nam povedala, kako se ima njena bližnja sorodnica Sterna hirundina-cea (15p) oziroma njeni bližnji sorodniki galebi-rožnati (Larus maculi-pennis - 3lp), delfinov (L. scoresbii - 36p) in dominikanski (L. dorni-nicanus - 72p). Ptice in znamke prihajajo s Falklandskih otokov. z— SBjTaj e v slovenščin! fr SLOVENIJA 1 Tedenski izbor Ovčar Hobo, 4/12 del ameriške nanizanke Alter Slovenski magazin Potovanje po človeškem telesu, 7/8 del nemške poljudnoznanstvene serije Zelena ura Poročila Mednarodna obzorja: Avstrija, ponovitev Filmsko popoldne Najstrašnejši umor, 3/6 del angleške nanizanke, ponovitev, VPS 1440 Odletel bom, 18/21 del ameriške nadaljevanke, ponovitev, VPS 1515 Hollywood se jih spominja, 11/14 del dokumentarne serije, ponovitev, VPS 1600 TV dnevnik 1 - slovenska kronika A. Lindgren: Erazem in potepuh, 4/5 del nadaljevanke Oscar Junior: Zala Regionalni studio Koper Besede, besede, besede, tv-igrica TV dnevnik 2, vreme Šport Danes v parlamentu Glasba, šov in cirkus: Kraljevi variete, 1. del, VPS 2045 Nebesa naj počakajo, 3/4 del angleške dokumentarne serije, VPS 2140 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215 Šport Poslovna borza Omizje Video strani SLOVENIJA 2 Tedenski izbor TV avtomagazin Opdal: slalom moški, 1. vožnja, prenos Sedma steza Tujec, 3., zadnji del nadaljevanke HTV Bobencek' Opdal: slalom moški, 2. vožnja, prenos Sobotna noc: VideonoC: Nina Simone, ponovitev Sprehodi po stari Ljubljani, 8/9 oddaja, ponovitev Miniature: Kozarec naš vsakdanji « življenja za življenje: Prisluhnimo tišini TV dnevnik 2, vreme, šport F- Giroud: Marie Curie, 5/6 del francoske nadaljevanke Osmi dan Novosti založb: Odprta knjiga S,Yet poroča Sova '^avtobusu, 9. epizoda angleške nanizanke Odletel bom, 19/21 del ameriške nadaljevanke Ciklus filmov J.L. Godarda: Detektiv, fr. film (do 01.15) e RAI 1 RETE 4 ® TMC IH Koper OtD Hrvaška 1 kanal a RIS, risanke in spoti Ninja želve, 47. del Jazzbina, ponovitev 7. oddaje o jazzu Teden na borzi, ponovitev Drugačen svet, ponovitev 121. dela Kulinarični kotiček, ponovitev 7. oddaje yj~jl Duevnoinformativni program in vreme rfTSaCen svet, 122. del ameriške nadaljevanke Ciklus slov. filma: Milena Zupančič - Christophoros Unevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche Welle MCM (do 01.00) koper Studio 2 magazin Primorska kronika Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik in gospodarstvo Film: Akiko (kom.), vmes (11.00) dnevnik Vremenska napoved Nan.: Cuori senza eta, La signora in giallo, vmes (12.30) vesti Dnevnik in Tri minute Fatti, misfatti e... Oddaja za avtomobiliste TG Uno Auto DSE: II far da se Variete: Buona fortuna Otroški variete Mladinski variete: Big V Parlamentu in vesti Aktualno: Italija, navodila za uporabo Le fosse Ardeatine Vreme, dnevnik, šport Tribuna za referendum in šport Variete: Partita doppia Dnevnik Aktualno: A carte sco-perte Dnevnik in vreme RAI 2 Otroški variete Jutranji dnevnik Rubrika o vrtnarstvu SP v smučanju Nan.: Lassie Kratke vesti Segreti p er voi... Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, Diogenes in vreme Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronika v živo Vesti in iz Parlamenta Aktualno: Pogum življenja, nato šport Nan.: L’ispettore Tibbs Nad.: Beautiful Dnevnik in šport Variete: Ventieventi TV film: L’ispettore anticrimine (1. del) Mixer in Pegaz NoCni dnevnik Filmske novosti Košarka, hokej na ledu RAI 3 Jutranja oddaja: L’al-trarete, vmes vesti Kratke vesti iz Milana Pogled na glasbo Znanstveni dnevnik Deželne vesti Popoldanski dnevnik Dok. in Odprti prostor Samo za šport Športna rubrika Derby Dok.: Geo, nato nan. Šport in dnevnik Deželne vesti Tribuna za referendum, Blob, Cartolina Chi Pha visto? Dnevnik ob 22.30 Aktualno: Milano, Italia, nato variete: Q co-me cultura Dnevnik in vreme JV SLOVENIJA 2 / NOCOJ V SOVI Kdo je morilec žrtve v hotelu? Francoski barvni film Detektiv režiserja in scenarista Jean-Luc Godarda vnostna razmerja. Tu je Godardov film Dete. 19oX i® nastal leta že su11č , 0 se )e režiser dafr1. Pribli2ati Sle- bolj kom™ |e ,Segal P° rib vi-I?ercialnih zan- Godar)U4itemU’ da se 5e kH °dlocil za dete- more • Zgodbo' Pa ne nazornZ ?V°iih literarnih tako svn-m mimo svo)ega da naSVs°ieVrstnega pogle-je toL 6t »Detektivka« bolje -' Samo okvir ali vrste z£V0r za Prikaz cev Inv a,ev stanoval-ga hotlSaUlnega Pari«ke-dil umor k'6r Se 'e zgo' a živi-druži jQ Stanovalci hotel id za bi oa _ ue ve, kqo 83 moral izplačati ko- 1 v negotovosti za kateri’ Pa tud' denar, bi ga ga se ne ve, kdo mu. Vendar ko je skrivnost okoli umora razrešena, se tudi za denar nihče vec ne zmeni. Med stanovalci so čudna, nenavadna, skoraj skri- princ z deklico, ki bi lahko bila pilotova hei. Pilot ima ženo, ki se naveže na boksarskega menaže-rja. Ta skrbi za mlado izgubljeno princeso, ki živi za njegovega boksarja. Seveda pa ne manjka detektiva, ki raziskuje ta primer, pri čemer mu pomaga njegova ljubica. Odnosi med liki se razkrivajo skozi branje literature, ki jo skoraj praviloma bereta oba partnerja in ki odseva Godardo-vo resnico. Junak njegovega filma pravi: »Mati mi je rekla, naj vsakič, ko sem izgubljen, odprem vrata slučaju in zagotovo bom našel kaj vrednega.« Nan.: Družina Ad-dams, 6.50 Bradford, 7.40 Jeffersonovi Nad.: General Hospi-tal, 8.40 Marilena, 9.55 Ines, 10.50 Amanda, 11.50 Cele-ste, vmes (9.30) vesti II pranzo a servito TG 4 vesti Buon pomeriggio Nad.: Sentieri, 15.05 Grecia, 15.45 Anche i ricchi piangono Lui lei 1’altro, vesti Aktualno: C’ eravamo tanto amati Nad.: La signora in rosa, vmes (19.00) vesti Kviz: II nuovo gioco delle coppie Film: 9 settimane e 1/2 (dram., ZDA ’86), nato aktualna odd. Kronika (E. Fe de) Film: In cerca di Mr. Goodbar (dram., ’77), vmes (23.30) vesti CANALE 5 Euronevvs Nad.: Doppio imbro-glio (i. Fernanda SP v smučanju: moški veleslalom, 1. tek Qualita Italia Variete: Tappeto vo-lante, vmes (12.10) Prijateljska narava Vreme (tudi ob 13.45, 15.45, 17.45) SP v smučanju: moški veleslalom, 2. tek La spesa di VVilma Film: Io ti salverd (dram., ZDA ’45, r. A. Hitchcock, i. Ingrid Brgman, G. Pečk) Risanke Šale, pepe, fantasia TMC Nevvs - Vesti TV film: Alamo, 13 giorni di gloria (zgod., ZDA ’87, zadnji del) Aktualno: Corpo a cor-po (vodi A. Parietti) Nan.: Monsters TMC Nevvs in šport Film: Wall Street (dram., ZDA ’87 Corpo a corpo (pon.) Na prvi strani fiP ITALIA 7 Nan.: Un dottore per tutti TV film: In fuga per la Risanke vita (2. del, pon.) Kino in (12.00)nad. Variete: ore 12 Čara čara Dnevnik TG 5 Nan.: Brothers Sgarbi quotidiani News Line - Vesti Aktualno: Forum, Nad.: Aspettando il 14.35 Agenzia matri- domani, Il tempo della moniale, Ti amo par- nostra vita liamone, 15.30 Scene Deželni programi da un matrimonio Risanke Otroški variete Nevvs Line Kviz: OK il prezzo e Nan.: Samurai giusto, 19.00 La ruota Il sasso nella scarpa della fortuna Film: La cavalcata dei Dnevnik TG 5 diavoli rossi (vestern, Striscia la notizia ZDA '51, i. Sterling TV film: In fuga per la Hayden, B. Rush)) vita (zadnji del) Nevvs Line - Vesti Aktualno: Arriva la ci- Colpo grosso story cogna Film: Pugni, pupe e Variete: Maurizio Co- pallottole (dram., Fr. stanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti '61, i. E. Constantine) ITALIA 1 £$ TELEFRIULI Nan.: Barney Miller Otroški variete Kratke vesti Nanizanke Variete: Starlandia Odprti studio Nad.: California, 18.30 Otroški variete Destini Nan.: Agli ordini papa Večerne vesti Variete: Non e la RAI Rubrika: Belo in črno Variete: Unomania TV film: Amanti Nan.: Baywatch (dram., ZDA ’86) Varieteja: Tvvin Clips, Šport in šport 17.30 Milico Nočne vesti Nan.: Tarzan Variete: Ma mi faccia il piacere Šport in Unometeo Varieteja: Rock & Roli, # TELE 4 20.00 Karaoke Film: Lady Dragon (pust., ZDA '91, i. (Se povezuje s sporedi Cynthia Rothrock) Italia 1) Šport: Torkov priziv Lastne oddaje: (vodi M. De Luca) Kronika in komentar Odprti studio in šport Dogodki in odmevi Mannix, ameriška na- Dobro jutro, Hrvaška nizanka Poročila Charlie Chan na konj- Zgodbe in Monticella, skih dirkah, ameriška 89. del kriminalka Poročila Ponedeljkov športni Biologija: Prehrana pregled Ameriška angleščina, Novice 5. lekcija Čarobna svetilka, otro- Mali svet ški program Poročila Tečaj italijanščine Svet se vrti naprej, 89. Pustite jih živeti, do- del nanizanke kumentarna serija Monofon Vohuna, am. naniz. Poročila Studio 2 magazin Slika na sliko Primorska kronika Ingverjevo drevo, po- TV dnevnik novitev 1. dela nad. Mannix, am. tv nan. The Big Blue Nočni sodnik, naniz. Poročila Stara devica, franco- Učimo o Hrvaški ska komedija (Annie Malavizija Girardot, Philippe Hrvaška država in lju- Noiret in drugi) dje Dnevnik Poročila Severovzhod, tv maga- Hrvaška kulturna de- zin diščina Vohuna, ameriška tv Santa Barbara, 358. nanizanka del nadaljevanke Dnevnik 1 Churchill: Osvojiti ali umreti, 2/5 del doku- mentarne serije V velikem planu roHF Avstrija 1 Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila v angleščini Poročila Cas v sliki Časovni stroj, ameriški film Zalivski tok DlD Hrvaška 2 Sinha Moča, 123. del Big Valley: Irski upornik TV koledar Kislo zelje, 9/13 : Irski ITiiiin Poslanica predsednika del m dr. Franje Tudmana Naravovarstveni dete- Rokomet, prvenstvo ktivi Hrvaške Igra Dnevnik 1 Cas v sliki Dragi John, 20/22 del Prijatelji: Slepi strah’ ameriške humoristi- Cas v sliki, vreme čne nanizanke Šport Vi in vas video Ujetniki sonca: Vojne Ingverjevo drevo, 2/4 za energijo, zadnji del del angleške nadaljev. Pustolovca z Rio Ver- Kiklop, 5., zadnji del da - krvavi smaragdi, hrvaške nadaljevanke; francoski film scenarij in režija: An- Sladke sanje o sreči, tun Vrdoljak ameriški film Brez toka Poročila/Tisoč mojstrovin Horoskop @ Madžarska mHF Avstrija 2 Veleslalom, M, prenos iz Oppdala Tečaj madžarskega jezika Vse je vsakdanjik, 12. del Hooperman: Iščem podnajemnika Tista stvar je, kviz Regionalni programi Cas v sliki, vreme Naj govorijo rože O živalih in ljudeh Reportaže iz tujine Cas v sliki Naš Sef je ženska, zadnji del Poročila/Tisoč mojstrovin Dobro jutro Cez dan Peklenski raj, nadalj. Zvezdniki Med na Himalaji, kratki film Igra Poročila Popoldanski saldo Igra Helena, 20. del it. serije Nekoč in danes Svet denarja Večerna pravljica Kolo sreče, kviz Katoliška kronika Dnevnik Klinika, 4. del nemške serije Aktualno Car Športa Dnevnik RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 4.30, 5.00. 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 9.05 Klub uspešnih; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.45 Iz tujega tiska; 14,05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15,30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 17.00 Studio ob 17,00-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi ih besedi; 20.35 Minute za...; 21.05 Premiere; 21.45 Inter-mezzo; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8,40 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11.00 Novosti založb; 12.00 Točno opoldne; 12.10 Kuharski recept; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Tema popoldneva: šolstvo; 17.50 Šport; 19.30 štos; 21.00 Zgodnja dela; 22,00 Zrcalo dneva; 22.20 Stoletje improvizirane glasbe. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Sodobna umetnost; 10.25 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.45 Izšlo je...; 18.00 Koncerti na tujem; 19.35 Arije; 20.00 Uterarni večer; 20.45 I. Grafenauer in M. Graf; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba 20 st.; 23.55 Utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz. UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6-104,3- 107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Ju- tranjik, osmrtnice; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.15 Na rešetu; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno...toplo... vroče; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Iz kuturnega sveta; 18,45 Laser jazz; 19.00 Dnevnik - 19.30 Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30 14.30.16.30.17.30.18.30 Poročila 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, 6.00 Almanah; 6,20 Na današnji dan; 7.00 Dober dan otroci; 7.45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8,05 Horoskop, slovarček; 8,25 Na valovih RK; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Tema dneva; 11.00 Turistična oddaja; 12.00 Glasbeni desert; 13,00 Glasba po željah; 14.45 Angelo Bai-guera; 16.00 Ob štirih; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve; 16.35 Boutigue Gallus; 17.20 Sin- gle tedna; 17,50 Priredbe uspešnic; 18,00 Souvenir cTltaly; 18.45 Klasika; 20.00 Nočni program Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00. 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Zvočna ropotarnica; 8.50 Slov. lahka glasba; 9.30 Pesmi New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11,30 Odprta knjiga: Zenska v ospredju; 11.45 Orkestri; 12.00 Nepoznani planet Zemlja; 12.20 It. lahka glasba; 12.40 Oktet Sonček iz Kopra; 12.50 Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: koncert GM 18.02.93 v gled. Miela; 18.00 Igra: Vrata (F. Lainšček, r. A. Rustja); 19,20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 17.45 Pat boom; 18.30 Cest la vie; 20,30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10 - 19.00 Potopis: Lepota velike praznine - Sahara. SATELIT SUPER 5.30 Victory; 6.00 Super Shop; 6.30 Poslovni tednik; 8,00 Novice; 8.30 Agenda, The Mix; 9.30 Supi y, 12.00 Divja Amerika; 12.0 ier Shop; 12.00 Divja Amerika; 12.30 Business Insiders; 13.00 Agenda; 13.30 Inside Edition; 14.00 Video-fashion; 14.30 The Image Bank; 15.00 The Jam; 16.30 On the Air; 18.30 Bonanza; 19.30 Dante; 20.00 Eco Record; 20,30 Scena; 21.00 Inside Edition; 21.30 Media Television; 22.00 Novice; 22.30 Poslovne novice; 22.45 US Market WRAP; 23.00 The Falcons (Madž. 1970); 0.40 Media/Mix; 2.00 China News Europe; 5.00 The Mix. SKY ONE 7.00 DJ Kat show; 9.40 Lamb Chop’s P!ay-Along; 10.10 Risanke; 10.30 The pyramid game; 11.00 Strike It Rich; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Hart to Hart; 13.00 Sokolov greben; 14.00 E Street; 14.30 Drugačen svet; 15.20 Santa Barbara; 15,45 Maude; 16.15 Different Strokes; 18.00 Star Trek; The Next Generation; 19,00 Ga-mes VVorld; 19.30 E Street; 20.00 Rescue; 20.30 Družinske vezi; 21.00 Murphy Brown; 21.30 Anything but Love; 22.00 The Trials of Rosie 0'Neill; 23.00 Desi-gnig VVomen; 23.30 Star Trek: The Next Generation; 0.30 Studs. EUROSPORT 8.30 Aerobika; 9.00 Eurofun; 9.30 SP v alpskem smučanju; 11.30 Evrogoli; 12.30 SP v alpskem smučanju; 14,00 Evrogoli; 15.00 SP v umetnostnem drsanju; 17.00 SP v alpskem smučanju; 18.00 Evrogoli; 19.00 Eurofun; 19.30 Športne novice; 20.00 Hokej na ledu; 22.00 Boks; 23.00 Kickboks; 24.00 Snooker; 1.00 Športne novice. FilmNet 7.00 K-TV; 8.30 Vara Fantastika Djur; 9.00 Kypare med Trubbel; 11.00 Grasanklingar; 13.00 The Last to Go; 15.00 Straffkompa-niet; 17.00 K-TV; 18.30 Vara Fantastika Djur; 19.00 VVaiting flor a Light; 21.00 Karlekskarusellen; 23.00 Jag Allskar Dig Till Dods; 1.00 Dead Sleep; 3.00 Shadovv-zone; 5.00 Cops and Robbers. MTV 8.00 Awake On The VVild Side; 10.00 Video; 12.30 The Pulse With Swatch; 13.00 Video; 16.00 Grea-test Hits; 17.00 Coca Cola Repat 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega; 18,00 MTV Sports; 18.30 MTV Prime; 20.00 Dial MTV; 20.30 Most Wan-ted; 22,00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola Report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24.00 Hit List Uk; 3.00 Nočni video. SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 11.00 The Dream Machine; 13.00 The VVitching oof Ben VVagner, 15.00 Hour of the Gun; 17,00 Cockeyed Cowboys of Galico County; 19.00 The Dream Machine; 21.00 Hudson Hawk; 23.00 Nico, 0.40 Frankenstein Unbound; 2.15 Blood Fight, MOVIE CHANNEL 7.00 Imitation of Life; 9.00 The frog Prince; 10.50 Tales of Hoffman; 13.00 The Slender Thread; 15.00 Mary Queen of Scots; 17.15 The Frog Prince; 19.00 Matters of the heart; 21.00 Short Time: 23.00 Misery; 0.50 One Good Cop; 2.40 Night of the Cyclone. PRO 7 5.00 Serije; 9,30 Ubijalcev mrtvaški ples (VB 1967) 11.30 Ulice San Francisca; 12.30 Show Billa Cosbyja; 13.00 Primeri Harryja Foxa; 13.50 Klic divjih gosi (Avstrija 1961); 15.20 Neizprosna, a prisrčna; 16.15 Risanke; 18.00 Parker Levvis; 18.30 Show Billa Co-sbyja; 19.00 Ulice San Francisca; 20.00 Poročila; 20.15 Adamova ženska (ZDA-Avstral. 1969, i. Beau Bridges); 22.30 Tekmeca; 23.35 Freebie in Bean (krim., ZDA 1974); od 1.35 do 5.30 poročila in ponovitve. 6.00 Jutranji magazin; 9.00 Serije in razvedrilne oddaje; 12.00 Opoldanski magazin; 12.30 Springfieldova zgodba; 13.20 Kalifornijski klan; 14.10 Klic na pomoč Kalifornija; 15.00 Umor je napisala; 16.00 Hans Meiser; 17.00 Kdo je šef?; 17.30 Strašno prijazna družina; 18.00 Enajst 99; 18.45 Poročila; 19,15 Eksplozivno; 19.45 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Highlander (i. Christopher Lam-bert, 4. del); 21.15 Brez sledu; 22.15 Eksplozivno; 23.15 Gott-schalk; 24.00 Law and Order; i-05 Nočni program. SATI 5.30 Regionalna poročila; 6.00 Dobro jutro; 8.35 Ponovitve: Pod kalifornijskim soncemi, Sence strasti; 10.10 Ves svet poje samo amore (glas., Nem. 1956); 11.45 Sosedi; 12.10 Kolo sreče; 12.50 Zlata lestvica domAče glasbe 13.40 Sence strasti; 14.30 Sosedi 14.55 Pod kalifornijskim soncem. 15.50 Trojica s štirimi pestmi; 16.45 5 krat 5; 17.20 Pojdi na vse; 18.00 Regionalna poročila; 18.30 Šport; 18.45 Poročila; 19.00 Klip Klap; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Zlata lestvica domače glasbe; 22.10 K -Zločin na tapeti; 22.00 Ugovarjam!; 23.00 TV Spiegel, reportaže; 23.40 vroče stave; 0.15 Ohoho moški; 1,10 Trojica s štirimi pestmi; 2.00 Pregled programa, Videotext, PREMIERE 7.00 Romeo predstavlja; 8.00 Planinski živalski svet; 8.35 V senci dvoma (ZDA 1991); 10.15 Policaj med ljubeznijo in zakonom (ZDA 1991); 12,30 tvtv; 13.00 Premiere; 13.15 Romeo predstavlja; 14.15 The Prize 1; 15.15 Oscar (kom., ZDA 1991, i. Sylvester Stallone); 17.15 FX 2 - Smrtonosne iluzije (ZDA 1991, i. Brian Brown); 19.00 Shovvbiz; 19.25 Šport; 19.30 Hokej; 22.30 My Blue Heaven (kom., ZDA 1990, i. Steve Martin, Rick Moranis); 0.05 Terminator 2 - Dan obračuna (ZDA 1991, i. Arnold Schwarzenegger, Linda Hamilton); 2.20 Chips (ZDA 1991). Torek, 23. marca 1993 EVROPA / OD ZAHODA POSLABŠANJE S PADAVINAMI VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE STOCKH< K0BENI HAMBURG kREŠTA O MADRID UZBONA ATENE PALERMO TRIPOLI VČERAJ MOSKVA O DUB O MINSK AMSTERDAM Q BERLIN ^ VARŠAVA ' o— CVo— vN “ * ^ zorichO ° °°“m Trs_ ^UUBUANA^ MILANO O O KIJEV O ANKARA ! 10/10 C" 1 il pod -20 C°|_____J-20/-10 C° 1___1-10/0 C' |____|0/10C° |_____[10/20 C°_____320/30 C* IM Vjnad 30 C° jasno poloblačno oblačno nevihta sneg megla VREMENSKA SUKA Območje visokega zračnega pritiska nad jugovzhodno Evropo topla hladna okluzija počasi slabi. Frontalni val fronta fronta se preko zahodne Evrope bliža Alpam. V višinah bo z jugozahodnimi vetrovi pritekal k nam postopno spet bolj vlažen zrak. TEMPERATURE PO SVETU HELSINKI.... OSLO........ STOCKHOLM... K0BENHAVN... MOSKVA...... BERLIN...... VARŠAVA..... LONDON...... AMSTERDAM... BRUSELJ..... BONN........ FRANKFURT... PARIZ....... DUNAJ....... MUNCHEN..... ZURICH...... ŽENEVA...... RIM......... MILAN....... BEOGRAD..... NICA........ BARCELONA... BUKAREŠTA...... CARIGRAD.... MADRID...... LIZBONA..... ATENE....... LARNAKA..... TUNIS....... AL2IR....... MALTA....... JERUZALEM... KAIRO....... 2/5 -3/H 0/10 0/9 01- 9/16 5/13 9/13 6/14 7/17 9/17 9/16 11/17 7/19 8/18 10/18 10/17 9/16 11/19 11/24 11/15 11/16 2/19 8/13 6/21 14/19 9/20 8/18 16/21 9/22 12/19 4/11 9/21 C A središče središče ciklona anticiklona DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 05.59 iri zašlo ob 18.18. Dan bo dolg 12 ur in 19 minut. Luna bo vzšla ob 05. uri 37 minut in zašla ob 18. uri 49 minut. PLIMOVANJE Danes: ob 3.28 najnižje -43 cm, ob 9.26 najvišje 35 cm, ob 15.18 najnižje -40 cm, ob 21.32 najvišje 50 cm. Jutri: ob 3.53 najnižje -46 cm, ob 9.54 najvišje 33 cm, ob 15.40 najnižje -37 cm, ob 21.52 najvišje 51 cm. ALPE-JADRAN / VZHOD SONČEN, NA ZAHODU POSTOPNE POOBLAČITVE TEMPERATURE VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA.... 6/17 TRST......... -/14 CELOVEC.... 3/- BRNIK....... 4/16 MARIBOR.... 9/20 CELJE...... 8/20 NOVO MESTO 6/17 NOVA GOR.... 6/14 MUR. SOBOTA 4/21 PORTOROŽ... 6/12 POSTOJNA..... 5/11 IL. BISTRICA. 10/11 KOČEVJE...... 4/12 ČRNOMELJ... 7/15 SL. GRADEC... 2/18 BOVEC...... 5/11 RATEČE..... 1/14 VOGEL...... 4/4 KREDARICA 0/1 VIDEM...... -/14 GRADEC..... 5/- MONOŠTER... 7/- ZAGREB..... 12/20 REKA........ 12/12 V SLOVENIJI: V vzhodni Stovenpi bo pretežno SOSEDNJE POKRAJINE: V severni Italiji h v Alpah jasno, drugod zmerno oblačno. Najnižje se bo popoldne od zahoda pooblačilo. Proti jutranje temperature bodo od 4 do 9, nap večeru bo začelo deževati. Drugod bo še višje dnevne od 15 do 20, v vzhodni razmeroma sončno h toplo. Sloveniji do 23° C. Pihal bo jugozahodnik. OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan 4 * pod 10% pod 5 44 ** 10-30% 5-10 *** *** 30-50% 10-30 ******** 50-80% 30-60 _-/~X *** *** *** *** nad 80% nad 60 nad 10 m/s V SLOVENIJI: V sredo bo oblačno. OBETI: V četrtek bo oblačno s pada-Padavine se bodo popoldne in v vinami. Ohladilo se bo. Na noči na četrtek razširile nad vso Primorskem bo pihala močna burja. Slovenijo. ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na m3 zraka: Ljubljana 22 Maribor 36 Celje Trbovlje Flrastnlk Zagorje Šoštanj 56 39 53 77 Kritična 24-urna koncentracija SO2 ie 375 mikrogramov na m3 zraka. STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G.Radgona: 122, Drava HE Dravograd:—; Sava Radovljica: 32,Sava Šentjakob: 255, Sava Radeče: 95, Sora Suha:94, Ljubljanica Moste. 38, Savinja Laško: 86; Krka Podbočje: 72, Kolpa Radenci: 79, Soča SolkanJ66^ r HOROSKOP Piše: Aleksandra Zorc Berce OVEN 21-3/20-4 : Vse navdušenje in pričakovanja, ki jih boste danes izražali, ne bodo naleteli na nikakršen odziv, pac pa boste izzvali le novo obdobje ljubosumja in težav. BIK 21-4/205 : Danes boste iskali mirno zavetje, vendar vam služba in obveznosti, ki ste si jih sami nakopali, ne bodo dah miru. Vase želje bodo pač morale počakati primernejše trenutke. DVOJČKA 21-5/21-4 : Kaj pomeni to vase skrivnostno obnašanje in prijetna vznemirjenost, veste samo vi. Ce si ne boste slikah gradov v oblakih, se bodo tudi vaša pričakovanja izpolnila. RAK 22-6/22-7 : Veliko energije in sebe ste vložili v zadnje službene obveznosti, tako da imate že malce slabe vesti, ker ste pri tem zanemarili dom. LEV 23-7/23-8 : Mika vas, da bi se spustili novemu izzivu naproti in podpisali tisto pogodbo oziroma dokončno potrdili svoj pristanek, vendar bi bilo pametno Se enkrat premisliti. DEVICA 24-8/22-9 : 2!adnje mesece vam je Slo precej dobro in ostaja vam upanje, da bo enako tudi naprej. Ne mečite si peska v oči z veličastnimi finančnimi načrti, kakor vam jih predstavlja prijatelj. TEHTNICA 23-9/22-10 : Današnji dan sicer veliko obeta, kaj malo pa se bo uresničilo. Ne upajte v ugodno rešitev problema brez vase večje prizadevnosti. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Ni vam jasno, kaj vodi sodelavce, da dvigajo prah za prazen nič. Sami se ne počutite krivi in menite, da ste si pozornost zaslužili. STRELEC 23-11/21-12: Spet vam zibca ne bo dala miru in si boste privoščili drago in ekstravagantno zabavo. Potem se raje ne pritožujte na ves glas, ampak pripovedujte o lepi izkušnji. KOZOROG 22-12/20-1 : Ponovno pretiravate, vendar tokrat v drugo smer. Situacija doma vas je prevzela v tobkšni meri, da ste se preveč oddaljih od službenih zadev, ki pa ne morejo počakati. VODNAR 21-1 /19-2 : Preveč optimistično pričakujete izlet, ki ne bo taksen, kot ste ga načrtovali. Čeprav bo družba izbrana in prijetna, bodo praktično vsi opazili vaše razočaranje. RIBI 20-2/20-3 : Skrajni čas je, da se ustavite in pristrižete krila svojemu navdušenju, kajti vse ideje o partnerstvih na področju financ niso tako ugodne. CESTE / SUHE IN NORMALNO PREVOZNE H ZASTOJI X ZAPRTA CESTA POPRAVILA NA CESTIŠČU * POLEDICA X SAMO Z ZIMSKO OPREMO 989 ŠPORTNA PRIREDITEV — GOSTA MEGLA B BENCINSKE ČRPALKE 24 UR GRAZ beuak celove< ^ O VARAŽDIN ZAGREB Okarlovac OPAZIM Slovenske ceste so suhe in prevozne brez ovir, ki bi jih povzročilo vreme. Promer se povsod odvija brez večjih zastojev. Tudi na mejnih prehodih se promet odvija tekoče in čakalne dobe ni. Na magistralni cesti Postojna-Jelšane na platoju pred mejnim prehodom Jelšane pri gostilni Kolandra, je zaradi priključitve na vodovodno omrežje prepoved prometa danes od 8. ure do srede, 24. marca do 18. ure. Obvoz za ves promet bo urejen. SNEŽNE RAZMERE (vem) SLOVENIJA Kope FURLANIJA-JK ...-/20 Cimolais -/- KOROŠKA Podklošter -/35 Vrhe Bad Kleinkirchheim ...20/50 Lontovž .20/30 Pliberk/Peca -/30 Stari vrh -/- Sloveniji Plajberk -/50 Rogla ...-/30 Raibl -/- Dobrač -/30 Kanin ...-/50 Forni Avoltri Nassfeld/Mokrine ..60/80 Cerkno ...-/35 Forni di Sopra .20/30 Spittal/Goldeck Fleiligenblut 5/55 Soriška planina -/- Paluzza-Timau ..20/30 ..20/140 Vogel Katschberg ....60/80 Kabla ...-/20 Pontebba ..35/35 Koralpe/Golica -/30 Mariborsko Pohorje.. ...-/15 Pradibosco ..30/60 Kotschach/Mauthen 20/30 Kranjska gora -/- Prato Carnico Mallnitz „10/150 Pokljuka ....0/30 AVSTRIJA Rog - Črmošnjice.. -/- Sauris ....5/10 Arlberg „35/330 Prvine -/■ Seefeld ....20/70 Jezersko ..20/90 Kitzbuhel ....10/75 Ulovka -/- VENETO ..35/60 Obertauern 120/220 Krvavec Zeli am See „20/100 Črni vrh ..10/60 Schladming/Planai .10/100 V VEDNOST Svetovni meteorološki dan Od leta 1950 naprej praznujemo vsako leto 2 ■ marca svetovni meteorološki dan, na ta dan tistega leta je namreč- stopila v veljavo Svetovna meteorološka konvencija-Od takrat naprej vsako leto Trvršni odbO vanja okolja. " . j sliko je primerov, kako so imele države koristi o osa tehnologije. Omenimo naj le očiten naPreytj di uporabe satelitov in računalnikov. Saten bujejo uporabnike z nenadomestljivimi inform ni nad področji, kjer praktično ni drugih merite , Na sliki je emblem Svetovne meteorološke organi zacije. Andrej Kranjc