IZHAJA OD LETA 1959 LETNIK XXII ŠT. 8 HRASTNIK, 15. 8. 1980 | B BBBjji mr ■i mmm Ml ■Hi S JI n 1 c ■ j ©o y|F J8P ■ n n i - St/' ' niiiMi I ■ s J* 1 f tl 1 S m* ** ’ *-•& «.«..mULIm 30' "T Amh.vfcfa' \ s' ' /i ' s. i s i /*'•?.' s> ^ H&u. t % ‘ 5§» |§ «sIbs*^ »sPSIŠL Ji? ■SmI» «F Utoftg **» $*> H p te*— ■... ■ t «T' $f g? 11 farnim ■ l* 2& fHf ^ \Jk* - - PH ■ Jflf 3l!l^ Jff IMmim jgipiiiii Mi K PClE HFffPPl mlKKKBM 3Pjj|%ŽP^:& mm Uspešnih 120 let 22. julij — dan vstaje slovenskega naroda in dan steklarjev smo delavci naše delovne organizacije letos združili še z enim pomembnim jubilejem — 120-let-nico obstoja Steklarne Hrastnik. Teh 120 let pomeni za nas pisano in bogato zgodovino kolektiva, v katerem so se zvrstile številne generacije delavcev — dolga j desetletja zatiranih, ki so živeli in delali v slabih in težkih. življenjskih in delovnih pogojih, pa delavcev, ki jih je, kot celoten narod, ki so mu pripadali, zajela vojna vihra in nato generacije, ki so sodelovale pri izgradnji domovine in tudi naše tovarne. Dolga pot od ustanovitve steklarne leta 1860 pa do današnjih dni je pomenila rast, napredek, razcvet. Medtem ko je bilo na začetku okrog 60 zaposlenih, nas v sedanjem obdobju združuje delo že okrog 1.650. Po osvoboditvi leta 1946 je bilo proizvedenih 3.562 ton stekla, v letu 1979 24.309 ton in 26.119 ton planiranih v letu 1980. Leto 1950 pomeni tudi za Steklarno Hrastnik prelomnico. Pomeni, da so delavci dejansko prevzeli steklarno v upravljanje, pomeni, da so izvolili v mesecu avgustu prvi delavski svet. Delavci so v sproščanju svoje delovne u-stvarjalnosti stopili na novo, višjo stopnico. Sprostile so se pobude proizvajalcev, ki so v praksi dokazali, da so sposobni poleg dela v proizvodnji kvalitetno odigrati tudi funkcijo upravljalca in dobrega gospodarja. Zastavljeni načrti obnove in rekonstrukcije tovarne so bili realiziram, s tem pa obrnjen tudi nov list v uveljavljanju steklarne med proizvajalci stekla, tako na domačem kot tudi na tujem trgu. Naša tovarna, ki obiskovalca Hrastnika ob prihodu iz trboveljske smeri prva pozdravi z obsežnim tovarniškim objektom, je zrasla, ne samo zaradi dodeljenih kreditov za investicije, temveč ob pomembnem lastnem vlaganju in velikem angažiranju ter prizadevanju zaposlenih, tudi na račun družbenega standarda in osebnih dohodkov. Ni šlo vedno tako, kot bi si želeli. Kriza ni prizanesla niti naši delovni sredini. Izguba, s katero je bilo zaključeno poslovno leto 1976, je narekovala izdelavo temeljitega sanacijskega progra-. ma, usmerjenega predvsem v odpravo notranjih ozkih grl. Z veliko angažiranostjo in znova od- povedovanjem zaposlenih, ki so tudi v tem neugodnem obdobju ostali zvesti kolektivu, ter ob pomoči bank, naših partnerjev, pa tudi sklada skupnih rezerv SRS, je bila tudi ta kriza premagana in smer razvoja in gospodarskih uspehov se znova Vije navzgor, kljub številnim težavam, s katerimi se ukvarjamo v sedanjem obdobju, kot so dragi energetski viri in pomanjkanje reprodukcijskega materiala. Vse to in še več je Steklarna Hrastnik. Ime, ki zveni domače tistim, ki se danes vanjo vračajo vsak dan na delo, ki v njej uveljavljajo svojo potrebo po socialni varnosti, uresničujejo svojo funkcijo samoupravljalca. Ime, ki pomeni firmo za številne druge delovne organizacije po vseh republikah naše domovine in za firme z različnih kontinentov sveta, kot proizvajalca, ki si prizadeva v smeri kvalitetne proizvodnje in z nami zato že dolgo vrsto let sodelujejo. Nato tudi kot delovne organizacija, ki daje pomemben prispevek izvoznim prizadevanjem naše družbe, kar je med drugim tudi priznanje našim delavcem in strokovnjakom, da so kljub hudi mednarodni konkurenci sposobni pro- izvajati izdelke, ki jih potrebujejo najrazvitejše države. Osnovne naloge pri našem bodočem delu bodo morale biti še nadalje usmerjene v to, da bomo zagotovili čim kvalitetnejšo in količinsko ustrezno proizvodnjo ter najustreznejšo samoupravno organiziranost DO, ki bo jamstvo za resnično samoupravno odločanje delavcev v vseh vprašanjih, ki so povezana z delom in razvojem posameznih TOZD in DO kot celote. Z namenom, da dosežemo čimboljše rezultate in okrepimo položaj vseh temeljnih organizacij in delovne organizacije kot celote, smo v letošnjem letu sprejeli stabilizacijske ukrepe, katerih dosledno izvajanje vseh članov kolektiva mora ustvariti dobre pogoje za naš nadaljnji razvoj ter prispevati k boljšim delovnim in življenjskim pogojem nas vseh. To pa pomeni, da se moramo vsi zavedati dejstva, da so delo in rezultati našega dela edino merilo, ki nas v naši samoupravni socialistični družbeni skupnosti uvrščajo ha ustrezno mesto, nam dajejo ustrezne pravice, pa tudi nalagajo nadaljnje obveznosti. Proslava ob delovnem jubileju DO 19. julija je bila na stadionu, za Savo osrednja proslava ob počastitvi 120-letnice obstoja Steklarne Hrastnik. Zbralo se je veliko število naših delavcev in tudi občanov Hrastnika, prisotni pa so bili tudi gostje, med njimi tudi tovariši Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc, Martin Mlinar, Vida Mikuš in predstavniki občinskih in-medobčinskih družbenopolitičnih organizacij Hrastnika in drugih revirskih občin. Slavnostni govornik, sekretar predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije,-Ivan Godec, je zbranim spregovoril o .razvoju steklarne in o bojih steklarjev za boljše delovne pogoje ter boljše plačilo za opravljeno delo, vse od obdobja 1860. Posebej je izpostavil zadnjih 30 let delovanja tovarne, ko so delavci, prevzeli upravljanje steklarne v svoje roke ter v tem času dosegli največje delovne in razvojne rezultate. »Leto 1980 je bilo v marsičem prelomno leto, v katerem bomo postavili temelje za nadaljnji razvoj v prihodnjem Srednjeročnem obdobju,« je poudaril tovariš Godec: »Steklarji že doslej niste bili zadovoljni s položajem, panoge, v. kateri delate. V zadnjem času vas je še posebej prizadela izjemno hitra rast cen goriv, brez katerih ne more teči proizvodnja v steklarstvu. Vaši programi | razvoja temelje na modernizaciji dosedanje proizvodnje in s tem na zmanjševanju števila delavcev ža enak delovni rezultat. Že doslej ste bili uspešni pri izvozu svojih izdelkov, zadnji izvozni rezultati , pa vas še utrjujejo v prepričanju o pravilnosti, svoje usmeritve v trajnejše zunanjetrgovinsko delovanje, kjer vaš izvoz nekajkrat presega nujen Uvoz reprodukcijskih materialov in nadomestnih delov. Svojo proizvodnjo nameravate razširiti tudi na proizvodnjo penastega stekla, velike steklene embalaže m zgraditi orodjarno. Če vam to uspe, boste steklarji s tem razrešili ob Svojih tudi nekatere pereče probleme slovenskega gospodarstva ter tako prispevali k večji uspešnosti slovenskih delavcev v celoti,« je dejal Ivan Godec. Na proslavi so s svojim programo nastopili še: godba na pihala in moški pevski zbor Svobode II ter recitatorska skupina. Podeljena priznanja Na podlagi sklepa delavskega la ob visokem jubileju — 120-let-sveta delovne organizacije in na niči obstoja — podeljena prizna-predlog družbenopolitičnih orga- nja naslednjim tovarišicam, to-nizacij Steklarne Hrastnik so bi- varišein in društvom: 1. Bec Emil' 2. Bedenik Silva 3. Bevec Justa 4. Birsa Edo 5. Blaško Viktor 6. BoČko Rajko 7. Br a daš e vic Boka 8. Brilej Karl 9. Cigeljnak Ditka 10. Ciglar Janez 11. Cvelbar Stane 12. čakič Ljubo 13. čičič Risto 14. Debelak • Štefka 15. Dragar Karli 16. Drame Hilda 17. Dremel Karli 18. Delpin Gerhard 19.. Dreu Marjana 20. Gerhard Jože. 21. Godicelj Dora. 22. Gomilar Rudi 23. Gorenšek Edi 24. Gornik Slavko 25. Grašič Fanči 26. Gričar Majda 27. Grčar Karli' 28. Greben Kristina 29. 'Guzaj Jože 30. Grum Ivan 31. Haberl Adolf 32. Halzer Robert 33. Hudi Alojz 34. Hudi Viktor 35. Janežič Alojz 36. Jazbinšek Olga 37. Jovan Valči 38. Jerkovič Jakov 39. Jeršin Ignac 40. Jelenc Slavko 41. Kalpič Ivan -42.' Kapélar Albert 43. Kastelic ‘ Jože' 44; Kavšek Niko 45. Kavzar Janko 46. Klanšek Jože 47. Klemen Ignac 48.. Knap Dominik 49. Kneževič Nedeljko 50. Kobal Anton 51. Korbar Heda 52. Koritnik : Karli II. 53. Kirhmajer Rudi I. 54. Koritnik Matija 55. Krošlin Grozdana 56. Krsnik 'Franjo' 57. Kosm Gvido 58. Kunstelj Matilda 59. Laznik Stane 60. Lapornik Franc' 61. Majcen'Jože 62. Marčen Alojz 63. Matekelj Lado 64. Matko Franc 65. Meterc Ingrid 66. MilevŠek ‘ Štefka 67. Milinovič -Brane 68. Moder Leopold 69. Mrcina Maks 70. Novak Avgüst 71. Ofentavšek Cvetka 72. Orožen Stane 73. Obermajer Silva 74. Pavlič Jože 75. Petrič Vili I. 76. Plazar Franc 77. PotuŠek Slavi 78. Pokrajac Doko 79. Premec Jože 80. Presker Vlado 81. Pufler Edi 82. Pust Vojko 83. Rački Viktor 84. Radej Stane 85. Rancinger Jože 86. Rome Ana 87. Rugelj Jože 88. Ržek Jože 89. * Savič Morniir. 90. Savkovič Ilija 91. Selič Franc 92. Sihur-Anton 92. Sihur Etna 94. Sihur Zvonko 95. Smode Mirko 96. Smodič Julij 97. Stojančič Stanko 98. šantej 'Alojz 99. šrenk Adolf 100. Tosič Savo 101. Tovornik . Marjana 102. Tušar Jože 103. tis Aleksej 104. Velej - Anton I. 105. Velej Jože 106. VeraČ Anton 107. Vidovič Franc 108. Vintar Vinko 109. Volfand Edi 110. Vovk Erih 111. Vračim Viljem 112. Vretič Ivan 113. Zorc Miroslav II. 114. Zupanek ' ■ . Franc 115. žagar Rajko 116. žagar Anton 117. žibret Franc in Gasilsko društvo Steklarne Hrastnik Godba na pihala Svobode II Moški pevski zbor Svobode II Hrastnik Strelsko društvo Steklarne Hrastnik | :■ ' ■ '' , ' /V ;/,/ 'f Wf0¥0W0¿ Hi v»'s' 'f ¡ü''s ■ l Ä lili '1^ f | 'WámméwÉií i HC • ¡Si !T* Ljubo Čakič, TOZD 1 prejema priznanje Živimo s Titom (Izvlečki iz knjige Vladimira Dedijera: Josip Broz Tito — Prispevki za življenjepis) — 2. del Prva svetovna vojna Josip Broz je začel služiti vojake leta 1913, najprej pri' nekem ..cé-; 'Sarskem polku na Dunaju. ' ; »Služiti v avstrijski; armadi«-,.. se jé . spominjal tovariš Tito: »Mi.-ni prijalo iz več razlogov. To je bila predvsem zatirateljska vojska, ki ni držala v- sužno-sti samo mojega naroda, marveč je služila kot sredstvo za zasiiznjéyanje drugih narodov. Drugič je bila. to - kot vojska slaba armada. Vojakusploh til bilo dovoljeno,-da bi'pokazal kakršnokoli iniciativo . .; . Ko •sem prišel k vojakom, sem- imel,, kakor vsi mladi ljudje, frizuro. Jasno mi | je bilo, -da morajp-biti vojaki estri-. . ženi, toda način; na kakršen''je- bilo to napravljeno, me je globoko užalil. Že pri vratih me je sprejel korporal: »Q, gospod socialist, tudi vi ste-tu!« .Počprabil je strojček za striženje m mi napravil križ . skozi' lase. Bilo je- na kupe stvari, s katerimi-so nas mučili. Mahoma smo se morali naučiti na pamet ves rodovnik habsburške hiše . .\« t Nekaj mesečo v po prihodu k vojakom, je bil Josip Broz določen za podčastniško šolo, v katero je rad odšel, saj se je želel dobro izučiti vojne spretnosti. 'V šoli je zelo naglo napredoval in kmalu postal najmlajši vodnik v polku. Bil je tudi Odličen sabljač. Kot prvak sabljanja v.pp.lku je bil v letu 1914 poslan v Budimpešto na tekmovanje za prvenstvo v ; Avsi.ro-Ogrski armadi. Osvojil je 2. mesto in srebrno kolajno. Ko je leta 1914 izbruhnila vojna, je bil Josip Broz še pri vojakih. Zaradi tega, ker je govoril vojakom proti vojrii, je bil nekaj časa zaprt v petrovaradinski -trdnjavi. Ovadil ga . je. namreč neki stari .narednik,;. Rešila .ga je branjevka -— Srbkinja, ki je -‘.pri zaslišanju trdila;- -da .si., je narednik, vse skupaj izmislil. Oproščen obtožbe je bil-januarja 1915 poslan na Karpate, na fronto proti Rusom,' •kjer so 'besnili hudi boji. Vojska je .bila slabo oboroženain opremljena. ’ Žrtve šO bile ogromne; ne ...samo zaradi streljanja, temveč tudi zaradi hudega . mraza. »Tedaj ' sém zasovražil, vojmo«,, je 'pripovedoval tovariš Tito:' »Človek ni-imél ničesar, za kar hi se "boje-j Val...« Pomladi 1915 se je začela nova ruška ofenziva. Neke noči je padla granata med vod Josipa Broza. Veliko vojákóv je bilo mrtvih. Josip Broz je dobil težke kontu-.zije in so- ga prenesli v bolnico, kaj kmalu pa znova poslali na bojišče. Tu je bataljon,-v katerem se je' nahajal, doživel napad Čerkezov. V boju je-neki Čerkez potisnil - Josipu Brozu v ramo železno ost. Ranjen je prišel v ujetništvo- in v bolnici preživel polnih 13 mesecev. V času, ko so se Avstro--Ogrskii vojaki bojevali z okrutni-' mi-Čerkezi, so se .častniki zadrževali v varnem -zaledju, kjer so pili, 'slaveč Veliko -noč. Sočasno, ko • so se Čerkezi spopadli z 'bataljonom, ko zajeli tudi njegov štab in . y njem pijane- častnike. Rana, ki jo je dobil tovarjš Tito y 'tem spopadu s Čerkezi, je bila globoka, pridružila pa se ji je še pljučnica in nato- še pegavec: Bolničarji' so mu že položili rdeč;, trak na posteljo — znamenje, da. bo ranjenec umrl. Ležal je-pod veliko ikono in 'ko še mu je 'bledlo, je obtoževal svetnika, da mu hoče ukrasti-njegove styari, o čemer, so mu pripovedovali ostali jetniki,_ ko •je.kriza prešla. . V ujetništvu jo veliko ‘bral in se naučil. tudi; ruski. Ko je ozdravel, so ; ga premestili V. ruske vasi nadelo. Kot cestniku muj tega ne bi bilo treba opravljati; .vendar se. je.* sam priglasil. V ujet-niškem taborišču je bilo tudi precej Madžarov, Romunov in Slovakov, ki so - ga izbrali za svojega predstavnika.j Tako se je Josip Broz boril ža za- . ščito njihovih /skromnih pravic.j Zaradi tega ga je doletelo tudi maščevanje, šefa sekcije jetnikov, ki ga je spravil v zapor, kjer so ga pretepli Kozaki. Ko so ga izpustili iz zapora, se je odločil za; beg. Načrt, zbežati na Poljsko, se mu: je ponesrečil,-saj iso ga znova : zajeli.. ' Nekaj čaša je prebil zaprt v Pelropavelski ječi, nato pa je bil izgnan ha Ural, a je vmes pobegnil z vlaka, ki je prevažal ujetnike. Ker je. bil v civilni obleki ihi je'odlično govoril rusko, na drugem- vlaku,-, kamor je vstopil, ni bil/ tako Sumljiv. Zaradi njegovega pobega So bile po vseh vlakih: izvr-' šenb preiskcv::, tud: h/ \ lak, kjer j e bil J osip Broz, j e ; prišelI Kozak in slučaj je hotel, da je najprej pristopil k njemu in ga vprašal »Ali je med vami -neki pobegli-avstrijski' ujetnik?.«-Broz je krat-, ko. odgovoril: »Njet!« V 1tem času je v Petrogradu izbruhnila okto-.brska revolucija. Tudi Josip 'Broz se je pridružil Rdeči :gardi. Pozne-1 je je bila ta garda razbita, ker je v Omsk prispela, kontrarevolucio-narna armada in'Josip Broz je motal pobegniti: v.; stepo. V okolici' Omska je našel 'zaposlitev pri bo--gatem Kirgizu, kjer -so Iga "cenili kot dobrega mehanika v mlinu-. Bogati 'kmet ga ni -prijavil kazen-. - skim 'ekspedicijam, čeprav je vedel, da je.. Josip Broz komunist.- ZAHVALA Ob nenadni boleči izgubi naše drage mame MARIJE KAVŠEK se iskreno zahvaljujemo delavkam in delavcem v TOZD 3 — dekorimica s satinirnico za darovani venec. Marija Selak ZAHVALA Ob moji upokojitvi se po tej poti -iskreno, zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem v skladišču gotovih izdelkov ter uslužbencem v komerciali za prelepa darila in šopek; Vaša pozornost me je prijetno presenetila-. / V nadaljnjem delu vam želim še mnogo delovnih uspe_-hov, medsebojnega razumevanja in osebne sreče. Nande Stepišnik Med Kirgizi je Broz prebil precej časa. Ko ..je bil Omsk osvobojen Kolčaka in njegovih sil, se. je lahko Josip Broz odpeljal proti Petrogradu. Jeseni leta 1920 pa je prispel na mejo Jugoslavije. V novi državi »Sveto krono je vrag vzel«, šo govorili Kumrovcem- in drugi, zagonski kmetje leta 1918, ko je propadala Avstrp-Ogrska monarhija. . Iz Hrvaške in Slovenije ;je v 1. svetovni vojni padlo 70.000 ljudi, Nad- 150.000 jih "je prišlo v-vojno ujetništvo.. Širil se je zeleni kader, ki je ropal in izvajal nasilje.-Tujo buržoazijo je nadomestila doma- -ča, ki je prišla na oblast in v svojih metodah ni:-bila nič/boljša kot prejšnja. ' Zunanji. ■ sovražniki so pridno razpihovali notranja nasprotja. Leta 1918. .je bila skupna “.država sicer ustanovljena, ¡toda. 'ljudstvo ni bilo vprašano, kakšna bo ta država, kako bodo urejeni medsebojni odnosi med narodi-, kdo bo nosilec suverene oblasti mr. po-Ndobrio. Velikosrbska buržoazija z regentom Aleksandrom na čelu se je vrgla na ropanje in zasužnjeva-nje vseh dežel v Jugoslaviji, izvajala nasilje',' pritiske. Življenjski pogoji delavskega razreda so bili neznosni. Devet desetin delavstva je bilo brez dela. Vladala je velika revščina, o čemer priča tudi oglas, ki je tisti čas izšel v-listu. Demokracija v Beogradu;, »Darovala bi" svojega deset mesecev starega otroka- moškega spola.zaradi materialnega pomanjkanja/. Oglasi na naslov: Ran-ka, sestra Lazarja Laziča, Dublje. 25. K 1919.«- Oktobrska -revoludija je vpliva-la tudi na razpoloženje zatiranih -množic, v drugih‘državah. Povečala se je borbenost delavce*v, ki je zaznamovala vidne Uspehe. Izbojevan je bil 8-urni delavnik, delodajalci so morali pri posredovanju zaposlitev upoštevati delavske sindikate. Propadla je .akcija . vlade,. . poslati, sile proti Sovjetski Rusiji,; ker so se takim. načrtom, ljudske množice, uprle,’ Naraščala, je moč - nove: delavske :. stranke SDPJjk) ustanovljene, v letu .1919, vendar njeno' vodstvo ni znalo izrabiti, prednosti, ki; jih. je imela. Buržoazna je začela prehajati v protinapad.'V letu 1920 so bile občinske volit ve.,, rrn katerih je ta. stranka dosegla. lepe uspehe. Tako je komunistična lista. v- Beogradu dOr bila 30 mandatov od 45 odhorniš-kih mest -vy.6toduii. Nato: pa se je pričelo nasilje, in., oviranje komunistov, da bi prevzeli nove funkci-, je, češ,, da-, niso .prisegli, ; Opartum-i-. stično vodstvo stranke ni niti pra-. vilno’ izrabilo' možnosti pritožbe državnemu svetu, ampak se je zadovoljilo le i s formalnimi ukrepi, ki- pa so vodili k porazu. ' V talci situaciji se je vrnil v domovino Josip Broz. V Kumrovcu ni našel nikogar: svoje družine. Leta 1918. mu' jej .umrla mati, oče pa se je preselil v neko drugo vas. Po kratkem obisku pri.njem, je odšel v Zagreb, kjer. se je zaposlil, •se včlanit v , sindikat, in., se- vpisal za člana KPJ, Sodelovat je v meikaj ■stavkah.- Ob--proslavi oktobrske revolucij e je ■ ■ imel- predavanje- v I sindikatih v-iZagrebu . in ga končal z vzklikom: »Samo z, oboroženim bojem - si, more delavski ■ razred :98 svojiti. oblast« . Sodeloval je. tudi pri agitiranju za volitve v ustav-nodajno skupščino. V parlament je j) riši o 59 komunistov. Po moči je bila to tretja stranka: v državi in edina politična stranka,. ki je imela poslanca iz vseh dežel - Jugoslavije. | Po podpisu ■ sramotne Rapalske pogodbe, po kateri je 600.000 Jugoslovanov ostalo v italijanskem suženjstvu, jej: vlada Aleksandra Karadjordjeviča najprej .udarila po delavskem razredu in njegovem najzavednejšem delu — KPJ. Decembra 1920 je bila razglašena Obznana — KPJ postavljena izven zakona in njeno premoženje zaplenjeno. Sima Markovič se je obnašal oportunistično. Njegov stavek komunistom je bil le: »Ne dajte se provocirati« Ni hotel sklicati centralnega komiteja, da bi se situacija prediskutira-la. Marsikje so zaradi tega morale partijske organizacije ravnati na. svojo pest. Josip- Broz je'v Zagrebu s tovariši hodil od delavnice do- delavnice in prepričeval delavce, da. je potrebno stavkati« Ph. Ob-znani so se začeli še bolj, slabšati tudi življenjski pogoji delavskega razreda. Zaradi izredno slabih razmer, se je Josip Broz odločil poiskati drugo zaposlitev. Leta 1921 je prišel v vas Veliko Trojstvo, V vasi Veliko Trojstvo Tu se je zaposlil v mlinu Samuela Polaka. Stari kmet Filip Kran-želič se je spominjal: »Josip Broz je prišel v Trojstvo b-rezmesankolj iu je moral pr.vo noč na slami prenočiti, ker. niti pgstelj e ¡/ni: imel-,«.. Kmalu so. ga. .vsi cenili, saj .-Je/bil spreten in vsestranski za delo. De-, lal je v mlinu, pa tudi kmetom je popravljal različno orodje in. podobno. Precej se je s kmeti tudi pogovarjal. Govorki, so,:o prega-.. njanjih,.;kii jih je - izvajala, ohlast, največ pa o poglavitni kmečki stiski — o zemlji. Obljubljena.'agrarna reforma : namreč ni bila izvedena! Josip Broz jim j e razlagal, kako je Lenin razdelil-zemljo kmetom,'jim- pripovedoval spomine - iz Rusije'. Naletel' je na precej svojih somišljenikov. V Trojstvu mu je žena .rodila- punčko, ki- sta ji dala ime Zlatica, ker je imela že ob rojstvu nenavadno lepe . lase rumene barve. Leto dni .pozneje se je rodil še en otrok —- fantek. Hinko. Toda 7. dni po svojem rojstvu je deček umrl za grižo. Zato, sta se starša navezala na Zlatico Leta 1923 je deklica dobila davico. V vasi ni bilo. zdravnika, bolezen pa je izbruhnila' iznenada In -Zlatica' je umrla. .To • je 'Josipa. Broza z^lo-pretreslo. / Josip Broz ,iu drugi somišljeniki iz Trojstva, sa,poskušali dobiti zve-, zo s. partij sko organizacijo, kar' pa, ni bilo lahko, saj so bili z Obzna-no razpuščeni, tudi delavski sindi- , kati, mrgolelo je vohunov In provokatorjev. Marca 1923 so Broz in tovariši, zvezd š partijsko ¡'organizacijo le dobili. Josip Broz je z uspehom opravljal razne partijske naloge in je M v začetku leta ,1924 izbran za člana okrožnega komiteja, Djuro Šegovdč, preko katerega so Broz in tovariši . dobili zvezo, se je 'spd« minjal: »Josip. Broz. je bU- tedaj mlad,. .precej vitek, vesel dečko.' Rad je zbijal šale, kadar ni šlo za politične stvari. Bilje uglajen, redoljuben, -lepo oblečen. Sicer pa ni poznal omahovanja,. v političnem delu je- zahteval, da so vse stvari jasno postavljene, do kraja pojas- njene in da je to, kar je bilo tre--ba storiti, opravljeno odločno in dosledno, še vedno~jejbil pod vtisom dogodkov v Rusiji in bil trdno prepričan, da se zmaga revolucionarnega gibanja v naši dežela; -ne da z ničemer ' preprečiti.« /J ; Politična situacija na Hrvaškem je bila tedaj nenavadno napeta. Broz, Šabič, Šegovič in drugi so po nalogi- okrožnega .komiteja zbirali orožje in. izvajali priprave za oborožen boj. V imenu okrožnega komitej a j e Josip Broz pogosto odhajal v Zagreb, kjer se je nekoč srečal tudi s sekretarjem oblastnega 'komiteja KPJ v Osijeku in mu poročal o situaciji na -terenu,’ o 'razpoloženju množic, o zbiranju orožja. Na koncu mu je odkrito dejal, da mora partija; sprejeti neko. odločitev. Radovanovič pa je. vse skupaj odklonih, karJe-bilO: za Broza in tovariše precejšnje razočaranje. Ker je bila . KPJ prepove“ dana, so komunisti na predlog Jo-sipa Broza .izkoriščali „radičevske. politične manifestacije za propagiranje svojih parol. Na shodih so, Rok za vpis v srednje šole jc potekel. Večina, hrastniških osem-letkarjev; že uživa počitniške radosti, vpis v srednjo ali poklicalo šolo je namreč že opravljen, pa tudi učno mesto v delovni organizaciji ali pri obrtniku je zagotovljeno. Vendar pa lahko; počit“ nikujejo samo tisti,, ki. jim je bil učni' uspeh vse šolsko leto prva skrb in ki .so o svoji poklicni odločitvi tehtno razmišljali že prej in ob tem: upoštevali nasvet strokovne službe za poklicno usmerjanje. Nekaj.■, v^č zaprek pri vpisu imajo fantje in dekleta, ki so se odločili mimo strokovnega mnenja poklicnih, svetovalcev in pri odločitvi, niso upoštevali svojih učnih in drugih, sposobnosti niti kadrovskih potreb .deficitarnih poklicnih .področij, v „.občini,, s katerimi so bili., med šolskim letom večkrat .seznanjeni. Od 117 osmošolcev, letošnje generacije, ki je v primerjavi z generacijami preteklih let številčno precej, šibka, se, je v srednje šole usmerjenega, izobraževanja, vpisalo 43 osmošolcev ali 36,7 medtem ko je bil interes za ¡vpis« V poklicne .šole precej večji, kar '69 učencev je bilo zainteresiranih za , vpis v .-različne; poklicne šole, kar; predstavlja, 38,3 % celotne generacije. Smemo trditi,, da je to število zadovoljivo,-saj vemo, da so ¿potrebe združenega dela precejšnje ravno po poklicih širokega, profila in. to se. posebno kovinske stroke. Za. zaposlitev ,v- treh- različnih delovnih organizacijah se je odločilo 5 osmošolcev... Naštejmo, katere srednje šole so letos privlačile hrastniške osmošolce: najbolj- privlačne so tehniške .šole,. Jn; sicer- tehniško strojna in; elektro .šola Trbovlje ter tehniška gradbena šola Celje, 9 učencev se je vpisalo v splošno ■ gimnazijo in 5 v pedagoško gimnazijo. Pri dekletih je še zmeraj zaslediti velik interes za srednjo porazdelili tovariše, ka so vzklikali gesla proti reakciji, terorju, za demokratične .pravice, za zvezo de-lavčve in kmetov, za priznanje Sovjetske Rusije. Praznovali so tudi 1. maj in. leta 1924 je zavihrala rdeča zastava, na zgpdpvinski lipi Gornjega-mesta v Križevcih. Po iz-daj i -Stj epana Radiča,. ki j e dal- pr eko . svojega brata -v skupščini izjavo, da priznava -monarhij p in Vidovdansko,. rustavoj je bilo.' prebivalstvo po vaseh,prepadeno. Človek,-k-i, jih je vodil doslej, Je, izdal interese kmetov. Kmetje «o postali razočaram, pobiti, brez vodje. Josip Br.oz se je .Ukvarjal z mislijo,. da odide v kak industrijski center, kjer bi mogel aktivneje politično delati. Pa tudi v mlinu je prišlo do sprememb. Polak je umrl, lastnik,, mlina pa je postal njegov ,zet, nadut človek,. k-i-Je hotel ile gospodskp živeti. Za svoje v.se večje potrebe- jezačel zaposlenim zmanjševati plače. Tako je Josip Broz po štiri in- pol letnem bivanju zapustil. Veliko Trojstvo. (Nadaljevanje prihodnjič) medicinsko šolo, kamor se je junija ¡vpisalo.-,9 učenk. V kadetsko šolo - sta bila sprejeta 2 učenca, Naj povemo, da je bilo za splošno srednjo vojaško šolo v Ljubljani dovolj resnih kandidatov, ki pa so-žal ostali praznih rok, saj so pogoji za vpis tako želo zahtevni, da nihče izmed - navdušencev ni bil sprejet, največ fantov je bilo odklonjenih Zaradi zdravstvenih' razlogov,, ... Poglejmpjše, kakšen je bil odziv učencev na vpis v- poklicne šole? Kb primerjamo-število vpisanih v poklicnih šolah s števi-lpm vpisanih vvsrednjih- šolah, . naštejemo skoraj 30 učencev več v poklicnih šolah. Največ fantov je pokazalo interes za poklicno kovinarsko šolo v Zagorju, kjer beležimo kar 30 vpisanih učencev. Precej .visoko številko beležimo tudi pri prodajalcih in ..to 17 vpisanih, tako da je za nekatera dekleta in fante zmanjkalo učnih mest v zasavskih delovnih organizacijah in si zato učenci iščejo učna mesta v Ljubljani in Celju. Bolj kot lani je bilo pri letošnjih osmošolcih več zanimanja zaslediti za gostinsko šolo v Zagorju, v katero se je vpisalo ‘7 učencev. Minimalen ¡Sa je vpis v poklicno administrativno šolo, 1 gradbeno šolo, frizersko šolo in poklicno oblačilno šolo, v navedene-šale sta se vpisala po 2 učenca., ■ . Verjetno bo bralce zanimalo, koliko hrastniških osemletkarjev se bo v prihodnjem šolskem letu šolalo v Zasavju in koliko v drugih krajih. Zbrani podatki povedo, da se bp -v šolskem letu -1980/ 81 šolalo v poklicnih in srednjih šolah 56 hrastniških učencev, 32 se jih bo napotilo- v Celje, 12 v Ljubljano in 2 v Sevnico.' Zaželimo jim čim več uspeha. Poklicni svetovalec Irena Kavšek Kam po osnovni šoli ? VPIS HRASTNIŠKIH OSEMLETKARJEV v srednje in poklicne šole . v šolskem letu 1980/81 REZULTATI POSLOVANJA TOZD 1 - Ročna in polavtomatska predelava steklene mase Za preteklo obdobje januar—junij je značilno, da so bile prisotne težave pri uvozu surovin, repro-repromateriala in opreme ne glede na naš visok izvoz ria konvertibilna tržišča. Zaradi poznanih težav pri zunanje trgovinski menjavi na sploh, so se strani še bolj zaostrile, kar je imelo za posledico vse ' pogostejše neredne ipreskrbe s kartonsko embalažo, ki je v zadnjem času že prišla v kritično fazo. Zaradi določenih težav pri uvozu potrebne opreme za prehod na kur-, jenje z zemeljskim plinom, nismo uspeli pravočasno opraviti potrebnih del in prevzeti določenih količin tega plina, ki pa so nam ga zaračunali, kar nam zmanjšuje rezultat poslovanja. Tudi ostale pomanjkljivosti, navedene v »Informaciji o poslovanju TOZD 1 v obdobju januar—marec 1980«, ki se nanašajo na občasne zastoje zaradi premajhnih kapacitet TOZD 3, niso povsem odpravljene. Ker še ni realizirana načrtovana investicija v TOZD 3, (peč za žaganje, avtomatski stroj za več barvni sitotisk). Tudi v letošnjem letu še naprej upada število zaposlenih v TOZD i. 1. 1. 1980 nas je bilo še 643 delavcev, 30. 6. 1980 pa nas je bilo le še 619. To nezadržno upadanje zaposlenih v TOZD 1 nam povzroča resne probleme pri izpolnjevanju planskih nalog in nas sili, da najdemo ustrezne rešitve za bodoče srednjeročno obdobje, za katerega je pričakovati še nadaljnje u-padanje. PROIZVODNJA Iz podatkov, ki jih je zbrala strokovna služba je razvidno, da smo v tem obdobju vskladiščili za 3,128.613 kg steklenih izdelkov in tako dosegli letni plan z 63,85 %, Vskladiščili smo torej za 1,95 % več kot v istem obdobju lanskega leta, kljub temu, da nas je bilo v letošnjem letu za 49 delavcev manj. Proizvodnja je potekala torej izredno uspešno, saj smo ob ugodnih pogojih (ni bilo Vroče) dosegli do sedaj najnižji lom — 9,08 %., V istem obdobju v lanskem letu je bil dosežen lom v višini 10,65 %. Podrobnejše analize teh lomov kažejo, da je napaka dela dosegla 76,80% lanske, napaka stekla 88,22%, in ostali lomi 85,61 % od lanskega. Kot vidimo so naši stabilizacijski napori dali določene pozitivne rezultate. PRODAJA V tem času smo prodali ža 3,112.410 kg steklenih izdelkov .in smo torej za ca. 16 ton povečali zaloge. Prodali smo 63,52% letno načrtovane prodaje. IZVOZ Podatki nam kažejo, da smo na tuja konvertibilna tržišča prodali za 1,972.818 kg steklenih izdelkov in tako dosegli letni plan izvoza z 62,41 %. Vrednost izvoza po prodajni ceni je bila 76,962.960,12 din ali 3,797.112,21 ameriških dolarjev. Kot je bilo omenjeno že v »Informaciji o poslovanju TOZD \ v obdobju januar—marec 1980«, so nastali določeni problemi pri prodaji ročno izdelanih opalnih raz-svetljavnih teles. Ta situacija pa se je nenadno še poslabšala z nastalo recesijo v ZDA. Zato smo navezali stik z kupci, ki so že prej kupovali te naše izdelke, pa so jih kasneje zaradi naše nekonkurenčne cene nehali. Rezultat teh razgovorov so določena nova naročila, saj smo z uspešnejšo proizvodnjo (nižji lomi) postali zopet zanimivi. V izvozu smo dosegli 95,75 % planirane povprečne neto prodajne cene. DOMAČI TRG Na domačem trgu smo prodali I, 139.592kg. izdelkov in dosegli letni plan prodaje z 65,55 %. Pri tem pa smo dosegli le 87,53 % povprečne planirane neto prodajne cene, ker v tem obdobju nismo spremenili cene za razsetljavno steklo, kljub nezadržnemu naraščanju izdelkov. V prvem polletju smo dosegli CELOTNI PRIHODEK v višini 158,568.293,81 din ali v odnosu na plan za leto 1980 z 58,79 %; Stroški so dosegli višino 82.365.891.28 din in tako dosegli planirane za leto 1980 z 60,45 %! Pri tem so poslovni stroški dosegli". 57,10 % letno planiranih, interne storitve TOZD 3, TOZD 4. in TOZD 5 pa so dosegle že 62,20 % letno planirane vrednosti. Družbeni proizvod je bil dosežen v višini 76,202.402,53 din, to je 57,09 % od letno planiranega. Amortizacija je obračunana v višini 3,788.633 din, to je 47,34% letno planirane. V tem obdobju smo dosegli dohodek v višini 72,413.769,53 din, kair je 57,71 % od letno planiranega. Splošna in skupna poraba je do-sežeiia v višini 6,830.268,30 din, obveznost na podlagi osnove za davek iz dohodka v višini 2,228.605,60 din. Za kritje stroškov DSSS smo porabili 8,131.908,63 din, tako da je dosežen ČISTI DOHODEK v višini 55,222.987 din, to je 56,49 % od letno planiranega. Za osebne dohodke smo porabili 41,259.282,55 din, kar je za 25,17 % več kot leto poprej in do-. segli v letu 1980 planirane z 51,51%. Za stanovanjski prispevek smo namenili 2,393.383,80 din. Iz ostanka čistega dohodka v višini II, 570.320,65 din, kar je 89,43 % od letno planiranega, smo porabili za: Regres za prehrano v letu 1980 — 1,225.997 din ali Pokritje bonov iz leta 1979 1.119.951.28 din, Za rezervni sklad (2,5 % od dohodka) 1,810.344,25 din, Za razne sklade 7,414.028,12 din. Ta sredstva bomo nujno potrbova-li za kritje izpada dohodka v poletnih mesecih; ko bomo zaradi dopustov obratovali v bistveno manjšem obsegu in ko bodo rezultati zaradi neugodnih pogojev (vročina) tudi objektivno slabši, V prvem polletju letošnjega leta smo v TOZD 1 dosegli povprečni mesečni osebni dohodek v 'višini 7.745,90 din, kar je za 29,52 % več kot v istem obdobju leta 1979. Na zaključku te kratke informacije poglejmo še, kako smo pri razporejanju dohodka in čistega dohodka uresničili usmeritve Resolucije oziroma Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980. Iz prikazanih rezultatov je razvidno, da je dohodek porastel za 37,39 %, kar nam po izračunu dovoljuje porast sredstev za osebne dohodke do 28,29 %. Mi pa smo na osnovi rezultatov poslovanja izplačali za 25,17 % večje OSEBNE DOHODKE. Vodja TOZD 1 Niko Kavšek, dipl. inž. TOZD 2 — Avtomatska predelava steklene mase V prvem polletju je bilo proizvedenih 11,613.374 kg steklenih izdelkov ali 53,73 % V primerjavi S planom. Lom je bil dosežen v višini 6,78 %, v istem obdobju leta 1979 pa je znašal 10,74 °/o. Če analiziramo kazalce, ki se navezujejo na vse funkcije proizvodnje lahko zaključimo naslednje: ;• — Dejansko je potrebno pohvaliti prizadevnost delavcev, ki so kljub raznim problemom u-stvarili tako lepe proizvodne rezultate, kar seveda pogojuje tudi uspešnost poslovanja. _—Tudi vse vrste porabe surovin in ^energije šo v primerjavi z doseženimi specifičnimi porabami na kg stekla manjše. — Vzdrževanje ni ustrezno organizirano in pogojuje — nerealne zastoje v proizvodnji. PRODAJA Za obravnavno obdobje je še vedno značilna precejšnja konjunktura ria domače in tujem trgu. Predvsem je evidentno pomanjkanje steklene embalaže, kar povzroča precejšnje težave prehrambeni industriji. Tudi izvoz smo dosegli oziroma presegli in bodo tudi v prihodnje naša prizadevanja, da u-stvaririio čimveč izvoza. NABAVA Z nabavo smo imeli kar precej težav. Predvsem s sodo in repro-materialom in z uvoženimi rezervnimi deli. Posebno je potrebno omeniti nabavo sode. Ta surovina je na jugoslovanskem trgu deficitna. Prav tako pa dobavitelj SODA-SO LUKAVAC ne spoštuje pogodbenih dogovorov in smo zaradi tega prisiljeni večje količine te surovine uvažati. Kar precejšnji problemi pa so tudi s kartonsko embalažo, tako da pride do občasnih proizvodnih motenj. TOZD 3 — Dekorirnica s V tem obdobju smo po podatkih iz žgalske knjige izdelali: kosov — v proizvodni skupini ročno ‘ 1,616.491 — v proizvodni skupini sitotisk: 2,292.234 ■ . — v proizvodni skupini • satinirapje 455,585 — skupaj 4,364.583 Če primerjamo to s proizvodnjo v enakem obdobju prejšnjega leta," vidimo, da smo izdelali EKONOMSKO STANJE V prvi polovici leta smo bili tudi pri ustvarjanju vseh oblik dohodka uspenši, če primerjamo januar—julij 1979 z januar—junij 1980. Celotni prihodek je do- sežen s 75,75 %, Porabljena sredstva so dosežena 73,90 % Dohodek . 81,21 % Čisti dohodek: 84,10 % Osebni dohodek 67,67 % Povprečno število zaposlenih 103,65 % Dohodek na delavca 156,69 % Čisti dohodek ria delavca 162,27 % Osebni dohodek na delavca bruto/mesečno 130,58 % Ti kazalci nam dokazujejo, da smo upoštevali resolucijo za leto 1980 in da poraba ni presežena. Takšno poslovanje pa nam je omogočilo tudi, da smo obliko-.vali amortizacijo nad minimalno stopnjo v višini 2,63 milijonov din. Izdvojili smo tudi 130 milijonov _ din za investicijsko vzdrževanje in 110 milijonov din za razširjeno materialno osnovo dela. Ker smo v Steklarni Hrastnik bili v zadnjih letih v zelo težki ekonomski situaciji smo teh pokazateljev še toliko bolj veseli. In dejansko nam to daje pogum, da bomo naslednje plansko obdobje bolj smelo načrtovali. Seveda pa bi bili slabi samoupravljalo, če ne bi določenih slabosti, ki so še v naši sredini, kritično ocenili in na taki analizi gradili akcije. — Predvsem bo potrebno še zaostriti delovno disliplino in odgovornost do dela. — Izboljšati kvalifikacijsko strukturo, predvsem pri delavcih pri avtomatih (oblika internega izobraževanja).: — Skrajšati proizvodne zastoje — predvsem z boljšo organizacijo vzdrževanja. — Stalno dopolnjevati sistem nagrajevanja v ismislu plačila po rezultatih dela. Vodja TOZD 2-inž. Anton Žagar satinirnico za 23 % več. Občutno smo povečali dekoriranje s sitotiskom, in to za 36 %. Pri ročnerii dekoriranju je bila povečana proizvodnja v manjši meri, medtem ko smo pri satini-ranju ostali na istem nivoju kot prejšnje leto. Odpadek se je povečal za 12,6%, v primerjavi s prejšnjim letom, kar gre na račun povečanja dekoriranja s sitotiskom, saj vemo, da je povprečni odpadek vedno največji pri sitotisku. Povečanje proizvod- V PRVEM POLLETJU 1980 nje ¡pa izhaja tudi iz tega, ker smo imeli v tem obdobju zaposlenih 5 delavcev več kot prejšnje leto. Pri našem delu pa ni šlo brez težav. Izhajale So iz nesinhrone-ga dotoka izdelkov v dodelavo, kar je povzročalo občasne zatr-panosti proizvodnih prostorov. Večkrat je zmanjkovalo tudi kartonov in armatur. Vse te probleme pa smo sproti reševali v dogovoru z osnovno proizvodnjo, nabavno službo in komercialo. STROŠKI Skupni stroški so doseženi v vrednosti 7,908.472 din in so za' 14 °/o večji, kot smo jih predvidevali s planom. Najbolj so se povečali pri vodarini, internih storitvah in pri pomožnem materialu. Stroški za dnevnice, službena potovanja, kilometrino so nižji kot smo jih imeli v istem obdobju prejšnjega leta za 25 °/o. | DELITEV CELOTNEGA PRIHODKA Celotnega prihodka smo ustvarili 14,944.296 din- V primerjavi z letom 1979 je 76,46 %. Če ga pa primerjamo s planom za letošnje leto, je ta izpolnjen z-62,81 %. Kot sem že pri stroških omenil, so se ti povečali za 14 % v primerjavi s planom. Dosežen dohodek, v znesku 6,751.414 je za 112 % večji, kot smo planirali. Zakonske in pogodbene obveznosti ter prispevek za DSSS so obračunane kot je določeno s planom. Čisti dohodek, namenjen za OD je za 8 % večji, kot smo planirali, pa tudi Za stanovanja smo namenili za 7 •% več sredstev. Ostanka čistega dohodka je 535-301 dinarjev. Pripominjam; da je od te vrednosti potrebno obračunati še davek iz dohodka. Ostalo pa bomo potrebovali v II. polletju za nadomestitev izpada v proizvodnji, ki bo nastal zaradi večjega koriščenja dopustov. Predlagana delitev je v skladu z dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980. Vodja TOZD 3 Anton Kobal TOZD 4 — Orodjarna s strugarsko-cizelersko delavnico KADRI Iz poročila o gospodarjenju TOZD 4 Orodjarna s strugarsko-cizelersko delavnico je razvidno, da je bilo v letu 1979 zaposlenih 92 delavcev, ki so ustvarili V prvem polletju 1979, leta 5,750.782,40 din celotnega prihodka. Za leto 1980 Smo planirali 90 zaposlenih, ker hi kazalo na večji priliv delovne šile, planirana pa je bila realizacija-nakupa NG stružnice, ki bi razbremenila potrebo po delavcih. Ker ni prišlo do realizacije: nakupa, smo bili primorani zaposliti dodatno delovno silo tako, da imamo zaposlenih na dati 1. 7. 1980 96 delavcev, od tega z: giil§|\ušjo izobrazbo — 1 delavec •—srednjo izobrazbo — 6 delavcev — visokokvalificirani — 62 delavcev, — kvalificiram — 19 delavčev — polkvalificirani — 8 delavčev ' INVESTICIJE S sanacijskim programom smo predvideli za leto 1980 investicijo v: NG stružnico, elektroerozijski stroj in kalilnico.. V prvem polletju ni bila realizirana nobena investicija zaradi uvoznih restrikcij. Sedaj intenzivno delamo pri u-vozu NC stružnice in nabavi ka-lilne peči (domača oprema). V TOZD 4 se nenehno srečujemo s problemi povečanja materialnih stroškov od planiranih. Ravnotežje planov lovimo z varčevanjem ročnega in rezilnega orodja, kar pa ima tudi svoje meje. So pa tudi večji ostali stroški kot so zakonske - obveznosti, energija itd. Poseben problem v TOZD predstavljajo stanovanja. V našem TOZD so zaposleni pretežno mladi delavci z družinami, zato , je tudi 20 prosilcev za stanovanja. Vsaki 2 leti ali leto pridobi TOZD 4 le eno novo stanovanje. Zato bo v prihodnosti potrebno več pozornosti posvetiti rešitvi stanovanjskih problemov, da še ti delavci ne bodo zapustili DO. Iz poročila poslovanja finančnega Stanja TOZD 4 je razvidno, da smo celotni prihodek dosegli z 49,76 %. Izpad dohodka je zaradi zmanjšanja nadur s planiranimi nadurami za 7,63 %. Dohodek na delavca se je povečal za 30,63 %; osebni dohodek pa za 22,31 °/o, kar je v skladu z reso-: lučijo. Ostanek čistega dohodka znaša 812.846,55 din. Iz teh sredstev: smo oddvojili stroške za regres prehrane in 2,5 % od dohodka za rezervni sklad, tako da je ostanek y.a sklade 299.282,20 din. Prvenstvena naloga do konca leta in v prihodnje bo, da vložimo vse napore za zadovoljitev potreb delavcem in družbeni skupnosti. Zato moramo preprečiti odhod kadrov iz delovne organizacije Vin pridobiti nove kadre, kot tudi Stalno posodabljati obstoječo tehnologijo. , Namestnik vodje TOZD 4 Ignac Klemen ZAHVALA Ob mojem odhodu iz delovne organizacije TOZD 2 — kontrola stekla, se iskreno zahvaljujem svojim, sodelavkam in sodelavcem na izmeni Lipar—Cigole za izkazano pozornost in prelepo darilo, s katerim ste me prijetno presenetili in ganili. Delovna leta, ki sem jih preživela v vaši delovni sredini bom ohranila v prijetnem in trajnem spominu. Pri vašem nadaljnjem delu vam želim še veliko delovnih uspehov. Vilma Alt TOZD 5 - Energetika s delavnico Kot smo že v razpravah ob ob- . ravavi prvega četrtletja in petmesečnega poslovanja ugotavljali stalni porast poslovnih stroškov vidimo, da tudi ob šestmesečnem poročilu ni nič bolje. V primerjavi z istim obdobjem v letu 1979 so ti stroški narasli za 106,45 % ali za 8,77 % nad planiranim za obdobje januar—junij 1980. če pogledamo celotno porabljena sredstva za to obdobje vidimo, da so presežena za 25,18%, Tudi cena energetskim virom se stalno povečuje tako, da so presežena že vsa planska predvidevanja. Všled tega moramo zastaviti .vse napore, da bomo leto 1980 uspešno končali. Kljub uspešneemU poslovanju TOZD 5, kar bo razvidno iz kasnejšega- poročila smatram, d-a ni v redu ker še nismo sprejeli rebalansa plana, ki bo še bolj pokazal realno stanje poslovanja naše TOZD. Kot pozitivno ocenjujemo prehod na ponoven obračun participacije po enoti distribuiranja vseh vrst energije, kar v lanskoletnem obdobju ni bilo. Celotni prihodek TOZD 5 v obdobju januar—junij; 1980 znaša 45,654.293,90 din ali za 69,14 % viš-. ji kot v letu 1979 in za 15,18'%.: višji od planiranega za leto 1980. Ugotovimo lahko, da se je naše-poslovanje ¿boljšalo, kljub; temu, -da še .ni rebalansa, obračunskih ur. . Poslovni' stroški so bili dosežni v višini 17,223.898,01 din ali:, za 8,77 % višji od planiranih za to ob d ob j e ali za 106,45 % 'višji kot za isto. obdobje v letu 1979, kar je odraz povečanih..cen rep roma teri-ala in energije. Doseženi dohodek TOZD je znašal 17,678.222,04 din ali: za 38,7 % več kol' 1979 in za 3,84 % nad planiranim, za. leto 1980. Tudi tu vi-: , dimo, da se poslovanj e žboljšuj e, saj. smo bili še v prvem četrtletju pod planom in sicer za 0,68 %. Čisti dohodek je'ustvarjen v vi- -šini 13,317.721,44 din ali za 37,48 % višji od leta 1979 in 2,47 % višji od planiranega za leto 1980. kij učavničarsko Z odbitkom postavke OD. in stanovanjski prispevek, dela za regres za prehrano in letni dopust, 2,5 % rezervni sklad, nam- ostane za . razne sklade 687.861,64 din kar je za 28,34 % več od planiranega za leto 1980. Izplačani ’ OD v TOZD 5 so v masi za 32,81% višji kot po planu to pa zaradi remontov in zaradi tega povečanega števila ur v letu 1980. Iz tabele je razvidno, da so v primerjavi z letom 1979 in 1980 OD v TOZD 5 procentualno najmanj porasli glede na druge TOZD. Smatram, da bi se morali začeti pogovarjati glede uskladitve osnov v samem tarifnem pravilniku. Reprezentančnih stroškov v tem obdobju nismo imeli. Drugi stroški kot so dnevnice v državi, nočnine, kilometrina so pa nekoliko višji kot v istem obdobju 1979 zaradi novih investicij (plinifikacija). Stroški s področja civilnopravnih razmerij so nastali zaradi o-pravljanja zidarsko-šamoterskih storitev drugim TOZD. Pri realizaciji stabilizacijskih ukrepov prihajamo v obdobje, ko se okrog nekaterih ukrepov kot so nadure ne moremo držati teh ukrepov. To je zaradi remontov katere moramo izvršiti v čim krajšem, času, da ne bi trpela proizvodnja. Števil^ zaposlenih se giblje v stabilizacijskih ih'planskih okvirih. Vse napore, bomo morali , tudi v bodoče usmeriti v smotrnejšo porabo energetskih .virov, kjer še nismo vsega storili. Trenutno; vlagamo vse napore, da še čimprej vključimo v slovensko plinovodno omrežje. Vsi rezultati poslovanja kažejo; da smo na dobro začrtani poti. Vendar nas - rezultati. no smejo prevarati, saj je pred nami še drugo poletje, v katerem moramo: naša prizadevanja vključiti v smeri. še večjega uresničevanja stabir Iizacijških ukrepov. 1' Vodja TOZD ,5 Jože Guzaj, inž. Delovna skupnost skupnih služb Delovna skupnost za opravljanje del skupnega pomena za temeljne organizacije s svojimi storitvami temeljnim organizacijam ne!■; ustvarja čistega dohodka, temveč ji temeljne organzacije na podlagi planskih predvidevanj zagotovijo sredstva za poslovanje v planskem obsegu in pa nepredvidena utemeljena povečanja stroškov, nastala v obdobju januar—junij 1980. GIBANJE ZAPOSLENIH V DELOVNI SKUPNOSTI zaposlenih Stanje 1. 1. 1980 308 Plan za leto 1980 305 Stanje 30. 6. 1980 298 FLUKTUACIJA (januar—junij 1980). novodošli odšli VOS 1 — VIS — , Eš . 3 3 VK — 5 KV 2 3 PK - — 2 NK 7 8 VZROKI. PREKINITVE DELOVNEGA RAZMERJA delavcev Sporazumna. prekinitev 7 Samovoljna prekinitev 2 Izključitev iz DSSS. 1 JLA 1 Upokojeni 9 Umrl ' 1 REZULTATI POSLOVANJA Izvajanje stabilizacijskih ukrepov, sprejetih na zborih delavcev in resolucija- o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980, v letu 1980 in določila dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980: (Nadaljevanje na ,6. strani) Red v samskih domovih V.ečkrat je slišati vprašanje, pa tudi kritiko, zakaj je novi samski dom pri skladišču DO še vedno prazen. Vprašanje je verjetno umestno, saj vemo, da so naše potrebe po novih delavcih precejšnje, ne manjka pa tudi stanovanjske stiske. Na drugi strani pa nas dosedanja izkušnja tudi uči, da o tem vprašanju podrobneje razmislimo, ne samo zaradi zamude, temveč tudi; da se zamislimo nad našo dosedanjo prakso, nad riašim odnosom do zagotovitve načina, kako zagotoviti red v samskih domovih. Trenutno razpolaga naša delovna organizacija s tremi, že vseljenimi, različno lociranimi samskimi domovi in le eden od njih ima hišnico. Ostala dva sta brez nadzorstva. To pomeni, da v njem ni ne reda ne discipline,? kot bi morala biti. Občasni obiski in pregledi pa nikakor ne zaležejo in ne morejo biti zadosti, da bi življenje v samskih domovih potekalo normalno. Tudi storjeni prekrški se ne obravnavajo strogo kot bi se lahko, če bi imeli organizirano stalno nadzorstvo, ne samo v dopoldanskem, ampak tudi v popoldanskem času. Sobe in inventar, v katerih delavci stanujejo, so rezultat dela in prispevka vseh naših delavcev, ki zato lahko s polno pravico zahtevajo, da imajo ti delavci do vsega tega pravilen odnos. Pa ga nimajo. REZULTATI POSLOVANJA V I, POLLETJU 1980 (Nadaljevanje s 5. Strani)' Vrsta stroška Januar—junij 1979 Januar—junij 1980 1. Reklama 38.270,85 21.961,70 ' 2: Reprezentanca 180.898,85 131.901,65 3. Dnevnice v državi 108.401,50 104.188,00 4. Nočnine v državi 12.156,30 11.154,50 5. Dnevnice v tujini ' . —. 6. Nočnine v tujini —s 7. Potni stroški v državi 61.101,75 43.343,00 8. Potni, stroški v tujini 48.806,00 20.856,00 9. Kilometrina 145.810,55 240.496:55 10. Civilno-prav. razm. 428.563,60 560.071,55 11. Avtorski honorarji 28.077,00 47.845,00 PODATKI 0 IZPLAČANIH POVPREČNIH MESEČNIH NETO OSEBNIH DOHODKIH ZA DOBO JANUAR—JUNIJ 1980 IN PRIMERJAVA Z^STO DOBO LETA 1979 TOZD Junij Januar—junij TOZD 1 1979 6.268,10 5,980,50 1980 9.778,85 7.745,90 1980:1979 156,01% 129,52% TOZD 2 1979 5.900,45 5.703,90 1980 9.358,45 7.693,15 1980:1979 158,61 % 134,88 % - - TOZD 3 1979 9.187,00 5.061,40 1980 8.135,40 6.475,55 1980 :1979 - 156,84 % 127,94 % ' TOZD 4 1979 6.752,20 6.528,35 - 1980 10.343,05 8.435,70 1980:1979 153,18% ' 129,22 % TOZD 5 1979 6.432,70 6.268,10 . 1980 9.817,10 7.949,75 1980 :1979 154,78 % 126,83 % - DSSS 1979 5.352,60 5.212,50 1980 8.723,25 6.874,15 1980 :1979 162,97 % 132,88 % DO 1979 6.013,30 5.804,00 1980 9.442,15 7,576,65 1980:1979 157,02 % 130,54 % Na področju samoupravnega urejanja odhosov med. delovno skupnostjo in temeljnimi organizacijama moramo poudariti, da še vedno niso v- vseh temeljnih organizacijah - sprejeli samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delovno skupnostjo, skupnih služb in delavci temeljnih organizacij. Osnutek omenjenega sporazuma je bil dan v obravnavo sredi maja. Obravnavan je bil na delavskem Svetu delovne organizacije irt izvršnem odboru' konference OOS, ki ga je v predlagani vsebini podprl in predlagal v nadaljnjo obravnavo izvršnim od- borom osnovnih organizacij sindikata TOZD oziroma DSSS. Danes ugotavljamo, da je bil ta sporazum v predvidenem roku sprejet le na zboru delavcev TOZD 4 — orodjarna s strugar-sko-cizelersko delavnico, v ostalih temeljnih'organizacijah pa. ni bil obravnavan. TOZD 1 —- ročna in polavtomatska predelava steklene mase kot pogoj za sprejem sporazuma zahteva plan delovnih nalog in opravil delavcev v DSSS, V tem trenutku je delovna skupnost že izdelala plan, ki ga posredujemo v obravnavo delavcem v TOZD. Starešina DSSS Franc Vidovič In poznejše ugotavljanje, kdo je razbil šipo, povzročil poplavo v sanitarijah in še cel kup drugih stvari, je brezuspešno, ker takrat krivca ni. Nihče ni nič naredil, vsi so v redu. Priznati moramo, da v samskih domovih tudi ni nobene organizirane dejavnosti, aktivnosti, ki bi stanovalce povezovala. Je že res, da ima še nevseljeni samski dom tudi klubske prostore. A brez predhodne’ priprave in organizacije tudi ti ne bodo služili svojemu namenu. JR.es imamo v delovni organizaciji kadrovsko* službo. Toda temu, da damo nekomu, torej kadrovski službi, zadolžitev za to področje, bi bilo zelo prav, da se za realizacijo teh nalog ustvarijo službi tudi določeni pogoji, če se bo že potem dogajalo, da se s kritiko zaradi Vsega tega obračamo pač nanjo. Že res, da imamo vodjo kadrovske službe,' pa referente za delovna razmerja' in Socialnega delavca, pa referente za kadrovsko evidenco in kontrolorja bolnikov. V tej verigi pa manjka še nekdo, katerega pomembnost In upravičenost bi morali že enkrat spoznati — nadzornika samskih domov. Delavca, ki bo imel pregled nad življenjem V samskih domovih, nad odnosom do lastnine — inventar: ja in do stavbe, ki bo skrbeh zd' popravila, pa tudi za to, da bo povzročena škoda povrnjena, delavca, ki. ne bo imel. še .cel kup drugih delovnih obveznosti z najmanj dveh delovnih področij, ki so mu že zdaj dodeljena, ampak se bo lahko tej nalogi posvetil. Dela na tem področju namreč ni malo, tudi hvaležno ni preveč, a njegove pomembnosti nočemo spoznati? Ni dovolj, da pride v samski dom le enkrat v dopoldanskih urah, .življenje V Trenutna politična Ko obravnavamo rezultate poslovanja naše delovne organizacije, se moramo zavedati, tudi neugodne politično ekonomske situacije v svetu. Krizna področja, kot so položaj na Bližnjem Vzhodu, situacija v Jugozahodni Aziji, Afganistanu, ter najnovejši primer v Boliviji, so mednarodne politične odnose pripeljala na najnižjo točko po letu 1960. Prav tako je moč čutiti gospodarsko recesijo in to tako na zahodu, kot tudi na vzhodu. Za ilustracijo naj navedemo naraščanje števila nezaposlenih v večini zahodnih držav, ter nemire, ki jih je povzročilo močno povečanje cen večine osnovnih življenjskih potrebščin na Poljskem. Pri iška-, nju vzrokov za tak položaj v svetovnem gospodarstvu je pogosto slišati „mnenje, da- je poglaviten vzrok v izrednem povečanju cen surove nafte. Čeprav ne gre zanikati negativnega vpliva, podražitev energije, pa je treba Vzroke za sedanjo krizo prej iskati v neenakomerni razvitosti sveta, ter vsega, kar iz tega izvira. Razumljivo je, da se vse navedeno čuti tudi v našem gospodarstvu. To dejstvo in pa nekatere nepravilnosti pri dosedanji orientiranosti precejšnjega dela jugoslovanskega gospodarstva, pretežno na domačem tržišču, je povzročilo. velik primanjkljaj v zunanjo trgovinski bilanci. samskem domu poteka tudi popoldne. In če se nam še tako mudi odpreti nov samski dom, na zaposlitev tega delavca ne bi smeli pozabiti. Ali bodo za vse napake, ki se bodo pojavile v novem ' samskem domu, resnično krivi samo stanovalci v primeru, da bomo domove pustili brez nadzorstva? Razmišljanje, da je stabilizacija, da bomo zelo veliko prihranili, če tega delovnega mesta ne bo, da je to potrata, tako razmišljanje se mi zdi odveč. Le kaj je strošek za tega delavca v primerjavi z vrednostjo objekta in povsem nove opreme in naprav, ki jih hočemo o-hraniti za daljšo dobo? Prepričali pa smo se že lahko, da dosedanja praksa nenadzorstva ne vodi nikamor. Prepričevanje,' naj vsak stanovalec skrbi za čistočo, za gospodarno ravnanje z inventarjem, obiski vodje službe in referentov-v samskem domu ne zalezejo. In dosedanja praksa neodgovornosti se bo nadaljevala tudi v novem samskem domu, četudi še tako pretehtamo, komu bomo v njem dodelili sobo. Zato bi bilo veliko bolje, Urediti nadzor nad objekti, ter šele nato dovoliti-vselitev. Prav bi bilo v tej smeti doseči 'dogovor in privolitev odgovornih -samoupravnih organov: Zamuda vselitve bo. imela vsekakor manj še posledice, ¡kot da se prenaglimo. Vajeti nam- bodo znova ušle iz rok. Iskati krivce, potem, ko bodo posledice že vidne, ko bomo. marsikateremu neodgovornežu že pogledali skozi prste in se nato šele čez pol leta ali eno -leto spomnili, da je res potreben organiziran nadzor, večja pozornost stanovalcem in njihova organizacija, takrat bo prepozno, biti strog in dosleden. Jasna Kos m ehonomsho situacija Po drugi strani pa je bila zaradi prevelike, tako skupne, kot osebne porabe, prisotna visoka inflacija, saj smo probleme premajhne produktivnosti skušali reševati z dviganjem cen. Zaradi tega je Zvezni izvršni svet pripravil vrsto ukrepov, ki naj to neugodno situacijo popravijo. Med prvimi in najbolj opaznimi je bila gotovo devalvacija dinarja, ki naj med drugim naredi izvoz zanimivejši, ter hkrati zmartjša uvozne apetite. Zaradi tega in pa nekaterih drugih ukrepov,- ki imajo skoraj vsi željo uravnavanja zunanje plačilne bilance, občasno občutimo pomanjkanje določenih materialov, tako ’za široko potrošnjo, surovin pomožnega materiala in rezervnih delov (primer pomanjkanja kartonske embalaže, selotejpa, butana). V takih primerih se moramo zavedati - dveh dejstev: — da smo v preteklosti, -gledano na družbo kot celoto, potrošili pravzaprav več, kot smo v resnici ustvarili in da se bomo morali verjetno -včasih začasno odreči nekaterim navadam, — da bomo le z boljšim delom ter doslednim spoštovanjem ■ sprejetih samoupravnih sporazumov in drugih obveznosti prispevali svoj delež k izboljšanju položaja. , DISCIPLINA Pregled izrečenih ukrepov — zasedanje komisije dne 27, 6. 1980 Priimek in ime Izrečen ukrep TOZD-DSSS 1. HUDI Leon Javni opomin IV. 2. TERBOVC Ernest ' Javni opomin V. ' 3. HASIKIČ Sibira Razporeditev na druga dela ozi- DSSS -4-. skladišče gotovih roma naloge — odnašalke ,za: dobo 6 mesecev v TOZD I izdelkov 4. BOŽIČ Franc Opomin I. - 5. BLATNJAK Milorad Javni opomin Pavšalna odškodnina 250 din I. 6. STOJANČIČ Radovan II. PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA Pavšalna odškodnina 500 din I. 7. STOJANČIČ Radomir Javni opomin Pavšalna odškodnina 600 din I. 8. BAŠIČ Bcčir 1 Javni opomin Pavšalna; odškodnina 600 din ff 9, PAP Edvard • Javni opomin Pavšalna odškodnina 500 din I. 10. Bradaševič Peter Javni opomin Pavšalna odškodnina 1.000 din I. 11. ŠUBI Stanko Opomin .Pavšalna odškodnina 500 din I. 12, MEHINAGIČ Rešad PRENEHANJE DELOVNEGA I. RAZMERJA Pavšalna odškodnina 600 din Tajnik komisije Franc Vidovič Sanacija in stabilizacija v zdravstvu Na 11. seji Skupščine občinske zdravstvene skupnosti, ki je bila 28. maja, je bila sprejetih; vrsta pomembnih odločitev. Sprejeti sklepi prinašajo vrsto sprememb pri uveljavljanju pravic zavarovancev kot tudi spremembe, ki se tičejo izvajalcev, zdravstvenega varstva. Navedemo haj le nekatere izmed teh pomembnih odločitev: SPREJEM SKLEPA O SANACIJSKEM POSTOPKU Občinske zdravstvene- skupnosti š stabilizacijskim programom. Znano je, da je Občinska zdravstvena skupnost zaključila leto 1979 š finančno izgubo z nekaj več'kot 600 starih milijonov dinarjev. Zato je bilo treba nujno poiskati vzroke. -Le-ti so predvsem naslednji: — več porabljenih sredstev za osnovno zdravstveno dejavnost, kot tudi za specialistično in bolnišnično zdravljenje; , — večja poraba sredstev za nadomestila, kar je posledica'povečanega bolniškega staleža. Hrast; nik je namreč občina, ki ima naj' višji odstotek bolniškega staleža v Sloveniji. Občinska zdravstvena skupnost Hrastnik je v preteklem letu izpolnjevala pogoje za sprejema; nje solidarnostnih: ..sredstev, ta sredstva so tudi bila v celoti realizirana. Tudi v. letu 1980 izpolnjuje te pogoje. V finančnem načrtu se predvideva, da bodo ta sredstva realizirana v višini ene milijarde in dvesto milijonov starih dinarjev. STABILIZACIJSKI PROGRAM Občinske zdravstvene skupnosti v' stabilizacijskem programu so ločeno prikazani stabilizacijski ukrepi izvajalcev zdravstvenega varstva,^ kot tudi ukrepi u-porabnikov zdravstvenega varstva. : UKREPI IZVAJALCEV ZDRAVSTVENEGA VARSTVA so predvsem v tem: : — da se bodo v sredstva za osebne dohodke in skupno porabo povečala največ za 16 oziroma za 15 %.; — vzporedno . z obravnavo predloga sporazum o -svobodni menjavi dela bodo obravnavani tudi akcijski programi vsake zdravstvene delovne organizacije oziroma njene TOZD; — da bodo udeleženci sporazumov v letu 1980 obdržali obstoječe normative in standarde, ki So veljali za 1979. leto; — da se v letu 1980 ne priznava dodatnega Zaposlovanja v administraciji zdravstva, službah skupnosti in ne novo zaposlovanja zdravnikov v bolnišnicah razen v izjemnih (upokojitvah). Nove zaposlitve se lahko v konkretnem primeru upošteva samo na . delovna mesta medicinskih sester v bolnicah in patronažnih službah ter zdravnikov v osnovni zdravstveni dejavnosti in medicini dela; .„—''sredstva za nagrajevanje pripravnikov v letu 1980 se zvišajo v smislu določene zveze sindikatov Slovenije kar pomeni 16' % povečanje nasproti letu 1979. Akcijski programi izvajalcev zdravstvenega varstva morajo predvideti tudi ukrepe kot so: — izboljšanje organizacije dela in delovne discipline, obvezno 42-urno tedensko delo, konkretni u-krepi v Zvezi z nadurnim delom in dežurstvom, konkretni ukrepi na področju študije pri porabi sanitetnega in drugega materiala, pa do potrošnje energije, omejevanje potovanj raznih (nepotrebnih)’ posvetovanj in simpozijev; — potrebni ukrepi' se morajo določiti, da bi zmanjšali predpisovanje in preprečiti prekomerno porabo zdravil, odpraviti nepotrebne preiskave, odprava nepotrebnega vabljenja na ponovne preglede k specialistom' itd.; — skrajšati čakalne dobe pri specialistih, v osnovni, zdravstveni dejavnosti pa krepiti popoldanske izmene zdravstvenih delavcev, da bi omogočili uporabnikom obisk pri zdravniku izven rednega delovnega časa. UKREPI UPORABNIKOV ZDRAVSTVENEGA VARSTVA Najpomembnejša haloga je zniževanje ah vsaj preprečitev porasta bolniškega staleža, za to so potrebni zlasti naslednji ukrepi: — že imenovana komisija za ugotavlj anj e vzrokov bolniškega staleža v Hrastniku bo zasledovala gibanje bolniškega staleža in sproti ustrezno ukrepala; — uveljaviti obstoječe določilo statuta oziroma začasnega sklepa. (Glej pojasnilo v. določilih začasnega sklepa o ugotavljanju začasne zadržanosti od dela);: ., — skupaj s pristojnimi, organi otroškega varstva v občini bomo sprejeli konkretne: Ukrepe glede varstva in zdravstvenega varstva otrok, da bi s tem preprečili odsotnost od dela zaradi nege obolelega družinskega člana, zlasti otrok; — pristopni organi OZD se bodo dogovarjali z zdravstvenim domom in ga pooblastili, da za njihove delavce lahko samo on (razen v izjemnih primerih) odloča o bolniškem staležu; — zdravstveni dom bo okrepil popoldansko delo zdravstvenih delavcev, delavci pa naj bi koristili zdravstvene usluge predvsem izven delovnega časa razen v izjemnih primerih; — koristno zdravniško službo omejiti na minimum, ta omejitev ne velja le za borce NOV. Poleg ukrepov izvajalcev zdravstvenega varstva, kot tudi Uporabnikov, pa izhaja iz stabilizacijskega programa še vrsta nalog, ki jih morajo opozoriti posamezni organi in katerih realizacija vodi k Uresničitvi stabilizacijskega programa. Povzeto iz zapisnika 11. seje Skupščine OZS Hrastnik. Mili Kobal Postala sem mladinka Katarina Kavšek: »Obljubljam, da bom hodil po poti najboljših skojevcev in da bom aktivno deloval v organizaciji in organih ZSMS, da bom čuval pridobitve NOB, da bom spoštoval slavno preteklost naših narodov in bom ponosen nanjo, da se bom boril za mir in svobodo v svetu..-.« Svečana zaobljuba na Osankariei, na kraju, kjer je padel legendarni. Pohorski bataljon in z njim naš heroj Rajko, je zvenela iz vseh naših grl. V srcih se nam je budil spomin na padle junake, na vse borce, ki So darovali svoje življenje za-n.ir in svobodo in na našega tovariša Tita. Nisem slišala petja ptic, ne vetra, ki je šumel v vrhovih dreves, nisem videla ozelenelega gozda, ne mojih sošolcev. Živo sem doživljala boj Pohorskega bataljona, pred menoj so stali partizani, videla sem bunkerje, potem pa so od vseh strani začeli prihajati Nemci, obkolili so partizansko prezimovališče ih začel se je boj. Boj s trikrat hujšim in močnejšim sovražnikom. Padel je komandant Grega, padla je Katarina, tudi Rajko je izgubil svoje življenje. Vendar pa spomin nanje živi, kot bo večno živel v naših srcih tovariš Tito. Tudi tega dne smo počastili spomin na tovariša Tita z enominutnim molkom. Stali smo ponosni, z dvignjenimi glavami, v'srcu pa je še vedna bolečina ob nenadomestljivi, izgubi našega državnika, Letos je prvič, da praznujemo dan mladosti, dan Titovih pionirjev in mladincev, Titov rojstni dan, brez našega dragega Tita, Ni ga več med nami, vendar živi v nas. Ta dan mi bo ostal še dolgo v spominu. Zdi se mi, kot da bi postala nekoliko bolj odrasla, ’vs3.j v srcu in priči- f,; V Paračinu je letos potekal od 10. do 30. maja tradicionalni tretji mednarodni simpozij stekla. Aleksander Portnoj Steklarna v Paračinu je največja steklarna v Jugoslaviji. V njej je zaposlenih približno 3.600 ljudi. Ima sedem TOZD in DSSS. Dimitrije Gvozdenovic Udeleženci smo se seznanili predvsem z ročno proizvodnjo, z dekorirnico, gravernico in z delav- Veselin Zorič Med delom v tovarni Delo mojstra Lajoša steklu. Njegove zelo znane piramide so razstavljene po največjih galerijah na svetu. Mari Meszaros je Madžarka. Dela s pomočjo mavčnih odlitkov. Zanimiva je zaradi drugačnega pristopa k steklu. Dimitrije Gvozdenovič je slikar iz Čuprije. Ker je delal v steklarni, mu delo ni nikakršna neznanka. Delal je z oksidi. nicami, kjer so nam izdelovali o-rodja. V ročni proizvodnji dela 1.200 Cvetanka Vukobratovič vzorčni peči. Uporabljajo kristalno steklo, kristalin, barvno in navadno steklo. Ročna proizvodnja je oddvojena od avtomatske. Ni- kjer ni kupov smeti, kartonov in luž olja. Kakor da so ravnokar pometli. Marvin Lipofsky Med delom s kalupom Veselina Zoriča Mari Mészáros med delom v tovarni ljudi. Imajo dve peči s po šest lonci, peč za muransko kristalno steklo s tremi lonci, tri kadne peči in za nas najpomembnejše dve Delo Berta Van Loo Na simpioziju je sodelovalo šest oblikovalcev stekla. Marvin Lipofsky iz Californije. Profesor na zasebni šoli. Delal je že po vsej Evropi, na Japonskem in doma. Sodeluje na številnih mednarodnih razstavah. Bert van Loo je iz Holandije. Je svetovno znan tvorec skulptur v Veselin Zoričje •— kipar — je bil prvi oblikovalec stekla v Paračinu. Našel je svoj izraz v steklu. Njegovi modeli so uporabni tudi za redno proizvodnjo. Sodelovala sem tudi jaz, naj-mlajša in najneizkušenejša. Umetniški direktor simpozija je vodja oblikovanja v steklarni Aleksandar Portnoj. ponovila ideja, da bi oblikovalci stekla iz različnih dežel imeli možnost delati v enakih pogojih s svojimi tako različnimi idejami. V Paračinu jim je uspelo. V mlinu, preurejenem v galerijo, se je začelo zbirati steklo iz vsega sveta. To bo čez nekaj let verjetno najzanimivejša galerija stekla na svetu. Tukaj sem nehote pomislila na našo »graščino«. Delo v tovarni smo si razdelili po dnevih. Vsak je delal dva do tri dni na peči. Potem je zasledoval svoj izdelek do končne obdelave. Zaradi zanimanja za delo vseh udeležencev smo bili v tovarni -vseh dvajset dni zelo zaposleni. Pogovarjali smo se tudi o delu posameznikov v različnih deželah in smo tako marsikatero popoldne preživeli ob gledanju diapozitivov in v strokovnih pogovorih. Tudi ogledi Paračina, Čuprije, Gamzigrada, Ravanice .... so bili zanimivi. Z eno besedo ¡¡p delovno vzdušje, ki pa je prijetno in spodbujajoče. Sedaj imam porazen občutek, ko vidim, kako sem bila prilepljena na našo tovarno. Žalostna sem, ko vem, kako so možnosti pri nas majhne, pa še tisti odpor do ročne proizvodnje, ki je najdragocenejša, onemogočata delo. Razu- 1 1 Moje delo meni, da je nemogoče zahtevati, da bi se odprle možnosti za , izdelovanje skulptur, toda potruditi še je treba, da se bodo razmere izboljšale in upam, da bomo lahko tudi v naši Tovarni govorili o kvalitetnem steklu. Žal mi je tudi tistih nekaj kvalitetnih steklarjev, ki bodo izgubili svojo spretnost ob pol-avtomatu. Hudo mi je, ker sem prvič po osmih letih začutila steklo in ker vem, da se pri nas ne. potrudimo dovolj, da bi takšno, ročno izdelano steklo tudi ohranili-. Morda so moje želje prevelike, zato ker so preveč osamljene in bodo ostale le želje. Pa vendar ne bi smeli zanemariti in dovoliti, da bi steklo otrdelo v kalupih. Postalo bo tako ničvredno, kot je raz-ničen naš muzejski material v lesenih zabojih. Stojimo križem rok in gledamo brez sramu, kako se steklo spreminja v cenenih izdelkih in izginja v zgodovino. Vanda B. Obisk jame Hrastnik in Ojstro Tudi v TOZD 5 — energetika s ključavničarsko organizacijo je organizacija sindikata organizirala ogled jame Hrastnik in Oj-stfOi. Prijavilo se je 18 tovarišev, ki so se zbrali na dogovorjeni dan pred rudniško upravo v Hrastniku. Bil je lep dan, ko smo po dolgem, neprestanem deževanju le dočakali lepo, sončno poletno jutro. Sonce je božalo umita drevesa in hiše pod Jelenco in na Ojstrem, ki so se kopala v jutranji rosi, željna sonca in toplote tako, kot si rudar, ko po težkem, napornem delu pride iz-jame, želi sonca in svetlobe, še na avtobusu je bilo živahno, dokler ni na predzadnji postaji izstopila skupina razigranih otrok. Ostal sem sam, edini potnik, ki . sem izstopil na postaji pred rudniško upravo. »Glej, glej, ti imaš pa kar svoj avtobus, samo tebe - vozi«, so skoraj.-hkrati zavpili ko-legi, ki so me že čakali pred upravo. Eden od njih je celo te-' kel proti avtobusu tako, da je šofer še malo počakal misleč, da se namerava peljati. Ta pa je le dejal; »Da boš zagotovo pripeljal muzikante, da bodo igrali, če nas ne bo več iz jame.« »Seveda, to pa že«, je odvrnil šofer in pognal avtobus. - ' . V" Odšli smo v upravno poslopje, v prostore reševalne postaje. Razdelili so naš'v dve skupini, eno za jamo Ojstro in drugo za jamo Hrastnik. Dobili smo popolno rudarsko opremo, ' pri enem okencu plinsko masko, tam čelado, tu svetilko, pasove in seveda tudi obleko in škornje. Tu pa so imeli tisti manjši in drobnejši precejšnjo prednost. Njim se je »knapovska« obleka lepo prilegala, le mi debelejši in postavnejši smo jo bolj s šilo vlekli naše.-Seveda, tu ni manjkalo vzpodbudnih pripomb, kajti hudomiišheži šo bili zelo aktivni in niso štedili z navodili. Ko pa je vodič zadnjemu zategmlpas, mu namestil masko in svetilko, smo krenili znova proti jami. Bila je kar lepa desetina enajstih, enako oblečenih mož. Dobro smo korakali in videti j d bilo, kot kakšna desantna padalska skupina, ki jo čaka bojna naloga. Šli smo skozi delavnice in se u-stavili pred dvigalom (Šahtom). »Kar izvolite«, je dejal vodič; »Dovolj, samo pet«, je še. pripomnil drobnemu fantu, ki se je še hotel peljati že v prvi skupini. »Jaz«, je dejal fant: »Saj sem vendar tako lahek, menda edini v skupini, ki sem; brez muh in težav špravil nase hlače in bluzo, pa že ne bi utrgal s svojo težo vrvi, na dvigalu.« »Imaš pa zato jezik za tri debele«, je bilo slišati iz naše skupine. Ko se je spustila še druga skupina, smo krenili‘ po rovu. Različen je. Zdaj obokan z opeko, zdaj z nekakšnimi železnimi obroči ali pa naraven, izsekan rov, skozi živo skalo. Seveda, tudi železnica je v rovu. Hodili smo po progi ali ob njej ter še mimogrede pogledali v kak stranski rov - (Nadaljevanje na 12. strani) ■R fl Ji ■■ llPSsšišs:®» ill IB — J ■ n ■ŠM I 1/1 Bert Van Loo med delom 3 Njegova in tudi naša desna roka Danes, po tretjem simpoziju, zaje bila Cvetanka Vukobratovič, tu- ' sledimo v njej dela znanih obliko-di oblikovalka. valcev, kot so Pavel Hlava, Toikka Olva,... Tov. Portnoj je veliki pionir — Rada bi se zahvalila paračinski ustanovitelj tega edinstvenega sim- steklarni, da so mi dali možnost in pozija. Nikjer na svetu se še ni naši, da so mi omogočili udeležbo. IllJ i jfl Ä I l»i p mtP 9 ' " 1 Delo v tovarni v Paračinu Vlivanje stekla v kalupe Marije Mčszaroš Športna tekmovanja ob 120-letnici 2. mesto: TOZD 1 A Jože Vrtačnik Edi Pufler Ivan Pufler Danilo Lisec 234 38 67 66 63 Zaradi objektivnih težav in okoliščin, ki so spremljale tekmovanja ob 120-letnici naše delovne organizacije, je odbor za šport in rekreacijo pri IOK OOS DO že' premišljeval o tem, da del tekmovanja prenese v podopustniške dni. Zato vam tokrat posredujemo le rezultate tistih tekmovanj, ki so že končana. Največje zanimanje je bilo za tekmovanje v malem nogometu, kar potrjuje tudi število gledalcev. Po zanimanju sodeč, bi takšna tekmovanja veljalo obnoviti. Glede na izkušnje prejšnjih let, pa lahko tokrat pohvalimo tudi vse nastopajoče za njihov pristop in nadvse discipliniran odnos. Žal pa se z množičnostjo ne moremo pohvaliti v ostalih tekmovalnih panogah. Tako se je v okviru četveroboja posameznikov, tekmovanja v plavanju udeležilo le 9 tekmovalcev, od tega ena sama ženska. In da ne" bo nesporazumov: časa je bilo več kot dva meseca. Pri vsem tem lahko sklenemo razmišljanje z ugotovitvijo, da potreba po rekreativni dejavnosti še vedno ni prodrla v zavest naših ljudi. Priznati pa moramo, da tudi mi nismo storili vsega in da, kot kaže, ne čutimo potrebe po animatorjih oziroma strokovnih delavcih. Potrebe, kot tudi usmeritve v telesni kulturi, o tem že dalj časa dovolj jasno govore, vendar, kot kaže, je to le klic vpijočega v puščavi. REZULTATI Mali nogomet I. kolo TOZD 1 A TOZD 1 B S 1:2 TOZD 2 A — TOZD 2 B 1:0 TOZD 4 — TOZD' 5 2:3 DSSS — Vajenci 8:1 II. kolo TOZD 1 B — Vajenci . 2:2 TOZD 1 A 4- TOZD 2 A 3:2 TOZD 5DSSS 3:1 TOZD 2 B -g; TOZD 4 1:4 III. kolo . TOZD 2 A -š TOZD 1 B 3:5 TOZD 4 — TOZD 1 A 4:2 DSSS p- TOZD 2 B 2:2 Vajenci — TOZD 5 1:4 IV. kolo TOZD I B - TOZD 5 1:3 TOZD 2- B — Vajenci 3:0 TOZD 1 A — DSSS - 5:2 TOZD 2 A — TOZD 4 4:3 V. kolo TOZD 4 — TOZD IB ' 6:2 DSSS — TOZD 2 A 1:12 Vajenci A- TOZD 1 A 3:2 TOZD 5 — TOZD 2 B 6:2 VI. kolo TOZD I B — TOZD 2 B 3:2 TOZD 1 A — TOZD 5 3:5 TOZD 2 A — Vajenci 1:2 TOZD 4 — DSSS 9:2 VII. VII. kolo DSSS — TOŽB IB 0:5 Vajenci — TOZD 4 2:4 TOZD 2 A — TOZD 5 0:3 TOZD 2 B —' TOZD 1 A 2:4 TOZD 2 A 7 3 0 4 23:17 6 5. mesto: TOZD 4 B 437'" TOZD 1 A 7 3 0 4 20:20 6 Gvido Košm 110 3. mesto: DSSS 218 Vajenci 7 . 2 1 4 11:19 5 Slavko Gornik 110 Sandi Sivec. . 60 TOZD, 2 B ' 7 1 1 5 12:20 3 Milan Pustišek 86 Bojan Velej 58 DSSS 7 1 1 5 11:37 3 Stanko Kapla 131 Drago Kreže 44 Za najboljše, to je-ekipa TOZD 5, ki ni oddala nasprotnikom niti ene točke, so nastopili: Ivan Grum, Ivan Tršek, Rado Hauptman, Edi Stoklasa, Darko Stoklasa, Jože Prah, Bojan Petrič, Stane Orožen, ml., Stane Blaznik, Sead Karaman, Marjan Rački in Bojan Kolšek. In naši najboljši strelci: golov Drago Stihar — TOZD 4 12 Stane Orožen ml. — TOZD 5 10 Blaž Dvornik — TOZD 4 9 Radivoj Prodanovič — TOZD 2 A 7 Franjo Sainovič — TOZD IB 7 Iztok Pintar —■ Vajenci • 6 Namizni tenis TOZD 1 A gg TOZD 1 B 3:0 TOZD 5 — TOZD 1 A 3:0 TOZD 4 — TOZD 1 B 3:0 TOZD 4 m TOZD 1 A' 3:0 TOZD 4 —• TOZD 5. 1:3 TOZD 1 B — TOZD 5 0:3 LESTVICA TOZD 5 3 3 0 9:1 6 TOZD 4 3 2 1 7:3 4 TOZD 1 A 3 .1 2 3:6 2 TOZD 1 B 3 0 3 0:9 0 Za zmagovalce sta nastopila: Branko Bočko in Stojan Zalaznik. Najbolje so se odrezali nogometaši TOZD 5 in osvojili 1. mesto Streljanje z zračno puško krogov 638 167 167 130 174 1. mesto: TOZD Stanko Zmazek Vili Vidmar Marko Kauzar Anton Verač TOZD 5 TOZD 4 TOZD 1 B LESTVICA 7 7 0 0 27:12 14 7 5 0 2 31:16 10 7 4 1 2 20:17 9 2. mesto: TOZD 1 A Jože Vrtačnik Edi Pufler Ivan Pufler Danilo Lisec 3. mesto: TOZD 4 A Darko Šergan Samo Tutnar Viii Kostanjšek Jože Premec 4. mesto: DSSS Sandi Sivec Bojan Velej Drago Kreže Erno Sihur 6. mesto: TOZD 1 B Ivan Hafner Jože Rojko Emil Bec Zenske TOZD 1 Jera Bec Milka Verač Bronja Hafner Pikado 1. mesto: TOZD 4 Viki Volfand Darko Šergan Bojan Koritnik Slavko Gornik 423 149 134 140 201 69. 71 61 krogov 240 57 66 63 54 Dore Bizjak 4. mesto: TOZD 1 B Ivan Hafner. Jože Rojko Emil Bec Ženske TOZD 1 Jera Bec Milka Ve^ač Bronja Hafner 56 188 43 66 79 151 43 50 53 O preostalih izidih pa vas bomo seznanili v prihodnjih številkah našega glasila. Predsednik odbora za šport in rekreacijo Jože Premec OBISK JAME HRASTNIK IN OJSTRO (Nadaljevanje z 9. strani) in prišli do poševnega rova, po katerem je bil montiran 670 m dolg transportni trak za premog. Nadaljevali smo pot ob traku, ki se zelo strmo spušča proti najnižji točki v jami. Ob traku pa se je zbirala čista voda in hitela proti omenjeni najnižji točki v jami, v črpališče. Štiri velike črpalke (tri v pogonu, ena v rezervi) črpajo vso vodo na površje. Izteka se na separacijo v Trbovljah. Tudi ves premog vozijo pod zemljo v Trbovlje. Še smo hodili proti čelu, medtem pa je zdaj . ta, zdaj oni treščil S čelado ob kak opornik ali drug predmet. Bilo je precej nasipanega materiala, tako. da smo se morali skozi majhno odprtino kar po hrbtu splaziti. In-zopet so jo »ta mali« bolje odnesli. . Prišli smo do čela. Kar presenetilo nas je, ko smo v tej globini srečali nekatere znance, ki so včasih delali v Steklarni Hrastnik. Za celo našo skupino je bilo to lepo doživetje. Prvič v življenju (četudi pretežno Hrastničani) smo videli, v kakšni obliki in v.kakšni globini se skriva premog, ta tako dragoceni vir energije. Res, da je delo mehanizirano do skrajnih možnosti, ven- dar so fizična dela še vedno prisotna. Stroj za kopanje premoga na čelu je sicer miroval (menda so bili vsi transporterji polni), toda ob razlagi vodiča in ob samem ogledu naprave smo lahko dojeli in razumeli to veliko pridobitev v rudarstvu. Na drugem čelu, kamor smo prišli prav po odsretlitvi premoga, je bil transporter ravno v pogonu. Segal je prav do čela in bil delno zasut z odstrelitvi premoga, je bil trans-pa st> še grebli nanj premog z obeh, strarii. Bil je pravi užitek za nas, ko smo nekateri iz naše skupine prijeli za »knapovsko krocG« in tako simbolično nakopali nekaj premoga. Pa še malo smo poklepetali z rudarji in preden smo spet prišli iz jame, so minile že skoraj cele štiri ure. Še marsikaj smo se pogovorili, o energetski krizi, o stanovanjskih problemih, o problemu delovne sile itd. Res lepo je bilo, pa naj si bo v jami, delavnici ah upravi, povsod je odmeval prijazen rudarski »Srečno!« Tudi mi vam, dragi tovariši, rudarji, ki ste nam pripravili lepo doživetje, lep življenjski dogodek, v zahvalo še enkrat zakličemo iskren rudarski SREČNO! Miha Jelenc 636 162 160 152 162 591 149 170 140 132 487 134 151 102 100 VEDNO SI ZMAGAL TITO Ko maj — mesec mladosti je prišel, vsak v mislih le eno je imel. Da zmagal boš, kot vedno si in pesti smo držali — ozdravel boš Tito! Ko zvečer poročila smo čakali, naenkrat nemo smo obstali. Ni res, saj ni mogoče, nihče od nas verjeti noče. Materi se je utrnila solza, mene je v grlu tiščalo, . očetov glas je otožno zadrhtel, ni mogoče, saj je vedno zmagal. Resnica nas vse je prizadela, verjeti je treba, ne gre brez dela. -Po Titovi poti bomo nadaljevali, samoupravni socializem dograjevali. S. R. Šport in rekreacija iz meseca v mesec Športno-rekreativne dejavnosti zadnje čase nikakor ne primanjkuje. Razveseljivo pa je predvsem spoznanje, da se vse bolj aktivirajo tudi starejši ljudje m zlasti gospodinje. Strokovnjaki resno premišljujejo, da bi »tek upov« podaljšali in končne cilje postavili krepko iza naših meja. Trst, Gorica, Beljak,. Leibnitz, Radgona..., to so cilji nove »modne muhe« Slovenstva. Bojijo pa se, da ne bi tudi t'od zmanjkalo kave, detergentov in podobnih artiklov!? Precej manj-skrbi pa imajo »strokovnjaki« na odgovornih položajih v našem nogometu. Upamo, da so do danes, to je. komaj mesec in pol, ugotovili, kdo naj bo novi prvoligaš iz vzhodne skupine II. zvezne nogometne lige. K sreči so imeli manj' dela s trboveljskim Rudarjem... Oboji, tako gospodinje, kot strokovnjaki pa se zalagajo za »sistemsko‘rešitev« vprašanj. Nekaj so že dosegli. Ugotovili so, da jih pestijo iste težave, ko gre za vprašanja deviz, devalvacije, dogovarjanj, sporazumevanj... Res pa je tudi, da so v NZJ še kako resno in z veliko mero odgovornosti predelali izvozni plan. Kajti gre za organizacijo, ki »deluje po principu DO«, /z enakimi »obveznostmi« pri ustvarjanju celotnega prihodka in še bolj pri delitvi ostanka dohodka. Zato nekateri naši vrli žogobrci še vedno, čakajo na boljšo in predvsem višjo konvertibilno ponudbo. Tudi doma nismo brez težav. Da je tako, vedo povedati dolski rokometaši, ki bodo kljub prvemu mestu še naprej tekmovali v Zasavski rokometni ligi. Kaj je vzrok temu, tudi ni težko uganiti. Če ne verjamete, jih vprašajte. Izlet na Golico v času cvetenja narcis, je enkratno in za vsakega ljubitelja 'planinskega cvetja, neponovljivo doživetje. Tako je bilo tudi letos, pa čeprav je številne obiskovalce iz domala vseh koncev Slovenije motilo slabo, deževno in dokaj hladno vreme. Vendar, kot pravijo številni •hrastniški planino!: »Ob ..čudovitem cvetju, dežja sploh občutili nismo.« Verjemite jim — ni jih treba vprašati.. Nogomet kljub vsem hibam še nadalje ostaja najbolj priljubljena panoga med našimi delavci. Precejšen razmah je v zadnjih letih dobil predvsem mali nogomet. Ta je še kako primeren za rekrea- . tivrio udejstvovanje. Razna tekmovanja in turnirji se vrste kot na tekočem traku. Eden tahjjfoili je biT tudi turnir Mladost 80, ki so ga pripravili vrli organizatorji OO ZSMS Podkraj. Uspela premiera' je vlila organizatorjem to-liko volje in zagnanosti, da so se odločili s podobnim turnirjem nadaljevati vsako leto. Reprezentanca Jugoslavije, ki prav te dni nastopa na Poljskem na letošnjem Evropskem mladinskem in pionirskem namiznoteniškem prvenstvu, ima v svojih vrstah tudi dve Hrastničanki .^4 sestri Ojsteršek. Starejša Andrej^ nastopa v konkurenci mladink, 12-letna Vesna pa bo poskušala doseči kar največ v pioniTski/kon-. ku-renci. Enotna ocena tekmovalnega odbora zasavske nogometne lige je: da je tekmovanje na tem’nivoju doseglo svoj namen in da ga velja še razvijati in utrjevati. Upamo lahko le, da so pri tem izključili »utrjevanje« nediscipline in športnih izpadov. Med tekmovanjem samim so imeli posamez- . niki:precej drugačno mnenje. Kaj hočemo, je že tako, da je najbolje, če je volk .sit. in koza cela. Kajakaši in kanuisti so sklenili še eno veliko tekmovanje. S finalno tekmo v španskem La sen d'Ur-gell so končali letošnje tekmovanje za Evropski pokal, katerega osnovni namen je, izpolniti vrzel med dvema svetovnima prvenstvoma. Med 18-timi reprezentancami je Jugoslavija zasedla solidno 7. mesto. Rokometaši z Dola so potem, ko je že vse kazalo, da so izgubili vse praktične možnosti za osvojitev prvega mesta v Zasavski rokometni ligi, vendarle uspeli pretrgati ciljno vrvico kot prvi. Žal pa jim ta uspeh ni prinesel napredovanja. Zaradi/ spleta raznih okoliščin se namreč niso udeležili .kvalifikacij . za višji rang tekmovanja. Enovitnost je pomemben faktor tudi, ko gre za rekreativno dejavnost. Žal pa »zainteresiranosti« ni čutiti v dovolj velikem številu naših delavcev, ki se še vedno zelo zelo težko odločajo za katero koli obliko rekreativne dejavnosti. Zato bi bilo morda prav, če- bi Svojo čustveno pripadnost-rekreativni dej avnosti opredelili skozi potrebo po: zdravem duhu v zdravem telesu. Andreja Ojsteršek, odlična namiznoteniška /igralka se je otresla še ene nadloge. Takoj po nastopu na mednarodnem prvenstvu ČSR so ji v mariborski bolnišnici uspešno odstranili mandeljne, ki so ji v zadnjem času delali kar precej preglavic in ji onemogočali redni trening in boljšo pripravljenost. Gene — Miran Leskovšek, mlad hrastniški kolesar, gre vse . bolj po .stopinjah svojih starejših . predhodnikov. Zadnji uspehi tega 13-letnega kolesarja niso, ostali nezapaženi v . beležkah strokovnjakov. Njegova premočna zmaga med starejšimi mladinci v tradicionalni dirki za Nagrado veteranov, ko je z več kot 4-minut- \ / no prednostjo ugnal vse nasprotnike in (kot prvi premagal 1.611 m visoki Vršič, pa je tako močno odjeknila med kolesarskimi delavci, da ga že danes mnogi vi-' dijo v dresu Roga. -s- ob boku hrustniškega Rogovca Boruta Pir-. ša. Imeniten uspeh Petra Kauzerja na letošnjem tekmovanju za Evropski pokal s.o preprečili pristran- ski francoski sodniki. Na predzadnji tekmi v slalomu v francoskem Brelu so mu — tebi nič meni nič, prisodili 20 kazenskih točk in to na delu proge, ki je bil na vpogled številnim gledalcem . in prisotnim tekmovalcem ter vodjem ekip. Vložen protest, podkrepljen s številnimi izjavami tudi tujih tekmovalcev,' je glavni sodnik kratkomalo raztrgal in vrgel v koš. Peter pa je namesto na 8., pristal na 20. mestu. Ta pristranskost francoskih sodnikov pa je močno vplivala tudi na končno razvrstitev letošnjega pokala. Jekoš Ivo ---/zvezni rokometni sodnik in znan rokometni delavec iz Trbovelj, ki je konec preteklega leta prevzel delo z dolskimi rokometaši, vztraja kljub nemogočim delovnim . pogojem, čeprav letos niso napredovali v višji tekmovalni razred (kljub prvemu mestu), pa meni, da je ekipa perspektivna, da z njo velja nadaljevati delo. Tudi vztrajnost je športna odlika, ki je nikakor ne gre podcenjevati. Zlasti še, če gre za amaterskega delavca, ki jih je, žal, vse manj. Aforizme ali kakorkoli hočete imenovati te kratke zapiske, je tudi tokrat-zbral, po svoje uredil in zapisal Jože Premec. KINO PREDSTAVE V HRASTNIKU IN NA DOLU »DELAVSKI DOM« HRASTNIK Angleški fantastični film: LJUDJE, IZGUBLJENI V ČASU Predstave: sobota 16. 8. ob 17. in 19. uri, nedelja 17. 8. ob 17. in 19. uri ter v ponedeljek 18. 8. ob 19. uri. Ameriški risani film — matineja: ČAROBNI SVET RACMANA JAKE Predstave: sobota 16. 8. in nedelja 17. 8. ob 10. uri. Ameriški avanturistični film: PREPOROD V DIVJINI Predstave: sreda 20. 8. ob 17. in 19. uri ter v četrtek 21. 8. ob 19. uri. Francoska komedija: KAKO POSNETI PORNO FILM (Mladini do 15. leta neprimeren!) Predstave: sobota 23. 8. in nedelja 24. 8. ob 17. in 19. uri ter v ponedeljek 25. 8. ob 19. uri. Ameriška drama: DRUGA STRAN POLNOČI Predstave: sreda 27. 8. ob 16. in 19. uri ter; v četrtek 28. 8. 1980 ob 19. uri. Angleška grozljivka: ORKA, KIT MORILEC Predstave: sobota 30. 8. in nedelja 31. 8. ob 17. in 19. uri ter v ponedeljek 1. 9. 1980 ob 19. uri, Ameriški risani film: ANA IN ANDY Predstave: v soboto 30. 8. in nedeljo 31. 8. ob 10. uri. Ameriška grozljivka: DOMINIKA, DUH, KI UBIJA Predstave: sreda 3. 9. ob 17. in 19. uri in v četrtek 4. 9. ob 19. uri. Ameriška kriminalka: PROKEJNOVI TAJNI DOKUMENTI Predstave: sobota 6. 9. in nedelja 7. 9. ob 17. in 19. uri ter v ponedeljek 8. 9. ob 19. uri. Ameriška kriminalka: ELITA MORILCEV Predstave: -sreda 10. 9. ob 17. in 19. uri in v četrtek 11. 9. ob 19. uri. Ameriška grozljivka: IZGANJALEC HUDIČA Predstave: sobota 13. 9. in nedelja 14. 9. ob 17. in 19. uri ter v ponedeljek 15. 9. ob 19. uri. Jugoslovanski vojni mladinski film — matineja: LETALCI ŠIRNEGA NEBA Predstave: sobota 13. 9. in nedelja 14. 9. ob 10. uri. Kltfo DOL Ameriški barvni film: USODNA DIRKA Predstave: sobota 16. 8. ob 20. uri in v nedeljo 17. 8. ob 18, Uri. Mladinska predstava: ameriški risani film: ČAROBNI SVET RACMANA JAKE Predstava v nedeljo 17. 8. ob 16. uri. Ameriški western: BUTCH CASSIDY IN SUNDANCE KIDD Predstave v soboto 23. 8. ob 20. uri in v nedeljo 24. 8. ob 18. uri. Italijanski triler: GRBAVČEVA BANDA Predstave V soboto 30. 8. ob 20. uri in v nedeljo 31. 8, ob 18. uri. / Mladinska predstava: ameriški risani film: ANA IN ANDY Predstava v nedeljo 31. 8. ob 16. uri. Ameriška grozljivka: DVE MINUTI PANIKE Predstave V soboto 6. 9. ob 20. uri in v nedeljo 7. 9. ob 18. uri. Ameriška politična drama: ZADNJI ŽAREK ZARJE Predstave v soboto 13. 9. ob 20. uri in v nedeljo 14. 9. ob 18. uri. Mladinska predstava: jugoslovanski vojni film: LETALCI ŠIRNEGA NEBA Predstava v nedeljo 14. 9. 1980 ob 16. uri. Se priporoča za obisk KRC »14. oktober« Hrastnik Novosprejeti v mesecu juniju: TOZD I: Pajk Branko — pri-učitev, Kotobarič Vladimir -¡- priuči te v, Sterle Goran' •— priučitev; Kahrič Husnija — menjalec klešč in modelov, Pešič Dragiča — dosta-vljalec zmesi. TOZD lik Gregorič, Hermina — kontrolor stekla, Milivojevič Jagoda — kontrolor stekla, Ivcšič Žarko — kontrolor stekla; Lisee-vič Mirko — pomočnik strojnika, Balaša Zolatan -—j-, pomočnik strojnika, Gavranovič Stoja kontrolor stekla, Mikanovič Draška— pomočnik strojnika. TOZD IV'; Podgoršek Drago — pomožni delavec-čistilec. DSSS — počitniški dom Portorož: Bezjak Vera — pomožna kuharica, Majhen Vesna — servir-ka, Potočnik Stanka — glavna kuharica-. • ■ Odšli iz delovne organizacije Sporazumna prekinitev i delovnega razmerja:. ¡s ••• TOZD Tf Šaihovič Drago'fl-od-našalcc stekla, Miloševič Milan delavec na kanalu, Tej tč Mile —- odnašalec stekla, Dragičevič Savo — odnašalec stekla. TOZD II: Očkun Marija — kontrolor stekla, Sotlar- Alojz — strojnik IS, Podmenik Alojzij |— varilec folij. DSSS: Zdolec Jožefa — pomožna kuharica1. Samovoljna prekinitev delovnega razmerja: - TOZD I: Mešič Ševko — odnašalec stekla, Kovač' Vladimir -— ■predstiskale, Jularie M-ijat -— odnašalec stekla, Bačirtovič Enes — odnašalee -stekla, Mulahmetovič Omer — odnašalec stekla, Kahte-ran Ramiz — delavec na kanalu. TOZD II: Milivojevič Milica — kontrolor stekla. DSSS: Tomašič Nada — delavka v skladišču gotovih izdelkov. Izključeni iz delovne organizacije: TOZD I: Pjevič Behader — odnašalec stekla. TOZD II: Radulovič Dragan — varilec folij. Upokojeni: TOZD II: Kajič Franc— Strojnik IWP. TOZD V: Prah Stanislav — dežurni pri kompresorju. DSSS: Stepišnik Ferdinand — vodja odpreme h steklenih izdelkov, Amigoni Pavla : skupino-vodja odvažalne skupine. JLA: TOZD I: Nezirovič Rastni — odnašalec stekla. Poročili so se: Vukašinovič Slavojka — kontrolor stekla TOZD II in Suborič Vojin, Stoklasa Edi — ključavničar TOZD V in Dušak Nevenka. Prirastek v družini: Abram Marica — kurirka DSSS — hči Senta, Bojanovič Slavica — kontrolor stekla TOZD II — sin Darko, Lesjak Šefika — kontrolor stekla TOZD II — hči Vesna. Krvodajalci: Krejan Jože — TOZD I — ročni pihalec brigadir, Križnik Ivan — TOZD I — ročni pihalec,; Zu-kič Esad — TOZD II rr- strojnik, Podmenik Leopold —- TOZD V — dežurni inštrumentarec, Drame Jože — DSSS, Učakar Ida Si DSSS — vodja skladiščne kartoteke, Bučar Marijai— DSSS vodja nakladalne skupine, Rižnar Veronika -11 skladiščna delavka, Puljič Danica — skladiščna delavka, Čatie Sadka —_skladiščna delavka, Sedlar Berta h skladiščna delavka, Pikelj Vida — skladiščna delavka, Koraj Ana — skladiščna delavka, Vidovič Stanislava — voznik etažnega viličarja. Krvodajalci iskrena vam hvala! IN MEMORIAM Pričakovali smo in upali hkrati. Skoraj .14 let smo bili sodelavci, prijatelji, ljudje z več ali manj istimi- željami in enakimi cilji. Da, skoraj 14 let.- Franc Doberšek. Kajti zadnja leta so bila naša srečanja zelo redka. Bolezen te je prikovala sna. postelj©,-nas pa je delo priganjalo naprej. Vse pogosteje smo* set spraševali; kako je s Francijem, kako se počuti, mu je bolje? Odgovori so bili vse prej kot vzpodbudni. Tudi tvoji vse bolj redki obiski v delavnici so govorili o težki bolezni, ki je neizpros-/ no razjedala. Tvoje telo. Obraz, s širokim nasmehom, polnim življenjskega utripa, je vse bolj spreminjal .svoj izgled. Oči so dobile brezvoljno barvo, glas je:.postajal -vse. tišji. Takšna je bua Francijeva slika zadnjihi.mesecev: Rodil se Je 26. januarja 1939. leta v Jurkloštru. Po prej burni kot umirjeni mladosti, ko so; :' 3 § m. at cn a .p, > č? o - a*J3 - i 5 0) d L ' ; TOZD 5 .— Energetika s ! ključavničarsko delavnico Januar 25 920 i 4 441 \ ■ ' C.' . .— 4,69 Februar 23 1.288 3 378 ■—■ - — ,6,00 Marec . 34 1.904 S 3 v 371 Ü — : 8,13 April 27 1.136 . . 4 672 — : —g 6,55 Maj > 20 960 5 714 p.— — 6,09 Junij . 25 912 4 434 — 4,93 DSSS — - Delovna skupnost skupnih služb Januar 45 2.156 21 2.751 10 1.785 8,37 Februar 57 2.204 24 . 3.099 11 2.443 9,36 Marec 48 2.196 34 3.326 13 2.177 9,84 April : 36 2.005 36 3.570 16 2.324 10,00 Maj 32 1.624 48 3.262 12 1.841 9,00 Junij 41. 1.647 39 2.807 11 1.575: 8,21 Delovna organizacija Januar 321 13.760 130 13.690 42 3 7.816 8,67 Februar 311 13.316 125 12.349 35 ‘ 6.790 8,44 Marec 407 18.284 139 12.767 38 . 5.705 10,22 April 332 15.033 166 14.260 54 7.399 9,63 Maj 305 13.432 169 14.629 42 ■ 6.559 9,38 Junij 328 14.263 153 12.30.3 ’ i 42 5725, 8,92 Gibanje ostalih izostankov v prvem polletju: .... . Cd cd • :g O . 1- . . cd rO OJ Ph 5-i cd § April C? § Junr 1. Neopravičeni izostanki 320 457 224 392 144 168 2. Izredni plačani dopust 1.042 1.280 1.136 947 1.423 1.904 OD 1976. DO 1980. LETA * V -naši. delovni organizaciji smo od leta 1976 do 1. maja 1980 re-. gistrirali. 61 požarov z intervencijo dežurnih gasilcev in tudi gasilcev Matice. Ge analiziramo, izvore in vzroke požarov, ugotovimo, daje na prvem mestu kot vzrok požara vroče 'steklo. Večina ga je bila. odvržena-iz malomarnosti, nekaj pa je bilo iztokov iz peči, ’teh primerov je; bilo. 22. Zaradi založenosti hladilnih peči je gorelo 18-krat. Smeti in razni odpadki jso; goreli 11 -krat, ravno tako je gorelo 11-krat olje, plin 4-krat in ■ električna instalacija 3-krat. Pogost vzrok za požare’ je tudi var-• j en j e in to 7-krat. . Iz. vsega tega zaključimo, da je glavni krivec človek. oziroma;; skrajno malomaren odnos do. družbene imovine. Večina delavcev dela na tak način, da stremijo za čim boljšo: in' hitrejšo proizvodnjo, obenem pa zanemarjajo vse vzporedne stvari,. katere INVALIDNINA ZA TELESNO OKVARO Zneski invalidnin %a telesno okvaro so se s sklepom skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega 'zavarovanja uskladili, s 1 januarjem za 24 %, to je za odstotek porasta življenj-. s-kiH -stroškov-v letu 1979. . Tako invalidnina znaša: a) Glede na ugotovljeno stopnjo telesne okvare,’ ki je. posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni: Stopnja ' , Telesna ' okvara - % Znesek din ' 1 g 100 711 2 90 640 3 80 570 4 70 497 5 60 427 I 6 50- S 357 7 1 - 40 283 8 30 215 g b) Glede na ugotovljeno stop- njo telesne okvare, ki je posle- d ¡ca bolezni ali poškodbe izven dela, znašajo novi zneski invalidnin 70 % zneskov iz točke pod a), in sicer: 111 Stopnja •Telesna okvara % | Znesek din 1 100 49770 2 90 488 3 80 399 ' 4 70 347,90 5 60 298,90 6 50 249t90 7 40 198,10 8 30 150,50 Iz Uradnega lista SRS št. 10/80 ZAHVALA Ob odhodu v pokoj sp sodelavcem in sodelavkam v TOZD 1 — kontrola stekla iskreno zahvaljujem za prelepo darilo in izrečene besede, kar mi bo ostalo v trajen in prijeten spomin. Želim vam še veliko delovnih .uspehov Ema Kraus pa včasih povzročijo več. škode kot koristi. Posebno poglavje pa je povzročena škoda in ugotavljanje Odgovornosti, Prav gotovo je bilo manjših požarov še precej več, a niso bili prijavljeni. Na osnovi u-gotovitev je bilo izdelano nekaj ukrepov, katerih pa se ne pridržujemo. Prepovéd kajenja v določenih prostorih, pismeno dovoljenje za varenje itd, se upošteva le malokdaj. Precej je tudi igranja z gasilnimi, aparati. Tudi odnos delavcev do dežurnih gasilcev in neposrednih vodij, ki so zadolženi, da opozarjajo in ure-jujejo "požarno; varnost,’ jé slab. Upamo, da bomo z izobraževanjem .Jn' pametnimi ukrepi ¡ter razmišljanjem o možnih posledicah; požarov ‘ravnali drugače in da bo délo na področju požarnega varstva vsakega delavca v DO; upravljeno z Zavestjo m ne pred strahom sankcij: Služba varstva , j .. Aleksander Sivec,- ing. ZAHVALA Ob odhodu v pokoj sc iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v TOZD 2, izmeni Gomi-lar—Cigole in- Lipar, za prelepo darilo, šopek in izkazano pozornost, Vedno me bo vse to spominjalo na leta, ki sem jih prebil v vaši delovni sredini. Tovarišu ing. Žagarju, tovarišu Koritniku iti - drugim se še -posebno zahvaljujem za poslovilne besede in želje, ki so mi bile izrečene ob odhodu. Vsem skupaj; želim še veliko delovnih uspehov Tn medsebojnega razumevanja. ‘Franc Kajic ZAHVALA Ob odhodu iz kolektiva se iskreno zahvaljujem svojim Sodelavkam izmene Lipar za prelepo darilo, Cvetje in izrečene besede, ki me bodo spominjale na vas. Vsem še enkrat iskrena hvala. Hermina Kajič ZAHVALA Ob moji upokojitvi- se zahval j ujem s voj im, s o delavcem v TOZD 5, še posebej dežurnim električarjem ha izmeni Roškar in izmeni TOZD 2 Miklič-—Peklar za darilo, šopek prelepo sliko in izrečene besede. Vse to mi bo v trajen spomin na leta, ki sem jih preživel v delovni sredini z vami. Pri nadaljnjem delu vam želim vsem skupaj še veliko delovnih uspehov. | Stane Prah NAGRADIVA KRIŽANKA STEKLARNA iy PROCESIJA ŽALOs STINKA GLAVNO MESTO SENEGALA 7B0R0* VODJA KUNEJ BUKOV PLOD UPANJE ZELO REOKA KOVINA ŠPANSKI OSVAJALEC HERNANDO POVRŠINSKA MERA HRASTNIKÇ3. sš. UMRLI JAPONSKI PREMIER CEISAKU) PRESTOL MESTO V NEVADI.*ZDA SPONA. VEZ DOBRI DU« HQVI PRI STARIH RIMLJANIH BELGIJA INDIVIDU* UM, POSA* MEZNIK SLOV.GLED. IGRALEC C IVAN) SLOV.GLED. IGRALEC (BRANO vieInice EDEN OD LIPARSKIH OTOKOV SLOVSTVENI TAT. PREPISOVALEC AZ IJSKA PALMA ANTON MARTI SETEV, SIJ ŠPORTNIK, KI DOSEŽE NAJBOLJŠI REZULTAT BESEDA BREZ poudarka PRIJETEN" VONJ »PRVA * ŽENSKA AM. FILM. IGRALEC (MICHAEL) ROMAN MAKSIMA GORKEGA SLOV.GLED. IGRALEC-IVO SOVJETSKI PEDAGOG (ANTON S.) ' IZVOR ČLOVEK- AVTOMAT SLIKAR NOLDE ČEBELJA PASA KRAJ PRI VRHNIKI KRAJ NA KOROŠKEM Z ŽELEZARNO STEKLARNA ¡El- ENA NAJ« STAREJŠIH KOVIN Lili NOV/ PRITOK LJUBLJA« NICE NA BARJU NEMŠKI SLIKAR (FRANZ) ira PROMETNA ŽILA . OLGA JEZ preglednik DEL JEDILNE* GA PJ?/B0RA m DOMAČE MOŠKO IME (JOŽEK) PROSTOR. LOCUS FR. FILMSKI IGRALEC (ROBERT) RUSKI Pl* SATELJ S (LEONID) REPUBLIKA V ZAHODNI AFRIKI SLOV.PISATE« LJICA-MIMI PETER KLEPEC 0ŽEK KONEC POLOTOKA BIVALIŠČE PRAČLOVEKA STEKLARNA l! SESTAVIL: KARU DREMEL GORA NA KOROŠKEM FRANC. SKLA; datelj - MAURICE ODSONČJE FRANC MEŠKO. STEKLARNA M PICASSO VOJAK OSEBA IZ BIBLIJE GRŠKA B0GI< NJA USODE (ATROPOS) BELG. SLI« KAR-JAMES mejna re* KA MED .SZ IN IRANOM MAKED0N* SKI PESNIK C KOČO) ZANKA, NASTAVA PRIPRAV-' N IŠKA SLUŽBA . MESTO V TOSKANI RIMSKI VOJ« SK0V0DJA |N DRŽAVNIK VOJNI ODSEK MÖZOUA« Vica GRŠKA BOGINJA NESREČE PREPROSTO SVETILO CHAPLINOVA ŽENA . NIKO . LUKEŠ VRSTA. TKANINE VZDEVEK ON ASSIS A AO X10 STOLETJE ESTONSKI ESTRADNI PEVEC ' MESTO V VELIKI BRITANIJI DEL VODO V VODNE NA* PELJAVE : BOLHA, ŽASA LOUIS ' ADAMIČ I PAVEL kernjak SVI LEN TRAK ZA REDOVE SODOBNIK. KELTOV VOJAK mostovne ENOTE OSKAR kokoschka .OTON, ŽUPANČIČ SLOVENSKA REVIJA VELIK OGENJ SLOV. PIA« NIST SER* TONCELJ . Med reševalce s pravilnimi rešitvami borno z žrebom- razdelili sedem nagrad: 1. magirada 100 din 2. nagrada 70 din 3. —7. nagrada po: 50 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite-na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, STEKLARNA HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upoštevali samo pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do torka 26. avgusta. NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno križanko, objavljen no v »STEKLARJU« št. 6. 7. 1980 smo prejeli 64 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole: 1 1. nagrada . 100 din: Julij Smodič, upokojenec; 2. nagrada 70 din: Jože Stopih-šek; 3. —7. nagrada po: 50 din: Frido Pavlič, Marica Rancinger — upok., Hasane Velič, Vili Rački in Alojz Koritnik. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: Dan samouprav.-Ijavcev, Oto, rajna, Lie, divan, tovarne delavcem, Ne, Amicis, Sreda, . sistem, Gale, til, Kreusa, rektorat, Andi, Ank, Amer, T. S., B. K., Italia, Miron,.Jt-au, Dr, knap, plato, osnova, mu, K. L., Aetij, Viktor, amfora, ZI, lineal, stolpič,' bo-taničarka, tur, Edi, Alibunar, an-ker, dril, las, tara, Rinka, pano. D. K, Skupščina občine Hrastnik — oddelek za splošne zadeve in družbene službe nam je poslal naslednje OBVESTILO Po sporazumu o spremembah in dopolnitvah konvencij o socialni varnosti med SFRJ in Republiko Avstrijo, pripada delavcem, ki so bili na začasnem delu v Avstriji v letih 1978 in 1979, medtem pa so se že vrnili v Jugoslavijo, razlika v višini otroškega dodatka. Ta razlika pripada tudi delavcem, ki so bili v Avstriji brezposelni, vendar ob pogojih, če so bili upravičeni do denarnega nadomestila. Izplačila razlike bodo izvršena na podlagi izpolnjenega zahtevka na obrazcu, ki ga mora delavec poslati finančnemu uradu v kraju zadnje zaposlitve, oz. v kraju, kjer je nazadnje prejemal nadomestilo zaradi brezposelnosti. Obrazce lahko dobijo pri Skupščini občine Hrastnik na Oddelku za splošne zadeve in družbene službe — soba številka 11. Pravica do razlike zastara v dveh letih, zato pozivamp upravičence, da svoje pravice po omenjeni konvenciji čim-prej uveljavijo. Kadrovska služba UREDNIŠKI ODBOR: Matija Koritnik — pred-sednik, Jasna Kosm j— odgovorni urednik, člani: Slavko Gornik, Hilda Drame, Albert Kapelar, Pavle Bauerheim, Karli Dremel, Anita Greben, Mili Kobal. DRUŽBENI ORGAN ZA INFORMIRANJE: Jože premec — predsednik, člani: Vili Petrič II, Kristina Greben, Miro Zorc II, Janez Ciglar, Vera Habjan, Rudi Kirhmajer, Matija Koritnik, Anita Greben. UREDNIŠTVO: Steklarna Hrastnik, Hrastnik. Izhaja. vsakega 15. v mesecu. Naslov: Steklar, glasilo delavcev Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 interno 51. Tisk in klišeji AERO — TOZD grafika Celje. ZAHVALA Ob smrti dragega moža ANTONA RETARJA še zahvaljujem TOZD sodelavkam in sodelavcem' kiko delavnice 1 za vso pomoč in darovani venec. Žalujoča Marija Retar 0 steklar iUft GLASILO DELAVCEV STEKLARNE HRASTNIK ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE STEKLARNE HRASTNIK AV.GUST 1980 KAJ JE Z NAMI? Iz dela kluba OZN Verjetno se bo vsak vprašal, kaj' sploh pomeni ta naslov. Predlagam, da preberete do konca te besede, ki so v bistvu naša samokritika. Ne mislim ovinkariti in se pretvarjati da me je strah kakšen bo odziv na tole, moja želja je le, da bi ta prispevek: rodil sadove. Kaj je sploh z nami mladimi? Ali je res dovolj, da »odpikamo« tistih kratkih 8 ur za pisalno mizo ali kakšnim drugim aparatom? Ali smo res postali tako pasivni, da se nam ne ljubi nič več? Vem in tudi razumem, da nismo vsi pisatelji, toda ali potrebujemo za kakšen kratek prispevek ali poročilo o delit: 00 ZSMS, ki bi bilo objavljeno, v našem Glasu mladih, visoko, šolo, fakulteto? Vsak mesec, , ko izide glasilo DO Steklarne Hrastnik »Steklar« je v njem tudi priloga Glas mladih, ki pa je iz meseca, v mesec krajša. Od januarja pa do aprila letošnjega leta priloga sploh ni izšla. Zakaj?.Vsak laik bi rekel, da je za. to kriv urednik, pa ni tako. Meni ni težko napisati Štiri strani in jih objaviti v časopisu, toda ali. bi bil še to potem Glas mladih iz Steklarne Hrastnik? Ne; to ni dolžnost. urednika.: Že na ;prvi-seji hovega predsedstva KS ZSMS Steklarne Hrastnik smo se dogovorili in sprejeli sklep, da morajo predsedniki, in sekretarji 00 ZSMS v svojih sredinah pripraviti mlade, da kaj napišejo. Moje mnenje je, da so različni prispevki tudi bolj zanimivi,. Toda, tako kot ostali mladi, so tudi predsedniki in sekretarji na to pozabili. Predal, ki je določen za prispevke Glasu mladih je iz meseca v mesec prazen. Tu je le: poročilo oziroma kakšen zapisnik o delu KS ZSMS, poročilo o delovnih akcijah v naši občini.,.. Toda ali je to dovolj? Ali niso to za vsakogar suhoparna obvestila in poročila, ki pa jih ni prijetno brati? Ne bi bilo prijetneje v glasilu prebrati'kakšen spis o počitnicah, -o aktivnosti mladega po službenem času...? Prepričana sem, da je med mladimi, ki so zaposleni v steklarni iz drugih bratskih republik kar precej nadarjenih pisateljev, pesnikov... Ne vem kaj je z njimi... Naj vas ne.bo, nič strah. Pišite, pošljite in za- vaš-trud boste tudi honorirani. Razočarana sem. Vsi smo taki, da najraje kritiziramo in, vse ostre besede potem padejo na predsednika ali urednika ali na tisto osebo, ki je določena,, da kakšno stvar vodi. Toda povem vam, da V tem primeru kritiziramo; sami sebe. Nihče ne bo nikogar . prosil, da naj kaj napiše. Konec koncev • se bomo sami spravili v blato. Ali nismo vedno bili mladinci Steklarne Hrastnik pohvale vredni, ali nismo še pred dobrimi tedni prejeli pohvalo vse delovne organizacije, ko smo končali lokalno mladinsko delovno akcijo UDARNIK 80? Vse-na-redimo kar nam rečejo, nas prosijo ... da pa bi potem kdo napisal svoja doživetja in .pbčutke, ne to.pa ne... Ob koncu bi rada povedala še tole. Vem, da nismo leni, kar dokazujemo .s svojim delom, toda naše delo bo še bolj vrednoteno, če bo kje napisano, sporočeno širšemu krogu ljudi... ’ | Mogoče sem koga s temi besedami prizadela. Pravilno, saj to je bil moj namen, da vas s samokritiko pripravim do tega, da kaj napišete za naš oziroma vaš Glas mladih. Pa brez zamere. Urednik Glasu mladih Anita Greben NA KRATKO Tako. Počitnic je za nekatere konec, drugi se spet v velikem pričakovanju pripravljajo za odhod na morje, nam pa je spet zadana, naloga, da pripravimo prispevke in obvestila. — Verjetno že veste, da se je končala lokalna mladinska delovna akcija UDARNIK 80. Koordinacijski svet ZSMS Steklarne Hrastnik je izdal pohvale vreden bilten, katerega lahko še dobite pri uredništvu biltena. — Poslovilni koncert hrastni-ške vokalno instrumentalne skupine Obzorje je uspel. Škoda, da je bil to njihov zadnji koncert, saj bi sedaj ob počitnicah bilo prijetno, zahajati na njihove mladinske plese. — Prve izmene mladinskih delovnih akcij so se že vrnile domov. Vsi so še polni vtisov s teh prijetnih dni. Upamo, da nam bodo poslali tudi kakšen prispevek b- življenju mladih brigadirjev, tako, da bodo tudi tisti, ki še niso bili v brigadi, lahko izvedeli kaj več o njej. — Končal se je tudi 10. tradicionalni pohod po poteh slovenske delegacije na drugo zasedanje AVNOJ. Tega pohoda se je iz naše občine letos udeležila aktivna mladinka in članica komisije za informiranje pri OK ZSMS Hrastnik tov. Nevenka Roglič. Svetovna organizacija Združenih narodov praznuje letos 35-letnico svojega delovanja. Člani klubov OC K OZN smo v okviru občinskega praznika 4. julija organizirali razstavo, ki je obiskovalcem orisala razvoj in akcije tega združenja držav, ki so se prostovoljno združile, da ohranijo mir in prijateljsko sodelovanje med narodi. Naš občinski center K OZN sestavljajo trije klubi: — klub OZN na osnovni šoli Borisa Pusta na Dolu; — klub OZN na osnovni šoli narodnega heroja Rajka v Hrastniku; — klub OZN v krajevni skupnosti Dol. Za razstavo smo se pridno pripravljali dober mesec. Zbirali smo materiale, časopisne izrezke, propagandni material, brošure, prospekte in plakate, Razstavo smo razdelili na pet tem. Najprej smo obiskovalcem prikazali propagandni material, kot so npr.: novoletne voščilnice UNICEF, značke, majice, nalepke in našitke. Sledila je tema o delu klubov OZN. Pod to rubriko smo razstavili priznanja in nagrade s kvizov in drugih tekmovanj, fotografije s tabora K OZN Dol, ki je bilo lani na Kalu, razne biltene in drugo. KAJ SMO SKLENILI ZA TO\ Naslednja tema je bila: dokumentacija _ OZN. Tu- so obiskovalci lahko videli razstavljene razne knjige in brošure o delu svetovne organizacije ZN od ustanovitve do danes, insert iz ustanovne listine, sistem delovanja ZN, prizadevanja za osamosvojitev izpod kolonialnega in nacionalnega zatiranja... Najbolj zanimiva tema pa je bila za obiskovalce obisk predsednika Tita 14. oktobra 1968 v Hrastniku. Razstavili smo fotografije in album, ki nam ga je vodstvo steklarne posodilo ob tej priložnosti. Občani in gostje so si z veseljem ogledali, dokumentacijo o tej edini poti našega najdražjega gosta skozi naše mesto. Zadnjo temo pa smo posvetili letu 1979, katerega je generalna skupščina OZN proglasila za mednarodno leto otroka ter tako posvetila veliko pozornosti, skrbi in nege vsem otrokom sveta, katerim primanjkuje hrane, vode in drugih najosnovnejših življenjskih pogojev za normalno rast in razvoj otrok. Razstava je bila odprta od 30. 6. do 5. 7. 1980, vsak dan od 16. do 19. ure. Razstavo je obiskalo precej občanov, med njimi tudi gostje iz republiške konference K OZN, mentorji klubov OZN, gostje iz pobratene občine'Raške in drugi. Člani centra za obveščanje in propagando pri OK ZSMS Hrastnik so ob tej priložnosti izdali bilten z naslovom Obisk Tita v Hrastniku, katerega smo lahko nudili našim obiskovalcem. Menim, da je bila razstava priložnost za vse občane, da se seznanijo z delom klubov OZN, . prizadevanjem za ohranitev miru, nenapadanju, nevmešavanju . v notranje zadeve držav članic ter ohranitvi miru v svetu. Predsednica OC K OZN Hrastnik Manja Polšak V DNEH ŽALOVANJA r. TITOM V dneh žalovanja sem sklenila, da ne bom nikoli odšla iž domovine in jo še naprej ljubila kot sedaj '-- Darja Jug Sklenil sem, da se bom poboljšal v učenju in bom vedno pripravljen dati življenje, samo da bi Jugoslavija ostala takšna, kakršna je... Zdene Lendero Obljubljam, da dokler bo živel naš mladi rod, Titovo ime ne bo pozabljeno... Karmi Kajtna Sklenil sem, da bom pripomogel k delu in razvoju Jugoslavije, ki mora tudi v prihodnje o-hraniti enako spoštovanje, v svetu in ostati pri načelih neuvrščenosti ... Boris Goleč V dneh žalovanja Sem sklenila, da bom vedno hodila po. Titovi ■poti, ki je začrtana z rdečo barvo, barvo, ki je ne more nihče izbrisati... Simona Hribernik Zdravo urednice! Od moga odlaska (privrerrienog) iz Steklarne dobih malo vremena, da vam se javim i poželim vam mnogo sreče u životu i radu. Saljem vam i pjesmu iz mojih vojničkih dana. ŽIVOT VOJNIKA Procvj etala j edna ruža žuta, da vam pričam život sadašnjeg regrata. Drugovi moji, ovo nije fer, žar da ja idem u vojni soliter. Znam, da je teško ustat u Staklarni ali vjerujte mi, još je teže u kasarni. U Hrastniku sam započeo život buran, ali sam odatle čak u. Skopje odfuran. Lepo sam bio naviko na rock muziku, a sad slušam trubačevu solistiku. Tek što stigoh u grad na Var daru i več su mi dali smeštaj u kasarnu, Samo što legoh na krevet beli dolazi desetar i govori, idi vojniče, noge operi. . Kad stadoše dijeliti odijela, dadoše mi šinjelčinu dugu, ■ da prašinu metem po krugu. Dali su mi pantalone ne baš po mjeri, kakve su — i medvjedi bi ih poželeli. Eto, takav je život u vojsci. Eto, toliko od vojnika Halil Spahič V. P. 5812/4a Dordže Petrov 91060 Skopje Zdravo Halil! Pošte naših vojakov se vedno razveselim. Ti pa si presenetil uredništvo in bralce Steklarja še z duhovito pesmico, ki jo objavljam. Lep pozdrav od urednika. Zdravo! Zdravo urednice! Najprej vas lepo pozdravljam. Nahajam se na odsluženju vojaškega roka in se imam kar v redu. Prosim vas, da mi pošiljate glasilo Steklar, ki bi ga želel prebirati. Obenem pošiljam vsem delavcem Steklarne lepe pozdrave. Karel Polšak V. P. 9840/5 75300 Brčko Zdravo Karel! Zdaj se je pa nabralo pošte naših vojakov kot že dolgo ne. Tudi tebi hvala za pozdrave. Sporočam ti, da boš Steklarja redno prejemal in te pozdravljam. Urednik Javljam vam se iz Skoplja, gde mi dani torzo i lepo prolaze u JNA, Svim radnicima Steklarne Hrastnik šaljem puno pozdrava, a najviše; pozdravljam radni.kesa izmene Go-milar — Cigale i Lipar. Primite pii-no pozdrava od vojnika Petra Rajniča V. P. 1383/4 19002 Skoplje Zdravo Petar! ■ . Zahvaljujem se ti za pozdrave. Veseli me, da tudi daleč od doma preživljaš prijetne dni. Gotovo pa se bodo s pošto oglasili tudi tvoji sodelavci. Pozdravlja te urednik. Uz 16. juli — Dan tenkista JNA Pripadnici oklopnih jedinica naše armije dočekuju ove godine u znaku krupnih rezultata po-stignutih na brojnim taktičkim vježbama, bojevim gačtanjima, podvodnoj i amfibijsko j obuci pri savladivanju rijeka, izgradnji i jačanju moralno-političkog je-dinstva, budnosti, bezbjednosti i samozaštiti. Postignuti rezultati — plod'su zajedničkih i svestra-nih napora svih vojnika, starješi-na i ostalih subjekata —= organizacije SK, SSO i vojnih kolektiva, ko ji su u svom angažovanju ispoljili veliku aktivnost na te-žišnim zadacima borbene izgradnje jedinica. Danas pklopnim je-dinicaina naše : armije rulcovode mladi kadrovi, koji u svomc radu stiču i crpe znanje i iskustva sta- njih generacija i slavnih partizanskih tenkista iz Narodnooslo-bodilačke borbe i bore za vrhunske rezultate i bojevu gotovost jedinica. Tenkisti su to dokazali i po-tvrdili na brojnim primjerima poslijeratnog razvoja. Stoga i ovogodišnji praznik — 36-tu go-dišnjicu svog postojanja dočekuju visokim rezultatima svoje borbene osposobljenosti in sposobnosti za izvršenje svalcog zadat-ka koji se pred njih postavi. U-jedno to im je i podsticaj za još. veča pregalaštva, za jačenje sve-ukupne borbene snage i moralno-političkog jedinstva, koje uspješ-no sprovode u Svjetlu Titovih po-ruka —¿vise znoja u miru, manj e krvi u ratu. S. N. Štiri tisoč knjig za koroške Slovence Slavistično društvo Zasavje- se' je pred tremi leti povezalo z Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem, ker smo začeli z zbiranjem' knjig za Koroške Slovence. Zbrali smo jih štiri tisoč in jih predali' .ob obisku mladih Korošcev na Dolu pri Hrastniku. Akoijo so izvedli v .glavnem zasavski -osnovnošolci.'' Naslednje leto so jih sprejeli v Trbovljah in jim predali dva tisoč knjig. Poleg knjig, ki-jih razdelijo po koroških vaseh v knjižnice, so, predvsem' pomembna srečanja, saj se tako odnosi med -slovensko na/, rodno manjšino in matičnim narodom poglabljajo. Letos, tretje leto-te akcije, smo povabili k -sodelovanju še druge slovenske šole. Odzvalo se jih je devet: Osnovna šola Boris Kidrič Maribor (4. a), .OŠ Raka pri Krš- -kem, OŠ- Tone Tomšič Ljubljana, OŠ .Artiče pri Brežicah .{literarni krožek), OŠ Mirana Jarca Črno-’ melj, OŠ Ribnica, OŠ Jože Moškrič Ljubljana (klub OZN), OŠ Bogdan Tušek Miklavž pri Mariboru in OŠ Vencelj Perko Domžale. Literarni krožek OŠ Artiče pri Brežicah:. »Ko smo prebrali v Pi-murskem listu, da po šolah učenci Zbirajo knjige za Korošce, -smo se z največjim veseljem odločili za to akcijo ...« Učenci 4. a razreda OŠ Boris Kidrič v Mariboru: »Pošiljamo knjige, ki smo jih zbrali z veliko ljubeznijo. V njih je -mnogo modrosti. Povedo, da Korošci v boju za narodne pravice niso* sami ...« Pionirji in mladina OŠ Raka: »Smo maloštevilna šola, vendar smo se vseeno vključili v -to humano akcijo...« In tak-o naprej. Na OŠ Jože Moškrič v Ljubljani pa so se člani krožka OZN odločili, da kar sami pripeljejo knjige na Dol. Tu Imamo namreč zbirni center, kjer knjige tudi sortiramo po zbirkah: čebelice, Moja knjižnica, Sinji galeb, Zlata knjiga, Prešernova družba. Zdaj jih bomo zložili v kartonske škatle in v'jeseni pridejo ponje Zagorjani, ki bodo ob kulturni prireditvi predali knjige Korošcem. Ob teh srečanjih tudi mladi Koroš- Predstavnika kluba OZN OŠ Jože. Moškrič iz Ljubljane sta knjige predala kar osebno Iz Zasavja so sodelovale: Osnovna šola Zagorje, OŠ Trbovlje, OŠ narodnega heroja Rajka — PE Franca Kozarja Hrastnik in PE Borisa Pusta Dol pri Hrastniku. Organizacijo zbiranja prevzemajo posamezni krožki, razredi ali pa šolska skupnost oziroma mladinska ali pionirska organizacija. V pismih, ki so jih prilagali knjigam, izražajo resnično zavest' o potrebi povezovanja z našimi zamejci. Tako pionirji in mladinci z OŠ Tone Tomšič iz Ljubljane pišejo: »Zbrali smo te knjige, da bi tako s slovensko besedo.obogatili knjižne police koroških prijateljev, tipamo, da jih bodo brali z veseljem dn se ob tem zavedali, da mislimo nanje ter da nas loči le meja na zemljevidu. Te meje pa naše srce- ne pozna ...« ki Slovenci nastopijo z narodnimi plesi in pesmijo, da ne bodo pozabili materinega jezika. Tudi letos smo zbrali štiri tisoč knjig. Ker je težišče akcije v Zasavju in smo doslej zbirali knjige vsako leto,, jih je letos v naši občini zbranih nekoliko manj. Na pedagoški enoti v Hrastniku- so jih zbrali 76 in 1.800 din za nove -knjige, na PE Dol pa 143 knjig in 1.395 din za nove knjige. Akcije seveda ne mislimo zaključiti. Pritegnili bomo še druge šole v Sloveniji, saj mora biti solidarnost temelj vzgojnih prizadevanj /na naših šolah. Akcij-o je podprla tudi komisija za manjšinska .in izseljenska vprašanja- terJ narodnosti pri republiški konferenci SZDL SR Slovenije. Fanči Moljk Dpi pri Hrastniku Dopisujte v naše glasilo!