NAŠl     RAZGOVORI
J o s i p   G.: Mamici.
O ko bil bi zvezda jasna. zvezda lepa vrb neba, da svetloba moja krasna božala  bi solzna tla.
Prvi  žarek   bi  svetlobe Tebi,  tnamica,  poslal. Mati, Tvoje bi milobe bil to majhen, majhen val.
Zvezdica ne morem  biti. priden bom zat^ otrok. Ti poskušal boni  vrniti, kar  si dala  ini dobrot.
A. M a k s i m o v : Čukov Miha.
čukov Miha kašo piha, muc ga gleda, mu preseda, da mu Miha kašo je.
Muc ga štrene, Miha brcne, kašo zlije, sline pije, grdo gleda, se jezi.
Žerjav Mirko: Ribič
Po jezeru čolnič plava. ribič mlad v njem sedi, noč je temna, vse že spava, sam z valovi se bori.
ležko je nocoj  veslati, prazen čolnič je njegov. dolgo čaka  v kooi  mati. kdaj se vrne sin domov
Pozuo šipe zaječijo, morda  trka pa  spomin ... Solze  materi spolzijo — — res ne vrne se več sin.
Janez   Stepan: Pogled  v naravo.
Prekrasen se mi zdi pogled v pomladni zeleneči  svet, tam gozdič,  loka  vsa  cveteča. kako narava si Ijubefia!
Taai  vas  vsa  belo  je odeta od sadnega je drevja sveta, tam griček ves je rožno bel. v njem ptičji poje roj vesel.
Klančar Hanzek: To vsi vemo, kajne, kako lep je mesec maj. čas dehtečega cvetja, čas posebnega češčenja Marije, kraljice rož, Matere vseh ne-dolžnih, ki so njih duše kakor najlepše tože? »Dolgo so še klečali in nepremično zrli na Marijo in njih ustnice so šepetale: Marija, naša mamica... Tvoji smo...«
Nacek iz Korotana: Le oglasi se še. Ostali dve pesiruici še nista za naš kot. Tista »bolest silnac se mi kar nič ne dopade, da veš! Pozdravljen!
Prus   Jože:   Pesempa še ni! Mogoče boš še kdaj kakšno zakrožil, posebno
kadar ne poslnšaš radin. ki ti sicer dolgčas preganja. Mlad fant, pa dolgčas! To
e gre vkup. Le prazne glave dolgčas mori, tvoja pa ni prazna. se mi zdi. Zdrav'
J. H.: Brez podpisa! Tudi ti opevaš pomlad — tudi ti si jo težko pričako-al(a). Drugič se podpišeš. kajne?                                                           Vasovalec.