Posamezna ileillha slane 6ß vinarjev. *«* Naročnina listu: Csio leto . . K 50’— Pol leta . . . „ 26’— Četrt leta . . „ 13'— Zunaj Jugoslavije: Celo leto . . „ 66.— Posamezne številke na Mirih straneh 60 v. Uredništvo i. upravništvo: Maribor, Koroška ulica St 5. — Telefon št 220. STRAŽA leodviien političen Usi «a slovensko ljudstvo« Inserati ali oznanila se računajo po K IJS od enoredne petitvrstei pri večkratnih oznanilih — popust — „Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek. Rokopisi se ne vračajo» Z uredništvom se mor« govoriti vsak dan ođ 1L do 12. ure dopoldne. 61. številka. Maribor, dne 9. junija 1920. Letnik XXL Obisk princa regenta. Kar se je tolikokrat napovedovalo in toliko pričakovalo, se menda bliža uresničenju: Princ regent 1)0 obiskal našo pokrajino, stopil med jugoslovansko ■pleme, ki je od šestega stoletja do dne osvoboditve od Alp do Adrije čuvalo našo severozapadno mejo. Ljubljana bo izpotnila svojo dolžnost in na primeren način proslavila dan, ki bo na vsemu ljudstvu viden način zapečatil naše osvobojenje. Mi želimo le samo, da bi bil tudi naš Maribor pri tej priliki deležen visokega obiska. Casi so minili, ko je bila še Kranjska edina slovenska dežela in Ljubljana srce naroda. Težišče našega plemena se je preložilo daleč proti severu, Štajerska, ki je včasih igrala tužno u-logo „obmejnih Slovencev“, se je dvignila, stari Maribor je postal drugo središče Slovencev in bode v marsikaterem oziru v prihodnjosti celo prekosil Ljubljano. Veliko narodno delo se je izvršilo v Mariboru, iti po obmejnih krajih Štajerske. To delo je zgodovinskega pomena, vredno da obrne nase pozornost na -šega vladarja. Maribor igra že sedaj znatno vlogo kot trgovsko in prometno mesto. V doglednem času se bo razvil v eno najživahnejših in prometnih središč naše šfržave. - p gibjfgg Slovensko prebivalstvo mariborskega glavarstva je kot nikjer drugje na Slovenskem čutilo vso brutalnost političnih preganjanj ob začetku vojske . Kdor je bil znan kot zaveden Slovenec, je že veljal za srbofila in samo sum srbofilstva je zadoščal, da so človeka za dolgo časa zaprli v grozne ječe, kjer so morali trpeti peklenske muke. Toliko ljudi je bilo obsojenih, da so se navduševali za dinastijo Kara-djordjevičev in smatrali njenimi podaniki. Najlepša nagrada za muke in preganjanja vseh' teh narodnih mučenikov bi bila, da bi imeli priliko pozdraviti v svoji sredi svojega vladarja, potomca slavne hiše, ki je toliko storila za zedinjenje in osvobojenje Jugoslo-venov ! V našem ljudstvu, ki živi deloma še pod u -plivi vojne psihoze, na duhu nosi sledove nemške su-žnjosti, pa ima na sebi pečat nemške vzgoje, vladajo še različni predsodki in nesporazumljenja, katera bode na najlažji in najlepši način izginila, akc stopi med njega njegov vladar. Naše ljudstvo želi svojega vladarja ne samo čutiti, ampak tudi videti, želi ga, imeti v svoji sredi, in dati izraza svojim čustvom navdušenja radi na -rodnega zedinjenja in osvobojenja, V sedanjih težkih časih naših notranjih bojev, ko se misli križajo in ideje šele kristalizirajo ter polagajo temelji naši novi državni tvorbi, je ravno naša vladarska hiša ona trdna točka, kjer najdejo oporo vsa državotvorna stremljenja. Naše ljudstvo želi videti med sabo predstavitelja državne moči in njene prihodnjosti. Vsak Slovenec, ki je imel priložnost in srečo , da je zamogel stopiti v bližino svojega monarha, pripoveduje, kako veliko zanimanje in ljubezen razodeva naš princ regent do slovenskega plemena. Pa naše ljudstvo želi zadobiti ta vtisk ne samo od redkih očividcev, ampak neposredno iz najbližje blizine. . Ako so bili doslej tehtni razlogi, da se ni moglo izvršiti to neposredno zbližan jo, jih sedaj ni več . Ako obišče, kakor se čuje, naš princ regent Ljubljano, je tehtnih in važnih razlogov dovolj, da stopi tudi v naš jugöslovenski Maribor. Naše ljudstvo, ki to želi, mu kliče pozdrave! Nova orientacija. Slomškova zveza je na pohodu na Štajersko. Sprejema se jo z zelo mešanimi čustvi. Čemu tebe » pastork, ne ruši idiličnega miru med našim učiteli -stvom! Ne boja. miru potrebujemo pionirji jugoslov^ kulture. Tako je mišljenje in razpoloženje pri mno- gokaterih vzgojiteljih zelene Štajerske, a kljub temu prihaja Slomškova zveza k nam, prihaja, ker to zahteva nujnost časa. Dolgo vrsto let deluje štajersko učiteljstvo plodonosno v prid slovenskega ljudstva. Ko bi hoteli' pisati njegovo zgodovino, bi lahko našteli prvoboriteljft njihovih vrst za naše narodne pravice., našteli bi lako med njimi vrle krščanske vzgojitelje, saj lahka smelo trdimo, da je 99% od njih krščansko mislila m delala. To je lepa slika preteklosti. In kakšna je seda jnost ? Med slovenskim učiteljstvom imamo tudi sedaj vrlih mož in zgodovina prevrata nam dokazuje, da je večina sedanjega našega učiteljstva na svojem, mestu. Zdi se torej, da se učiteljstvo udejstvuje v popolnoma pravih smereh 'in da našemu štajerskemu u-čiteljstvu ni potreba nove orientacije. Do takih zaključkov so prišli' mnogi in so mnenja, da je tukaj vsaka novotarija v škodo. Kljub tem navideznim razlogom je potrebna našemu učiteljstvu nova orientacija za njegovo bodoča delovanje. Celo kulturno delovanje slovenskega učiteljstva se je na Štajerskem dosedaj osredotočalo v boju za obrambo naše narodne samobitnosti. Slovenski učitelj na Štajerskem za razmišljevanje drugih kulturnih problemov sploh ni imel časa, ker je narodnostni boj popolnoma absorbiral vse njegove sile.: Na Kranjskem, kjer ni bilo tako vročih narodnih bojev, se je pojavil kakor po ,vsem kulturnem svetu tudi med učiteljstvom boj za načela, za svetovna nazt-ranja. Ali mislimo, da' bo se ta proces ločitve duhov mogel ustaviti na Štajerskem? Štajerska bi bila v tem oziru izjema na celem svetu Da ni izjema, pričajo najnovejši pojavi svobodomiselstva med posamezniki v učiteljstvu. Najbolj žalostno pri teh pojavih pa je dejstvo, da hočejo ti posamezniki terorizirati svoje tovariše in celotno učiteljstvo 'vpreči v kulturni boj proti krščanskim načelom. Prišli smo tako daleč, dà LISTEK. i* Monsignore Jurij Bezenšek. Izginil,je iz pozornice eden najstarejših duhovnikov lavantinske školi je v visoki starosti 81 let. ■ Narodi! se je Jurij Bezenšek 25. februarja 1839 v Konjicah, leta 1864, dne 17. julija je hil v Mariboru posvečen za mašnika, leta 1914 je torej obhajal svojo zlato sv. mašo. Služboval je kot kapelan najprej v gorati Solčavi od 10. sept. 1864 do 3. novembra 1867, potem so ga prestavili v Žalec, kjer je služboval do 3. julija 1869. Iz Žalca je prišel za kapelana v Celje, kjer je 20. septembra 1875 postal vikar v mestni župniji, katero službo je opravljal do 30. aprila 1876. V Celju je prav živahno deloval na narodnem polju in je radi svojega trdnega narodnega prepričanja i’ mel precej sitnosti s tesnosrčno nemško birokracijo. Dne 1. maja je nastopil župnijo v Cadramu ter jo je upravljal celih 44 let. V zgodovini našega cerkvenega stavbarstva si. je, zagotovil vekotrajen spomin, ker je postavil v Cadramu veličastno cerkev. Stara župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika stoji na nizkem iri tesnem griču in se vsied tega ni dala razširiti. Za obsežno župnijo pa je bila veliko pretesna. Leta 1885 je ustanovil stavbeno društvo, ki je zbiralo doneske za novo cerkev. Sam je daroval vsako leto znatne svote in končno pokril primanjkljaj, ki je leta 1908—1914 znašal nad 21 tisoč kron. Tudi stavbeni prostor je moral odkupiti. Pri gradbi je bilo fesba premagati velikanske težave in ovire, katerim le bila kos le taka železna energija, kakor jo je imel Bezenšek, Umetniški strokovnjaki so s stavbo splošno zadovoljni. Ker je cerkveni prostor sred med Optai -nico in Cadramom ter je nova cerkev precej oddaljena od župnišča, je poleg nje postavil novo lično župnišče. $\ ' V priznanju njegovih zaslug je bil leta 1893 i -mehoyan za duhovnega, tata 1901 pa za konzistorial- nega svetovalca in leta 1009 je postal papežev tajni komornik. Rajni Bezenšek je bil odkrit in kremenit značaj, ki ni obračal plašča po vetru. Raznim renegatom in nemškim birokratom je bil trn v peti. Med vojno bi bil prav gotovo on postal žrtev progonov radi jugo ’ slovenskega mišljenja, le njegova visoka starost ga je obvarovala pred ječo. Bil je zelo skromnega in treznega življenja, prav vsied tega je včakal visoko starost in si prihranil marsikateri vinar za svojo veliko podjetje. Bodi mu Gospod milostljiv plačnik! Monsig. Jurij Bezenšek je umrl 8. t. m. Pogreb se bo vršil 10. t. m. ob 11. uri predpoldne. Jože Stabej:; Pelikan. (Na deskah slovenskega mestnega gledališča v Mariboru 1. junija 1920). Konec. Odnos slike in okviria, kipa in ozadja je pri gledališki umetnosti oderski okvir (prostor), scenerija, delo ki ga opravlja režišer. Strindberg predpisuje v „Pelikanu“ salonsko opremljen prostor. Režišer g. Vaio Bratina je štil okvirja ustvaril po svojem zamislit, ki je odgovarjal obenem tudi stihi in zamislil drame same. Kakor mozaik pa je vzidal Strindberg v „Pelikana“ troje izrazitosti, ki delujejo v drami — dasi abstrakte, — kakor osebe, ki ne nastopijo, ali se sènio vidijo in slišijo. To so: gugajoči se naslonjač, veter, ogenj. Nedostatek pri enem izmed teh je enak slučaju neizgrajenosti osebe., Velike važnosti pa, ki jo in bila morala režija temu posvetiti pri predstavi, ni bilo videti in v tem je bilo od one vprizoritve v Ljubljani precejšnje nazadovanje. Mogoče je, da nima gledališče primernih priprav za, to, kar pa je le malo opravičljivo. Ponazoritev vetra je bila pouesreče - na (neprimeren čas, nezadostni in neverjetni učinki), pri guganju stola je bilo naravnost očividno* kako ga premika človeška roka na konopcu, in še drugo. Višek neverjetnosti in celo nasprotstvo z igro samo pa je dosegla stvar v napravi ognja, kar je drami zmanj šalo tudi učinek. Dim se je pričel valiti na oder in v dvorano (občinstvo je postalo nervozno in nekateri s» zbežali na prosto, češ, da je nastal v gledališču pravi požar), ko še ni bilo v igri najmanjšega povoda za to. Eliza in Gerda ste govorili na odru sami za se. in kakor je bilo videti, dim tudi njima ni bil prijeten. Ko je Gerda ugasnila žarnici v lestencu, ste ugasnili samo v besedah in ste goreči pripomogli do n «daljnega neuspeha. Tako torej režija ni bila zadovoljiva m je prikrajšala ravno dramo, kakor je „Pelikan“, za precejšnje dobro. (Naj mi oprosti g. kritik v „Mariborskem delavcu V da ponovno nisem njegovega mnenja, ki je navadno preveč reklamno in neresnično . On pravi namreč, da je bila scenerija „izborna, ena najboljših letošnje sezone, požar na koncu tretjega dejanja jako posrečen.“ Menim pač, da sva gledala oba isto predstavo. Kako je mogel priti on 'do takšnega zaključka, ne vem.) V umetniškem stvar j an ju igralcev smemo postaviti v „Pelikanu“ med petimi osebami Friderika g,. Rada Železnika na prvo mesto. Po možnosti je še on najbolj črtal svojo osebo, zlezel v vlogo s krvjo in mesom, kakor zahteva Strindberg sam od igralca . Da se ni mogel povzpeti še više, moremo pripisovati znatno slabejšemu soigranju (Gerda). Mater Elizo je zagrabila g. Berta Bukšekova s precejšnjim razumevanjem, a nedostajalo je nekaj onega več, kar šele da vlogi pravo življensko silo. Oporekati se mora mnenju. da je Jo vlogo izpolnila do podrobnosti moj --strsko“, ko smo vajeni videti v njeni umetnosti boljših-stvari. in je zmožna tudi v Elizi stopiti na dokaj višjo stopnjo. Akselj g. Vala Bratina (ki se je nadet malo Strindbergove maske, če se je pravilno razločilo). je bil kakor za umetniški kap pripravljen ka -men z vrisanimi črtami, a Še ne obdelan. V vlogi ta pozabil na povečanje, njegov lik je bil skoro brez vsake dekorativnosti. Njegove kretnje 'm način govo-* se učiteljstvo na Štajerskem smatra za protikrščan -sko, čeravno je 95% učiteljstva — to lahko z mirno vestjo trdimo — na znotraj v srcu za krščanski sve-'tovni nazor. To so grozne posledice sedanje gnile takozvane „nadstrankarske“ učiteljske organizacije . Te protinaravne, naravnost nečuvene razmere kriče po koreniti spremembi in sicer takojšnji. Vsako odlašanje našega učiteljstva v tem oziru bi bil greh na učiteljstvu samem in posebno pa smrtni greh na slov. ljudstvu. Ali ni nekaj nezaslišanega: ljudstvo v celoti za krščanski svetovni nazor, njegovi voditelji, njegov up in nada, učitelji, ki so tudi kri od njegove krvi, pa v celoti protikrščanski. In vendar so razmere sedaj takšne na Štajerskem, da se zdi zgorajšnje sklepanje upravičeno. Večina učiteljstva je včlanjena v liberalni učiteljski Zavezi', katera noče ničesar slišati o' poučevanju na podlagi krščanskega svetovne -ga nazora. Kaj pomaga, ako sicer učiteljstvo kolikor-toliko krščansko misli in deluje, tista klika pa, ki se mu je vsilila v vodstvo, misli in deluje protikrščan -sko in izrečno povdarja, da je drugega svetovnega naziranja. Pri drugih narodih, ki niso tako krščanski kakor slovenski narod, je učiteljstvo v pretežni večini v krščanskih učiteljskih društvih. V Nemški' Avstriji imajo krščanski učitelji po vseh deželah številne organizacije, v kat. učiteljskem društvu v južni Nem- čiji je združenih nad 30.000 učiteljev, celo Cehi, ki veljajo kot najbolj svobodomiseln narod, imajo lepo krščansko učiteljsko organizacijo in :Hrvati,, pri katerih se je kat. pokret še komaj začel, je učiteljstvo že združeno v krščanski' organizaciji. Povsod si upa učiteljstvo s svojim prepričanjem na dan, ga javno zastopati in priznati, Le štajersko učiteljstvo, kjer i -mamo v vseh stanovih tako krasno razpleteno krščansko socijalno organizacijo, si ne'bi upalo na plan, in bi delalo v tem oziru žalostno izjemo? V našem času se bije boj'na celi črti za načela, gre za temelj no vprašanje na podlagi katerih je treba preobraziti svet in na novo'zgraditi socijalni red, od katerega bo odvisna bodočnost vseh narodov. Vsakega človeka dolžnost je, da dejansko sodeluje v tem velikem kulturnem boju za vsebino naše prihodnosti z vsemi svojimi močmi. Učiteljstvo pa, ki je v prvi vrsti poklicano, da z preizkušenimi načeli naše slov. krščanske preteklosti da temeljne smeri temu boju, se naj iz malenkostnih ozirov boji, izogiblje načelnega boja? To se ne sme nikdar. zgoditi. Velikim časom gremo nasproti. Naj ta veliki čas tudi pri našem učiteljstvu najde velike može. Zatorej proč z malodušnostjo, s strahom in neodločnostjo, slovenski krščanski učitelj in učiteljica imata tudi pogum1 pred celim svetom pokazati barvo in javno izpovedati svoje prepričanje ! N o v o of e n z iv o so začeli boljševiki med Dnjeprom in Fripjetom. Poljsko bojno p-oročilo’pa javlja, da se razvijajo boji med Dnjeprom in Dnjestrom ugodno za Poljake. Rusi so v teh bojih baje veliko izgubili. vesti, politične vesti. Ja- -• ri {•*! Jugoslavija. V Beogradu so določili, da poseti regent Aleksander Zagreb in Ljubljano začetkom prih. meseca, ako se tozadevno izjavijo tudi pokrajinske vlade. N a p/o n d e 1 j k o v i seji narodnega pred -stavništva je bila prva točka dnevnega reda verdi -kaci ja mandatov. V Beogradu je začel delovati ustavni odbor pod predsedstvom ministra za koustituanto Stojana Protič. Pri teli sejah se je razpravljalo tudi c pravicah krone in obliki zaprisege, katero mora položiti kralj pred parlamentom. Parlamentarni o d bor za volilni zakon je dovršil svoje delo. Volilni red pride pred narodno predstavništvo še tekom tega tedna. Poslanci iz Stare Srbije i n ’ M a cedo n i j e so poslali vladi spomenico in se obrnili do notranjega ministra Davidoviča s prošnjo, naj vlada s silo zatre razbojništvo po Stari Srbiji in Macedo -niji. Razbojništvo se je po teh krajih tako razpaslo , da je že nekaj neznosnega za ondotno prebivalstvo. LDU Beograd, 7. junija. Ministrski predsednik dr. Vesnič, minister za notranje stvari in vojni minister, general Jovanovič so imeli posvetovanje / raznimi poslanci iz Južne Srbije, na katerem se je sklepalo o odredbah, ki so potrebne za vzpostavitev javne varnosti v Južni Srbiji. LDU Beograd, 7 junija. Minister za notranje stvari Ljuba Davidovič namerava odpotovati te dni v Južno Srbijo in predvsem posetiti one kraje, kjer, je javna varnost ogrožena, da se na mestu prepriča o vseh onih odredbah, ki jih je treba izdati za pobijanje razbojništva. Naš mirovni delegat Nikola P. a -g i č je sedaj zopet v Parizu. V nedeljo se je vršilo v Zagrebu posvetovanje svetov ljudske stranke iz vseh hrvats -kih dežel. Zastopani so bili odposlanci vseh stanov . Slovence je zastopal minister dr. Korošec. Zborova -nje je vodil Stjepan Barič. Poročali so o vspehih te stranke pri občinskih volitvah, pri katerih je dobila Ljudska stranka po dosedanjih poročilih 650 občins -, kih odbornikov. Ostro se je kritizirala prepoved shodov v Hrvatski, katero še vedno vzdržuje v svoje strankarske interese hrvatska zajednica. Povđaril se je tudi nastop Ljudske stranke proti odcepitvi Reke od senjske škofije. Pri tej priliki so premljevali vpra- .Sanje pokrajinskih vlad, Protičev ustavni načrt in se je stavila zahteva po ženski volilni pravici tudi za rice so mu postale že preveč manira, in zato se jih bo moral vsekakor otresti. Ce tu ni mogel priti docela do veljave, pa se mu mora drugače pustiti, da je doživljajoča in ustvarjajoča umetniška natura — na kat* pa sam preveč pozablja. O Gerdi ge. Ive Se-tinske človek ne more izreči pravilnega mnenja, ker v nji je vse bolj v nastopanju, oblikovanju in poskušanju, ko pa kaj umetniško zasnsvanega, izgrajene -ga Razume se, da njena Gerda pač ni živela, marveč je bila prikrojena samo v- zunanjosti. Precejšnje izobrazbe je še treba tudi — govorivi. Pri Mati gdč. Olge Neratove pa se je že preveč opazilo, kako visi pred njo plavi zvezek v zraku. Predstava „Pelikana“ nam je povedala: dobra vprižoritev dobre drame zahteva nujno od vseh igralcev najboljših ustvarjajočih sil in odpovedi samemu sebi. Navidezne malenkosti se ne smejo prezreti, ker •žnjimi more biti drama prikrajšana tudi za najvaž -nejša bistva. In še to: občinstvo ima pravico, da i-gralca na odru vidi in sliši, kakor je že zahteval Götho — in naj torej nihče na odru ne ponavlja be-^ sed za se. Vse to, in še potem je precejšen pot do : „harmonične dražbe“, kakor jo je videl n. pr. drug .čJOVek.' : n; v Preostaja še beseda o dejanju drame, o pojav -ljänjti-Igralcev na pozorišču, o občinstvu in sličnih okoliščinah, à urednik s svojim ^pomanjkanjem prò -■8Wra“izbU&čk>veku pero iz roke, in štv&ri mora biti-takoj zadosti. r-® : Hrvatsko. O političnem položaju je poročal med odo -bravanjem minister dr. Korošec. Po dolgih debatah o raznih govorih in predlogih so volili vrhovni svet ijano znani Ljudske stranke za vse dežele Hrvatske. Iz vrhov-nega sveta je bilo izvoljeno strankino vodstvo: predsednik stranke za hrvatske dežele Stjepan Barič, 1. podpredsednik Mato Pecoja, 2. podpredsednik dr. Belič in 3. podpredsednik Ivo Andrič. Sklenjeno je bilo med drugim, da vrhovni svet hrvatske Ljudske stranke ustvari enotno vodstvo s SLS. Klub krščanskih socijalcev je i-V soboto sejo, predsednikom kluba je bil izvoljen Stjepan Markulič. mel dr. Italija. Imenovanje. Ministrstvo narodnega zdravja je imenovalo gosp. dr. Janka Dernovšek primarijem za očesne, nosne in vratne bolezni na bolnici v Mariboru. Dr. Hugo Robič je imenovan primarijem za kožne in venerične bolezni istotam. Kdor je naš, in ima glasovalno pravico na Ko* roškem, naj javi svoj naslov Narodnemu svetu v Velikovcu. Glasovalno pravico pa imajo v pasu A brez razlike spola vsi tisti, ki so bili: 1. januarja 19lfr stari najmanj 20 let, 2. ki so na dan 1. januarja 191Ö stalno bivali v katerikoli občini pasa A; 3. ki. poleg teh izpolnijo vsaj enega izmed sledečih treh slučajev:) a) morajo biti v pasu A rojeni ali b) ki stalno bivajo v pasu A vsaj že od L januarja 1912 ali jpa c) so v, katerikoli občini pasa A pristojni. Isti pogoji so za glasovalno pravico v pasu B, Tudi vsi oni, ki jim ni jasno, Če imajo glasovalno pravico, naj nam: javijo svoj naslov z natančnimi podatki po zgoraj navedenih točkah. Zmagati moramo, da. se bo Celovec zmajal“. Seton Watson v Ljubljani. LDU Ljubljana, 8. junija. Včeraj popoldne ob 2. uri je dospel v Ljub -angleški publicist in znanstvenik Seton. Watson (Scotus Viator). Pred hotelom „Union“, kjer bo stanoval za čas svojega bivanja v Ljubljani, so ga pozdravili zastopniki tukajšnjih novinarjev in zastopniki vlade. Popoldne je Watson napravil več, obiskov in si ogledal mesto. Zvečer se je udeležil njemu na čast prirejene predstave. V opernem gledišču so peli „Prodano nevesto.“ Po predstavi je bil gost Italijansko časopisje poroča, da namerava Orlando odstopiti kot predsednik državne zbornice. Nemčija. V Nemčiji se vršijo volitve. Poročila iz cele Nemčije javljajo, da volijo povsem mirno in v polnem redu. Zanimanje in udeležba pri volitvah je velika, 80—90%. Na Bavarskem dobivajo največ glasov ljudska stranka in komunisti. Za nemški državni zbor, kolikor je znano dosedaj, so zaključene volitve v 30 volilnih o-krajih iu je bilo izvoljenih: 68 večinskih socijalistov, 47 neodvisnih socijalistov, 26 demokratov, 35 članov centruma, 34 članov nemške ljudske stranke, 27 na-cijonalcev, 3 člani vviirtemborške kmetske zveze, 1 šlezviško-holsteinski demokrat, 1 član wiirtemberške kmetske stranke, 1 član hesenske kmetske zveze, in 1 komunist, skupaj 243 poslancev. Cehoslovaška. Komisija za določitev mej med Ce-hoslovaško in Rumunijo je prisodila od 14 spornih krajev Rumuniji 12, Avstrija. V Gradcu j e prišlo radi visokih cen jajc in črešenj do ostrih demonstracij dne 7. t. m., katere so priredile ženske. Razjarjeno ženstvo je preteplo več trgovcev in branjevk, ki so prodajale jajca po 4 K komad in 1 kg črešenj po 15 K. Vslel teh pretepov je posegla vmes policija,’ ki je pa slabo naletela pri razljučeni množici. Demonstracije dvatjsočere mno -žice so se vršile le po večjih trgih mesta. Trgovine so trgovci iz strahu pred demonstranti zaprli. Demonstracije so se popoldne poostrile, demonstranti so navalili na večje trgovine. Poseglo je vmes orožništ-vo, ki je potegnilo pred demonstranti kordon. Mndži-ee, ki so že poprej pretepale posamezne stražnike, so skušale ta kordon potisniti nazaj in ga prodreti. O-rožništvo je rabilo orožje in streljalo. Učinek teh strelov je bil: 7 mrtvih, in sicer 6 moških in 1 ženska. Težko ranjenih je bilo 23. N a D u n a j u s e j e v r š i 1 dne 7. t. m. pred magistratom velikanski shod kot demonstracija proti Židom. Udeležilo se ga je okoli 150.000 ljudi. Zahtevali so, da se takoj izženejo gališki judje, ki so prišli v začetku vojne na Dunaj kot begunci, potem pa zlorabili gostoljubnost, še za stalno vgnezdili na Dunaju in postali glavni škodljivci prebivalstva. Po shodu so se razvile po mestu velike protižidovske demonstracije. Množice so hotele vdreti v judovske dele mesta, a sta jim policija in vojaštvo zaprli pot. Ko je vladni zastopnik naposled dal straži povelje, da nastopi z orožjem, so se demonstranti polagoma razšli, tako da ni prišlo do prelivanja krvi. Madžarska. t^ \ ‘ ^ *' • ; ^... ... _ ", ; i.. , , Madžarsk avl a d a je dala proglas, v katerem naglaša, da bo vlada, policija in orožništvo potom prekisoda in z brezobzirno strogostjo nastopilo proti kršenju javnega reda., m V j h ž n i R u s i j i je izbruhnila velika kmetska vstaja, katero so pa s silo zadušili. Ubitih je bila na tisoče kmetov« z-sa tukajšnjega društva jugoslov. novinarjev, ki mu je priredilo banket. Tega so se udeležili predsednik vlade dr. Brejc, podžupan ljubljanski dr. Triller, zastopniki univerze in novinarjev ter raznih kulturnih organizacij. ¥ hoj proti alkoholizmu ! V nedeljo 13. junija ob 10. uri dopoldne se vrši v Narodnem domu zborovanje in predavanje o olkoholnem vprašanju v naši državi. Priredi ga protialkoholno društvo „Sv. vojska“. Društveno vodstvo je dobilo celo od naše delegacije v Parizu bodrilno pismo, ki se bo na zboro -vanju prebralo. Predmet je zelo aktualen, zatorej se naj zborovanja udeleži mlado in staro. Sprejemni izpiti za I. razred državne realke v Mariboru se vrše v soboto, dne 3. julija 1920, in sicer pismeni dopoldne od 5410. do 12. ure in ustni popoldne od 2. ure dalje. Priglasi se lahko pismeno po pošti do 2. julija ali pa osebno v pisarni zavoda dne 29. in 30. junija dopoldne. Komur sedaj ni mogoče priti k izpitu, se lahko priglasi za jesenski izpit v. septembru. Podrobna navodila so v razglasu na objavili deski zavoda v veži. Vprašanje slavnemu okrajnemu šolskemu svetu za šmarski okraj. Tukajšnje izobraževalno društvo je vložilo že pred več tedni prošnjo za dovoljenje vpo-rabe šolskih prostorov pri proslavi obletnice majniške deklaracije, ki bi se imela vršiti 30. maja, pa še danes nima v rokah ne dovoljenja, ne prepovedi. Ce niste kompetentni, čemu ste se potem Širokoustili, če pa mislite, da imate oblast, odgovorite! Pravo kljuse mora biti vaš šimel. — Šmarčan. Brežiški gerent dr. Stiker in vodja okrajnega glavarstva Koropec sta kompanjona glede posredo -vanja izvoznic. Razloček med obema gospodoma je ta, da gospod advokat gerent sprejema 20.000 kronske nagrade za posredovanje izvoznic, g. kompanjonu pa naklanja le drobtinsko miloščino borih 2000 K. Nagrada od 20.000 K dr. Stikerju in 2000 K g. Korop-cu ni nikako skrivnostno namigavanje, ampak fakt v, resnični zadevi Schweiger—Potočnik, Stiker—Koro -pee. — Opomba uredništva: Kakor v Brežicah še žalibog sedaj, je bilo tudi v Mariboru pod „brezpa -metnim“ komisarjem Pfeiferjem. Bo treba tudi Stiker-ja in Koropea potisniti pod kontrolo, ki je zdravo zdravilo za gospođe, ki so preveč navajeni postran -skih zaslužkov po Davidovičevem receptu. ¥ Rajhenburgu ob Savi in v okolici so se pojavili smrtni slučaji črnih koz. Rajhenburg je kon -tumaciran. Zagrebški medicine! in veterinarji proti Židom, Zagrebški medicinei in veterinarji so izročili akademskemu senatu spomenico, v kateri zahtevajo pod grožnjo, da se prepove židovskim visokošolcem polaganje izpitov v madžarskem in nemškem jeziku. Iz univerze se morajo odstraniti tudi vsi Židje, ki niso naši podaniki. Za Žide, naše državljane, pa se naj vpelje numerus olausus. Občinske volitve v Cetinju se bodo vršile po sklepu ministrskega sveta po bivši črnogorski ustavil Občinski volilni red za Slovenijo bo po „Narodovem“ poročilu razglašen v Beogradu in v Ljubljani 8. i m. Novi kolki. Novi kolki pò 2, 5, 10, 20, 30, 40, 50 in 60 par ter. po l, 2, 3, 4, 5, 8, 10, 12, 15, 20, 24, 30, 40, 50 in 100 dinarjov pridejo v promet dne 16« junija t l. I. jugoslov. izložba narodnih dekorativnih ru-i Kotvorina. „Udruga za učuvanje hrvatskd 'pučke umjetnosti i promicanje feučrie industrijo ti ' Zagrebu“' priredi mesca-avgusta razstavo izdelkov narodne domače obrti iz vseh krajev Jugoslavije? S to razstavo bomo- pokazali, kaj je ustvaril narod z ozirom'»a narodno umetnost in dekorativno obrt in kdkb je dala narodna umetnost smer- in stil ■jugosloVinSketnufume^ niškemu obrtu. Razstava naj dokaže, kako koristno se zamorejo z dviganjem domače, industrije izrabiti narodna ornamentika in različne narodne tehnike, da postanejo s časom važen faktor v ekonomskem življenju Jugoslavije. Izložba bo obsegala: 1. Predmete narodne umetnosti. Sem spadajo: Narodne noše, vezenine, tkiva, rezbarstvo, usnjarski in lončarski dekorativni predmeti. 2. Predmete umetnega obrta, iz -delane na podlagi narodne ornamentike na steklu in lesu, porcelanu itd. 3. Predmete domače industrije , ki jih izdelujejo kmeti in kmetice za prodajo. Sem spadajo vse vrste tkiva, vezenin, čilimov, rezbarstva, lončarskega in usnjarskega dekorativnega obrta itd. Prva točka se od tretje natančno loči. Pod prvo spadajo vsi predmeti, ki si jih je ustvaril kmet za svojo lastno porabo po lastnem okusu. Ti predmeti nosijo pečat osebnosti tistega, ki jih je izdelal, ter nam kažejo stopjo ljudske kulture. Oni so nam dokaz, kako jo znal narod svoj smisel za umetnost združiti s svojim vsakdanjim življenjem. Odlikujejo se po originalnosti in dovršeni kompoziciji oblike in barv. Tretja točka obsega vse predmete domače industrije, ki jih i zdel ju j e ljudstvo za prodajo. Prva točka ima narod-no-kulturno svrho, tretja pa narodno-ekonomsko. Poživljamo kmete, ustvaritelje narodne umetnosti, da nam pošljejo predmete, ki spadajo pod 1. točko. Opozarjamo pa, da bomo izložili le tiste predmete, ki so izdelani v označenem smislu, nikakor, pa po naročilu ali pa celo po kakem modnem listu. Ti predmeti so brez vrednosti ter jih ne bomo razstavili. Poživlja -mo k sodelovanju umetnike in obrtnike, ki ustvarjajo predmete na podlagi narodne ornamentike in končno se obračamo na vsa društva, zadruge in posamezne «sebe, ki se pečajo s povzdigo domače industrije. Oi sprejemu predmetov odločuje strokovno razsodišče . Med razstavo se bodo vršila različna predavanja. V pravilno razumevanje stvari povdarjamo, da ne bode imela razstava narodopisen značaj ter nas v podrobnem seznanjala s kmetskimi domovi, s kmetskim življenjem in šegami, temveč da bo le razstava narodne umetnosti in narodnega dekorativnega obrta. Z ozirom na prostore je etnografska razstava za enkrat še nemogoča. Udruga namerava prirediti razstave vsako druge leto. da neti ljubezen in smisel za narodno umetnost in širi domačo industrijo. Natančni program in vse druge informacije daje Ženska Udruga, Zagreb, Strossmajerjeva ulica 8. Vsi predmeti morajo biti koncem julija v omenjeni Udrugi. mariborske vesti. Predsednika okrožnega sodišča v Mariboru o-pozarjamo, da prihajajo iz vseh okrajev pritožbe ra-di postopanja okrožnega kot trgovskega sodišča pri vpisu novo ustanovljenih zadrug. Gospodje referenti zahtevajo stvari, katerih se ni nikdar prej zahtevalo in katere so po zakonu popolnoma neutemeljene. Zahteva po predložitvi zapisnika ustanovnega zborovanja, po legalizaciji podpisov na izvirnih pravilih n. pr. je nezakonita. Gospod referent naj pregleda akte zadnjih 10 let, ko so bili referenti izvrstni sodniki, preštudira naj natanko tozadevne naredbe in zakonske predpise, popraša naj referente pri trgovskih sodiščih v Celju, Ljubljani itd. in dognal bo, da je njegovo postopanje po zakonu neutemeljeno. Ker smo pa mnenja, da ne izvira postopanje okrožnega sodišča iz animoznosti napram kmetskim zadrugam, želimo, da napravi g. predsednik red. Pri tej priliki opozarja -mo, da postopa skoraj pri vsaki sodniji pisarniški u-radnik, 'ki ima izvrševati legalizacije podpisov članov načelstva zadrug, drugače. Pri jedni sodniji zahte -vajo za legalizacijo kolek 3 K, pri drugi 6 K, pri nekaterih celo 12 K. Ljudje so razburjeni ter si ne vejo razlagati, odkod te razne zahteve. Pouči se naj pisarniške uradnike pri okrajnih sodiščih, da ne bodo delali ljudem nepotrebnih sitnosti. Žalostno je, če se mora od priprostega človeka slišati, da so v stari Avstriji uradi dosti točnejše poslovali kot sedaj. Zborovanje SLS v Mariboru se je po dolgih dveh mescih, ko so bili shodi prepovedani, zopet vršilo v pondeljek, 7. junija. Urednijk Krajnc, je nakratko opisal ■zgodovinski razvoj ženskega vprašanja, to je boja ženstva za'enakopravnost z moškimi, ter označil stališče glavnih političnih struj, liberalne, socialistične in. krščanske, glede ženskega vprašanja . Zborovalci so sklenili resolucijo, v kateri protestirajo proti poizkusom demokratov, da bi se revidiral že potrjen občinski volilni red za Slovenijo na škodo ženske volilne pravice. Ko je urednik Krajnc podal še politični pregled je prof. dr. Kovačič opozoril na plebiscit na Koroškem. Pri tem je omenil, koliko nam lahko v: inozemstvu škoduje pisanje liberalnih listov kakor „Slov. Narod“, ki je pred nedavnim očital našim delegatom v Parizu „neotesano kmetavzarstvo“, „blatne čevlje“ itd in pozival vlado, naj izbere za plebisoitno komisijo na Koroškem take zastopnike, ki „poznajo veljavne družabne manire“ in kažejo „parketno eleganco“. Ali „Mariborski delavec“, ki je obžaloval, zakaj niso Jugoslovani klečeplazili pred Italijanom in si s tem pridobili njihove naklonjenosti. Otvoritev oficirskega doma v Mariboru. V soboto, dne 5. t. m., je bil otvorjen oficirski domu Nahaja se v prostorih prejšnjega nemškega kazina (poslopje: gledališča) in srčno nas veseli, da ravno v teh prostorih, v katerih se je pod avstrijsko vlado šopiril naj! jute jši nemškutarski, protislovenski duh nemškega šulferajpa in Südmarke, gospodujejo danes nar & vrli togp&lwanaki: oficirji. Pri otvoritvi.,nLbil navzoč,#;: general Maister : fcot komandant mesta,. ker je i bil? ’ službeno odsoten.. Zastopal' ga .je g.:, pukovnik To-jet; x.ot^ oficirskega doma kot zavod, v katerem se naj gojijo prijateljske vezi, medsebojno spoznanje in skupna ju-goslovenska misel, predsednik oficirskega doma, gospod podpukovnik Cvirn, pa je «prevzel opravo doma v imenu odbora in je najprisrčnejše pozdravil došle goste. Udanostne izjave so se odposlale kralju Petru in prestolonasledniku Aleksandru, z g. generalom Mai- j Strom pa so se izmenjavali najprisrčnejši bratski pozdravi. Pozdravljamo najprisrčnejše ustanovo jugo -slovanskega oficirskega doma v Mariboru z željo, da naj se goje v njem najožj0 vezi odkritosrčnega prijateljstva med oficirskim zborom in civilnim prebivalstvom. Posrečilo se je odboru najeti' izvrstnega .restavratorja, ki bo s prvovrstno domačo pijačo in izborno kuhinjo po najnižji ceni zadovoljil vsem Zahtevam občinstva. V mariborskem oficirskem domu pa so pri jatelji in znanci gospodov oficirjev kot vpeljani gostje dobro došli! Mariborsko okrožje MSŽ je nalepilo po mestu lepake, ki vabi ž njimi na I. dan naraščaja z javno telovadbo v nedeljo, dne 13. t. m., v Ljudskem vrtu. iV načinu prireditve lepaka gre očividno za slepomišenje pri nevednih in nepoučenih. MS2 je mariborska sokolska župa. Kakor vemo, se deli že od nekdaj sokolska organizacija na društva in župe, ■ orlovska pa na okrožja in odseke. Kaj naj pomeni torej: mariborsko okrožje mariborske sòkolske župe, ki je v vsakem oziru nesmisel. Proti imenovani prireditvi nimamo kljub znanemu svobodomiselstvu sokolstva ni-kakšnih obtežitev, a način reklame za to nas je uve-ril iznova, da ne manjka pri nas ničesar tako zelo, kakor — poštenosti. Maribor. V noči od pretekle nedelje na pondeljek so neznani zlikovci vlomili v lesno trgovino „Sever“ ter odnesli pisalni stroj sistem „Remington“ ter več drugih predmetov v vrednosti 20.000 K. Svari se pred nakupom. Mestni magistrat v Mariboru opusti s 15... junijem t. 1. izdajo krušnih listkov. Nove nakaznice se bodo izdajale le še za sladkor, petrolej, usnje in premog. S tem se obvešča tudi tukajšnje pekarne. Razpis službe. Pri policijskem komisarijalu v Mariboru bo v kratkem razpisano mesto uradnega zdravnika 9. odnosno 8. činovnega razreda. Vsi izvršujoči člani slovenskega športnega kluba „Maribor“, nadalje vsi oni, ki žele vstopiti kot izvršujoči člani v imenovani klub, naj pridejo gotovo I na sestanek, ki se vrši v četrtek ob osmih zvečer v j salonu gostilne „Maribor“ na Grajskem trgu, kjer se I bo izvršilo začasno uvrščenje moštva. Radi prijav - | ljenja igralcev savezu in pričetka rednega treninga j moštva je navzočnost vseh izvršujočih članov velike važnosti in neobhodno potrebno. Reklamni zavod „Jadran“,; Maribor, Gosposka ] ulica 44, ima kakor vedno izstavljene raznovrstne n- j metniške podobe. Posebno te dni bo imel izstavljene | posebno lepe slike, ki so na prodaj, opozarjajoč s tem bčinstvo, da si iste ogleda. Sprejmejo se vedno akvareli, pasteli in oljnate slike v brezplačno cenitev, i-stotako tudi v razstavo in prodajo. 466 Crornjigrad. Kaj vse se pri nas že stori v agitacijske svrhe, je že smešno. Demokratska organizacija lovi pristaše na vse mogoče načine. V svoje kri- | lo sprejema vse nezadovoljneže, ljubitelje bivšega av- j strijskega absolutizma, socijalne demokrate, komuni- | ste, boljševike itd. Zavetišča iščejo v teh organizaci- j jah tisti, katerim je naše ujedinjenje največje zlo in katerim je državni red in obstoj države trn v peti. Cuci iti se moramo, kako zamorejo stati pri enem og -njišču patrijotični uradniki, ugledni tržani in tisti, ki vsak znale revolucije in desorganizacije s tako vne - I mo zagovarjajo. Jih li ni sram te družbe? V enem so j pač vsi edini, kar jih vse tako druži, in to je: po - 1 dreti vpliv Kmetske zveze in ubiti delo ,za narod teh „črnih.“ Gospodje, to bo pač težko šlo, naše kmetsko j ljudstvo je preveč presodno, kljub vaši zvezi vas zagotovimo porazov. Nekaj bi še radi dali na naslov naših političnih oblasti. Ali ni proti določbam obrtnega reda, da se po političnih organizacijah kupuje in prodaje žito, petrolej itd., saj vendar take organizacije niso juridične osebe in ne morejo imeti obrtne pravice. Ali ni to verižništvo na debelo? In je li to dopustno ? Obljube, da bo sladkor po ceni za člane te organizacije, obleka in obutev pa pod ceno, seveda to vleče, toda kakšna bo sodba ljudstva, ko bo uvidelo, da je to bila le politična laž in farbarija. Bližajo se nam volitve. Takrat bomo pokazali, kakšno stališče zavzema ogromna večina našega prebivalstva. Seveda treba bo še tudi nekaj dela, a naša agitacija bo poštena, odkritosrčna in brez hinavščine, ker mi smo v zavesti, da z lažjo in farbarijo je kratka pot, I« slov. orlovski tabor v Mariboru. Pisarna I. slovanskega orlovskega tabora v Mariboru bo od 15, junija naprej poslovala v poslopju stare gimnazije, Koroška cesta št. 1, !. nadstro pje. Ker je priglašenih mnogo tujih gostov, rabi stanovanjski odsok mnogo sob, divanov ih postelj. Zato vabimo vse Mariborčane, ki razpolagajo’ s kako sobo, da jo od 29. julija do 2. avgusta dajo na razpo-. lago proti primerni Odškodnini. Priglase sprejema pisarna orlovskega- tabora ob. delavnikih od 11. do 12, fi* od 17. do 18. ure. Takrat se dobijo lahko tudi vsa druga pojasnila. ji Taborske' izkaznice za I. slovanski orlovski tabor v Mariboru so gotove in se že razpošiljajo. Udeleženci tabora, kateri niso člani kake krščanske organizacije, naj se priglasijo pri svojih župnih uradih. Ciani organizacij dobijo izkaznice pri svojih vodstvih. Izkaznica stane za Orle, Orlice, dijake in mariborske okoličane 10 K, za vse ostale pa 20 K. Vsi župni uradi naj glasom okrožnic takoj naročijo izkaznice, kolikor jih nameravajo razprodati* Naročajo se v pisarni osrednjega pripravljalnega odbora za I. slov. orlovski taboy, Ljubljana, Ljudski dom, II. Župni uradi v mariborski okolici naročajo! pri lokalnem pripravljalnem odboru za I. slov. orlovski tabor, Maribor, Cirilova tiskarna. Priglašajte se takoj! Kdor se priglasi do 1. julija, bo imel vse udobnosti, katere daje izkaznica! Angleška društva katoliške mladine (skau-ti) odpošljejo na I. slovanski orlovski tabor v Mariboru svoje odposlanstvo. To vest je sporočil Orlovski zvezi šalfortski škof, ki stoji na čelu katoliškega gibanja v Angliji. Stanovanjske težkoče. Zadnji čas smo spet obogateli za nektere sta* novanjske .odredbe v Ljubljani in v Mariboru, katere so še pa položaj poslabšale, kakor se od mnogih strani zatrjuje. Je pa tudi jako umevno.1 Ni treba operirati z uma svitlim mečem, da zamore uvideti, da pa -pirnata naredba ne more resnično odpomoči, če je v kakem mestu več stanovanja potrebnih ljudi nego je stanovanj. Je isto razmerje, kot z valuto, tudi valuti ne pomagajo papirnate naredbe na noge. Denarni in stanovanjski mizeriji zamore zane -šljivo pomagati v prvi vrsti le produkcija, torej po-množenje življenskih potrebščin sploh in stanovanj posebej. Toda ob zadnji draginji se posamezniki mala kaj hočejo ali morejo lotiti novih stavb. Slo bi pa mislim da z zadrugo. Ce se pa za običajno stavbno zadrugo nebi našlo dovolj gmotne podlage, bi pa šlo tem načinom, da .bi se združilo ad hoc nekaj moči, n. pr.:i edqn bi dal les, drugi opeko, tretji stavbišče, četrti delo; to sodelovanje je mogoče še na širši, pa tudi na ožji podlagi; dotičniki bi *>ili soposestniki postavljenega poslopja in nebi potrebovali za to večih svot v gotovini. Razlika vrednosti' prispevkov med zadružniki bi se poravnala posebej. Tjaka .obče. koristna podjetja naj bi še tudi podpirala idržavna uprava. Glede eventualne bodoče delitve skupnega po -slopja določila bi se že naprej/vsem prizadetim uga -jajoča podlaga, da se izločijo morebitni spori. Priporočam, da bi se ustanovil v tej zadevi v, Mariboru odbor v posvetovanje in pripravo javnega shoda, kateri bi se naj čimpreje sklical. Zdaj je še čas, da bi še se pred zimo kaj vkrenilo ter piarsiko-gar obvarovalo pred zimskimi nezgodami. Manjše stavbe bi še se dale izgotoviti do zime. Jasno je, da se nekaj mora zgoditi. Kajti mestno prebivalstvo se nebo zmanjševalo, ampak pomnoževalo, ker se bodo v Mariboru,brez dvoma trgovina, industrija, šole, u-radi vedno bolj množili in razširjevali. Dr.; K-l iCrmljenski.: Razno. Nova avstrijska republikanska himna. Predse* dnik nemške republike dr. Renner Je zložil novo republikansko himno za Avstrijo. Obstoja iz štirih odstavkov, vsak odstavek ima osem dolgih vrst. Himno I je. baje uglasbil skladatelj Kienzl. Spesnitev kakor I skladba sta. baje okorni in ponesrečeni. Stroški nove avstrijske armade. Izdatki za no* i vo Avstrijsko armado so po poročilu dunajskih listov i proračunjeni sledeče: za plače 420 milijonov, .izdatki j za obleko, za draginjske in stanovanjske doklade, za j hrano itd. tričetrt milijarde. Vsak vojak bi naj dobil ! lastno hišno upravo, kot omaro, ponočno omaro itd* Ta nova armada, ki so jo šele ustanovili, se pa na* haja že sedaj v razsulu, kajti povsod so si že ustanovili lastne družbe kot protiutež tej armadi, tako, da ie avstrijska armada že sedaj brez vsake moči in je sploh nerabna, ker je za las enaka' znanim „volksve-roveem“, Ljudje, ki pridejo iz Avstrije v Jugoslavijo,; pripovedujejo, da je v Avstriji sedaj vse „frei“, da ni pravzaprav nobenega vojaštva in nobene vlade. Lepe razmere, katere privoščimo našim nemškutarjem, ki še vedno škilijo.tje gori proti Gradcu! Mednarodni kredit za Avstrijo. Jz lastne moči bi se Avstrija ne mogla izogniti gospodarskemu polomu ali državnemu bankerotu in tudi ne plačati ogromnih vojnih odškodnin, katere so ji bile naložene v Parizu, ako bi ji takorekoč. ne bili dovolili sledeči mednarodni kredit in sicer, ji posodi Danska 12 mili-jonov kron, Anglija .10 milijonov funtov, Nizozemska 1214 milijona goldinarjev, Norveška 17 milijonov kron, Švedska ;10 milijonov kron in Sviea 15 milijonov frankov. Teh svot pa Avstrija ne bo dobila v gotovini, ampak bo dobila 200.000 ton pšenične moke, 3000 ton zmrznjenega mesa, 4000 ton Speha, 20.000 zavojev, zgoščenega mleka, nadalje koruzo, sir, ribe, olje ter razne sirovine za tovarno. Zastaviti bo. pa morala Av strija vse svoje državno imetja ter skrbeti, da bo ta dolg v določenem roku zopet vrnila. Boj angleških trgovcev proti draginji. Po po^ ročilu angleških listov so napovedali v Angliji boj draginji. Boju so se pridružili tudi trgovci in banke. Mnogo tvrdk prodaja blago pp lastnih nakupnih cenah- Izjavili so se, da bodo nadaljevali boj tako dol-.go, ; dokler ne bodo prisilili .špekulante, - dà primerno znižajo cene blagu. fissiseli. -_________- lala naznanila. JOSIP NEKREP tesarski mojster in stavbeni podjetnik v Mozartovi ulici 59 I v MARIBORU se priporoča za popravila in za napravo novih stavb za točno izvršitev : Kupi SOI Konjička, X nega kapi F. Gnilšek, Meljska cesta 29, Maribor. 46S g1 Kupimo A.TÄ riäjih .IntlriiTiuTrg0T8ka cenah. Mill all prometna d. z o: z. v Mariboru, Gosposka ulica 44. Telefon S93. 383 Proda Modni galica 98—9&%, se oddaja direktno pri Državni cinkarni v Celju. KUPUJEM eajvižjih cenah hlode, rezan tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. Wiktor Slaser, lesna trgovina v Kužah pri Mariboru. 1796 Kosti, sto i*o železo, ščetine, cunje kupuje vsako množino po n&j-446 višjih cenah. KAEEL SIMA, POLJČANE ITes1 rezan, tesan, okrogel, drva in oglje kupi v vsaki množini „SEVER« društvo lesnih industrijalce v dravske doline MfARIBOR, Aleksandrova cesto 4L&. 461 Dve kobili Tj ZnT rnjave barve, visoke 16 in pol pesti prodam. Izve se pri Matevžu Vodovnik, posestniku, Stari trg pri Slovenj gradcu. 458 Na prodaj "lTe“IS po zmerni eeni. Natančnejše poizvedbe pri g. F. Rigler, Pragersko 69. 467 Lepa plemenska prašiča na prodaj, Pobrežje cesta It. 42, Maribor. 482 ^llinUl z* moške obleke in O tlnlllJ razno manufakturno blago se dobiva po znižani eeni pri FRANJU MAJER ju, Maribor, Glavni trg 9. 464 POZOR ! Alojzij Gniušek, Maribor, Glavni trg 6 prodaja po najnižjih cenah sledeče kranjske vrvarske izdelke iz pristne konopljine. K o n o p o e (Strange) močne in navadne, ozde, pletene in navad., otmgeloe, kratke in dolge, vrvi za perilo po 20 in po 40 m dolge. 407 Slovenci Sirite „STRAŽO“ Službe s se pošteno 16—17. letno klico k dt tic deklico k dvema otrokoma, ki bi opravljala tndi druga hišna dela. Naslov v upravništvu. 461 TRGOVCI POZOR! *09 MIROSLAV NABERGOJ, MARIBOR Gosposka ul. 14, uhud Tkalska ulica (Webergasse) Zaloga MANUEAKTUJINEGA BLAGA Velik izbor batista, eefirja, platna za srajce in g rjuhe, sukanca, bombaževine, nogavic itd. itd. Tovarniške cene. Samo na debelo Direkten uvoz. Mestauracif a „Narodni dom" » Mariboru 448 vmrrmi MOxrcjEmw vuoti tore fi, eetrteU in soboto, noceteti ob 7. ori nvečer, vabi najufjođneje Minko Musič. Cenjenim industrijalcem, trgovcem, obrtnikom dam na znanje, da sém na mariborski carinarnici otvoril carinsko agenturo. Posredujem v vseh carinskih zadevah, to je pregle-danje blaga, reklamacije, preveč plačane carine itd. Nil. M. Pivliakovit, carinska agentura, Cafova ulica št. 2. Maribor, 1. junija 1920. 489 Preds. 149 "" X / 7—20 466 Razpis službe. S kompetentnim rokom osmih dni se razpisuje mesto namestnika hišnega zdravnika v kaznilnici v Mariboru proti mesečni nagradi 600 K in proti 14 dnevni odpovedi. Za to službo veljajo predpisi kaznilničnega hišnega reda. Službo je nastopiti takoj. Pravilno kolekovane prošnje naj se naslovijo na podpisano pravdništvo. MARIBOR, dne 8. junija 1920. Državni prardnik kot hišni poverjenik molke kaznilnice: Grasselli. \ Hranilnica in posojilnica društva katolikih m mojstrov g Mariboru. Vetrinjska ulica 20 obrestuje «loče po 4°1» in daje poselila prot) poreStra. Uraduje v pondeljek in četrtek od 5.-7. ure pop- Veletrgovina Ludovik Kuharič nudi svojo veliko zalogo vsakovrstnega modnega, manufaktur-nega blaga, platna itd. Nadalje priporoča vedno sveže špecerijsko blago, moko, olje. Nakhp in prodaja poljedelskih pridelkov. Dobava vsakovrstne železnine, traverz, cementa, kakor tudi poljedelskih in drugih strojev. — Uvoz in izvoz vseh vrst rezanega in stavbenega lesa. — Lastna motorna žaga. Glavna zaloga delniškega Üpivaü 1141 OGLAS. Gospodarska subkomisija v Mariboru ima na razpolago v Sv. Lovrencu na Pohorju še različni materijal, kakor: železne in lesene vijake, večjo količino toporjev, dolgih in okroglih žag, cepinov, krampov, peči, nekaj kladiv, ventilov, sodov, stiskalnic, sani in več vagonov slamnatih čevljev. Interesenti za navedeni materija! naj položijo pismene ponudbe na podpisani urad. Gospodarska subkomisija za stvarno demobilizacijo Maribor, (okrajno glavarstvo soba St 20). eoi MARIBORSKA ESKOMRTNA BANKA MARIBOR, Junija 1990 Redni občni »bor dne SI. močnika 1990Je sklenit »višati detnišJko glavnico od O na IO milijonov kron ter pooblastil upravni svet izdati 10.000 komadov novih delnic po K 400’— nominate pod Redečimi pogoji : 1. Stari ut delničarjem »e zagotovi opcijska pravica na ta način, da pripadejo na pet starin delnic dve novi delnici po kurzu K700*—. Za izvrševanje opcijske pravice je treba deponirati delnice pri centrali v Mariboru alt pri njeniH podružnicah v Murski Soboti in Velikovcu. novim, delničarjem. 9. Ostalih tooo delnic se prepusti po kurzu TL «.Soar. Mein ice parti picirajo na Čistem dobičku batèke od M. julija 1090.