Leto 51 __________VRTEC ^^^___________Stran 107 Prof. Fr. Pengov: Obrtniki v naravi. (Nadaljevanje.) jT^J^ft drug tesar si je ohranil domovinsko pravico tudi pri nas, morda ~TJV~^ ima celo v vašem lesenem stropu izgovorjen kot. Z malim 3imBB\ zadovoljen obrtnik je to. Večkrat beremo o umetnikih, ki stradajo cele tedne; to je že nekaj, česar ne zmore vsak. Toda imeti les za zajtrk, opoldne zopet kosec deske za kosilo in malo žaganja za večerjo, zraven pa biti še zdrav in vesel — tega pa ne zmore niti lažnivi Kljukec — pač pa je kos takemu junaštvu kukec ali trdoglav in njegova žlahta. Uživati mlad les ni nobena umetnija. To zna vsaka koza in srnjak, krava in zajec, da, celo divji petelin in druge ptice poleg hudobne veverice se pogostoma izpozabijo nad nežnimi drevesnimi brstiči. Toda stene lesnih stanic polagoma odebelijo in postanejo neprebavljive za lesne goste. Vendar pa ostane v teh stanicah še nekaj škroba (šterke) in drugih redilnih snovi, in ta iesnina (celuloza) se da še izkoristiti, ako le pride v prave roke. Saj znajo dandafies učeni kemiki izpremeniti kos deske tako, da jo otrok z veseljem uživa kot slaščico. Izmeljejo jo namreč v fino lesno moko in kuhajo z žvepleno kislino (hudičevim oljem) in drugimi primesmi. Tako jo izpremene v cukrasto snov, ki se da uživati za silo. Kukec pa zna iesti les že, odkar mu \e dal življenje dobri Bog, kajti sledove njegovih gostij so našli že v lesu iz prvih časov, odkar obstoji svet. Posebno v slast mu gre pa les, dokler je kukec še mlad, otrok — pravimo mu lesni črv. Sama sva v sobi, prijatelj, le poučna knjiga je najina tovarišica. Vseokoli smrtna tišina, da bi se slišala najopreznejša miška, ko bi prišla na izpregled — pa začujeva razločno enakomerno tiketakanje žepne ure! Po glasu izkušava najti mesto, odkoder izhaja ta ton (zvok). Dobro namreč veva, da ne izvira od prave ure. Nenadoma se ta ura ustavi; čez par trenutkov se pa iznova oglasl Aha, tamle v steni je, blizu vrat, ki vodijo v čumnato. »Mrtvaška ura« jeto, prijatelj! A ne boj se! Zavoljo nje ne bo umrl nihče izmed vaših, dasi ne mine nobena sekunda na svetu, da ne bi se poslovil kak trpin iz te solzne doline, in spet ne ugledal kak mlad črviček luči sveta. Če se pa potrudiš, da dobiš tistega naga-jivca iz špranje, boš imel na dlani 5 mm dolgega hroščka, ki bo pa tiščal noge tesno k telesu, glavo s tipalnicami in vratni ščitek bo imel pa kljubujoče vpognjen — trdoglav! Hoče te znabiti prevarati, češ: Saj sem mrtev! A če ga še tako mučiš, makari živega nabodeš na iglo, ne bo ti trenil z udkom. Ime- Stran 108 VRTEC__________Leto 51 niten mojster je to, da prekosi še slavnega rimskega Mucija Scevolo, ki je držal roko na žriavici, dokler mu ni odgorela! Imeniten je kukec res po svoji skromnosti, v kateri se zadovolji s tako borno hrano, kot je les, a gorje svetu, ko bi ga posneraal v njegovi trmoglavosti! * * V hiši potrebuiemo tudi tapetnikov. Solnce je zašlo, večerni žar poiema, oblak, ki je razprostrt na dolgo po obzorju, izgublja svoj zlato - škrlatni lesk in dobiva naravno sivo barvo. Ker je ravno nedelja, stopiva na bližnii gozdni griček s staro grajsko razvalino. Lepo je ondi sedeti zvečer v prijazni družbi in ob spominih, kako gredo mimo nas starodavni časi, sedanjost pa je pred našimi očmi. Saniajoče stoje naokoli graiske stražnice, dišeče lipe. Mesto nek-daniih grofov in vitezov se pa solnči ob toplem poldnevu gad v mrzlem oklepu na tem mestu. Pri bledi mesečini se pa izprehaja po starem zidovju astrolog (zvezdoslovec in napovedovalec prihodnosti iz zvezd) — bojazljivi čuk. Veselo življenie je bilo svoje dni v tem gradu. Donele so tu trobente in brenkale harfe pri sijajnih svečanostih dan na dan — danes se pa igra le še večerni vetrec z divjo vrtnico in nežno brezovino, drozeg pa poje z napol podrtega stolpa otožni svoj ve-černi Ave, in kresnice pobliskavajo skozi les pri nočnem plesnem valčku. S škrlatora so bile ozaljšane stene nekdanjega gradu, pisane zastave so vihrale s stolpnih lin — danes pa rdijo podrtine le še od večerne zarje, z zobčastih nadzidkov (krest) pa plapola vedno zeleni bršljan. I^jubeznivo je donel nekdaj zvonček iz grajske kapelice v dolino, in od daleč je pozdravljala potnika vsako noč zvezdica iznad Jezusčkovih jaslic — večna luč — zdaj pa gori ondi le še papeževa sveča (visoka, rumena cvetica) par mesecev po podrtinah, a majevi zvonček šmarnice je že davno ovenel. V zidni dolbini je še majhen gradič. V njem stanujc Ijudstvo z ostrimi sulicami in močnimi ščiti na prsih. To je pogumni polk — osa Vitežnje so ose in obenem tapetnice, kot se spodobi demokratično mislečemu plemstvu, ki ume enako spretno rabiti orožje in kotomer. Morda si že, ljubi čitatelj, občudoval čebelo pri njenem čudovitem delu ? Toda ona stavi svoje stanice v že pripravljeni panj. Osa pa mora iz-čarati iz tal vnanje zidovje in notranje pohištvo, nasioe okoli in grad v sredi. Četa dvajset tisoč junakinj se iraa vsuti nekega dne iz te ograde! Koliko dvoran, čumnat in sobic fe treba za to! A za čudo hitro je sezidana ta palača, nenavadno trdno, kot za večne čase. Prvi pride na vrsto nasip, vnanje mestno zidovje. Iz močne lepenke mora biti narejen. Odkod vzeti gradivo? V gozd završe ose. Kmalu najdejo kos lesa, ki je bil že leta na dežju in solncu in se ga \e lotila trohnoba. To je voda na njih mlin. V ta les grizejo'.!s1,'ostritni (kleščatni, Jtrgajo 'koščke proč, jih žagajo in Leto 51 VRTEC Stran 10 pukajo v drobna vlakenca kot platno ter gneteio tanke kosce z ostrim ^H iezikotn. Testo, pomešano s klejasto slino, razgrnejo v tankih lističih. "^M Gradivo ]e pripravljeno. Z^ične se druga umetnost — izdelovalka papirja ^M postane tapetnica in kartonažna delavka. H Mnogo nadstropij \e treba sezidati, drugo nad drugo, kot v ame- ^J rikanskih hotelih, stanico pri stanici, v njih pa se nai razvije buino |H življenje. Besni navali na sovražnika se imajo vrstiti s povratki bogato ^M obloženib roparskih vitezov. Po polževo zavite stopnice se vijeio skozi H vsa nadstropia, in da ne bo promet prav nič oviran, \e na gradu tudi H dvoje glavnih vrat: ena za vhod, druga za izhod — ose se nikdar ne I srečavajo, zato tudi nimajo časa za klepetanje in izgubljevanje časa, ^J kajti čas je denar! ^M Čemu pa te močne stavbe? Se mari trdoživa osa bolj boii zraka ^M nego mnogo nežnejše žuželke, n. pr. slabokrvni Dajek v svoii hiši iz H svilnatih niti? Ljubezen do zaroda zabteva to skrb in obzirnost. l^ Različna imena so imeli nekdanii gradovi: Turiak, Volčii potok, Orlovski grad itd.; naš oa se imenuje »Amazonski gradec«. Kajti gospe so njegovi vitezi in graditelii. Narava si je namreč dovolila pri tem resnobnem ljudstvu kožo-krilnatih amazonk1 malo burko v razvedrilo in ustvarila niih možičke kot slabotne trebuščnike. Tak spaček je popolnoma dogotovljen pri čebelah. Njih satnci - trotie ne znaio itt nitt venkai na dnino, niti ne umejo dela v domači hiši. Svoj čas ubiiajo s tem, da dobro jedo in pijo in da lagodno kramljajo pred panievo brado. Pri osah ie pa vsa javnost že boli razburljiva in nervozna (bolna na živcih). Njih pridobitno življenie pa tako naoeto, da si tudi nai-hujši lenuhi ne upaio držati pooolnoma križem rok. Te ženske ne po-znajo veliko šale, pač pa znaio ročno sukati bodalce, pa bi utegnile zameriti lenarjenie neoboroženim samcem. Tako so prišli le - ti na zvi- ^J iačno misel, da delaio in vendar nič ne delaio. Samo na videz se vedejo, ^M kot bi opravljali domača dela, čedili, pometali in podobno. H Ce kdo umrje, se izgovarjaio, da mu morajo oskrbeti pogreb in H kar spada zraven. Že pri naimanjšem tovoru pa se potiio, da kar Hie ^A od njih, in če iih ie tudi deset pri delu, bi zadostovali trije. Z eno ^M besedo: možički slavnih papirničark in tapetnic so silno smešne prikazni, ^M in niih boljše polovice, ki so sicer vedno resne, lomi vendar-le včasih ^M smeh ob pogledu nanje. Ali ni mari tudi v naših človeških družinah . H videti večkrat podobnih prizorov: trot, ki samo pije, piie in ne dela, ¦ doma si pa pridna, skrbna žena zastonj ubija glavo, kako bi vzdržala fl pokonci hišico . . .? (Konec.) H 1 Amazonke so bile bojevite ženske, ki so"hodile mesto m6ž na vojsko. ^M