1Z VSEBtNE: Utrinkf s študent-skeg« festivata Bo| zo Antarktiko Premiera Pernjakovfii v Celju Sportna reportožo iz Nemčije LIST STUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE leto vn LJUBLJANA, 15. maja 1957 fiTEV. 9 KORAK V JAVNOST TOVARIŠ PROFESOR BORIS ZIHERL ZAJEMA V SVO-JE ZANIMANJE ZA SLOVENSKO KULTURNO ŽIVLJE-NJE TUDI DELO IN NAPORE STUDENTOV NA TEM PODROČJU IN VIDI V TEM AFIRMACIJO MLADIH SIL, KI ŠELE PRODIRAJO V JAVNOST. PROFESOR ZIHERL JE BIL TUDI V CASTNEM ODBORU LETOS- NJEGA STUDENTSKEGA FESTIVALA MED RAZGOVOROM, KO SMO SKUSALI ZBRATI VTI- SE S FESTIVALA, NAM JE MED DRUGIM POVEDAL TUDI TOLE: — Najv&žinejšč je to, da se študentje uveljavfcjajo vedno bolj kot kultumi fakfor. Po-trebtno je, da maša doraščajoča inteligenca pričenja zavzema-ti tisto mesto, K, ji bo v pni-hodnosti pripadlo', im da svoja mlada stremljenja razodeva na vseh področjih. — Kako sodite. smo ga vpra-feli naprej, o našem festiva-tu s tega stališča? — Svoj namen — pokazati ©tuden/tsko kultunruo življenje — je dosegeA V tem je njegov najigloblji pamen fin uspeh. ocen.juiete miiselL, da bi tafc festival v prihodnje še prirejali, da bi torej postal tradicija? — Mislim, da je prav% če bi se še pria-ejal. Zlasti zato, ker je s tem dana možnost za med-sebojno spoznavaTije študent-skiih kultuimih sfeupin iz, raz-nih delov države. — In na koncu, im&te še kakšen predlog k izvedbi bo-dočega fe«tivala? — Ena izmed bistvenih s\ ameraski WUS (ZDA, Kanada) v Jugosla-vigi ob sodeilovanju j*ugo®l<>van-skega WUS positavlil zaaije ta-boniišče. Vendar vpraišanje še ni ddkončno rešeno. Vabilo za sodelovanje Bližajo se počitnice. Tudi vrata uredni&tva Tribune se bodo kmalu zaprla. Zavedamo se, kaj smo in kaj nismo storili. Da bi naš list tako kvalitetno knkor tudi kvantitetno dvignili, se obračamo na vse štu-dente, da nam pri tem pomagajo. Dosedanje uredni-Štvo je številčno premajhno, nekaj članov uredništva pa bo prihodnje leto tudi zapustilo u/niverzo. ZATO VABIMO K SODELOVANJU VSE, KI SE ZANIMAJO ZA DELO V UREDNIŠTVU 1N STALNO SODELO-VANJE. Delali boste lahko pri sledečih rubrikah: 1. Notranfe rubrika (življenje na univerel, problemi študija, študentske organizacije, splošno družbeni prohlemi itd.) 2. Mednarodna rubrika (delo mednarodnega odbora ZS, sodelovanje ZSJ z drugimi or-ganistacijami po svetu, življcnje in delo štu-d^itov po svetu — Pogoj: znanje vsaj ene-ga tujega jezika). 3. Kultuma rubrika (študentsko in splošno kulturno življenje doma in po sveu, origi-nalni literarni prispevki). 4. Sportna rubrika. 5. Zadnia stran (humor, reportaže, vosti). 6. Tehnicno nrejevanje lista. Vse kolege-ice, ki se ukvarjajo s temi problemi ali pa se zanimajo za njih in ki bi jih veselilo novinarsko delo vabimo, da se zglase v prihodnjih dneh vsak dan do 30. maja od 12. do 14. ure na uredništvu Tribune. Za vse, kx nameravajo sodelovati pri delu uredništva, pripravlja Tribuna t? drugi polovici avgusta brezplačen se.minar r Ankaranu, kjer se bodo lahko na osnovi pogovorov in predavavj 0 novinarskem delu podrob-neje sezvalili z delom v uredništvu. Govor tov. Brcnka Babiča, predsednika Novinarskega društva Slove-nije na otvoritveni prireditvi študentskega festivafa Naloge študentskega tiska Ko proslavljamo 10-letnico povojnega študentovskega ti-ska, se mi zdi poirebno, da po-vemo nekaj misli o pomenu iB vlogi tega tiska, Tibk je nedvomno zelo moč-no orožje v rokah zavestnih družbenih sil, ki izvajajo dolo-oeno politiko in za to politikb propagirajo dolocene ideje in težnje. Povojni študeniovski tisk v nekem smislu pomeni nadaljevanje tradicije predvoj-nega naprednega študentov-skega tiska, seveda v povseno drugačnih pogojih, v pogojih zmagc, idej in težeivj, za kate-te se je ta tisk že pred vojno boril. Predvojni napredni študen-tovski ti&k je veliko prispeval k politični usmerjenosti' teda-nje učeče se mladine v napred-nem smislu, ker je ta tisk pravzaprav odražal določene težnje naprednih družbenih sil predvojne Jugoslavije. Zna-no je, kako se ie velik del predvojne mladine v boju za nenehno povezuje 2 razvojem in napredkonj naše socialistič-ne skupnosti. Nešteto konkret-nih problemov ae, s katerimi se srečuje današnja študen-tovska mladina pri svojem u-čenju in delu. T^' so problemi ucnega načrta in Mstema dela, materialni in družbeni proble-mi, problemi političae vzgoje itd. Marsikdaj se srečamo tu še z veliko težav in še z mno-gitni nerešenimi vprašanji kot je slučaj na vsem podrocju naše družbene dejavnosti. Za-to so potrebni neprestani na-pori, iskanje novih poti, no-vih oblik ln metcd dela, da bi premagali ovire. Tu ima štu-dentovski tisk široko področ-je problemov, tu je tudi da-našnja »Tribuna« naila ?voje področje pisanja in obravna-vanja problemov iz življenja, dela in učenja študentov, ka-terih glasilo je. Če bi iskali slabosti v pisa-nju današnje »Tribune«, bi Jib pravgotovo našli, namreč da ta ali oni problem ni bil ob-ravnavan ali pa je bil prema-lo obravnavan, ni bil osvet-ijen s vseb strani in dovolj zanimivo iltd. Torej našli bi jih kot jih najdemo povsod, kjer se neko delo opravija. Si-cer pa tu ni mesto, da bi o tem podrobnejšc govonll. Ven-dar pa bi t zvezi s tcm želol pnvedati eno mdsel, ki se mi zdi važna, da bi jo »Tribuna« bolj in z vso resnastj© obrav-navala. »Tribuna« obravnava predvsem problense, s kateri-mi se študentov&ka tnla/Hina srecuje v svojem delu in živ-ljenja na univerzl, kl so torej v nekem smislu povezani s štu-dijem na univerzi in z dobo, ko ta študij iraja. Zdi se mi pa, da manj piše o problemih ki bodp prišH za to mJadino potem, ko bo študlj končala in odšla v svoie poklice. Mislim, da je prav, če otnenim dejstvo, da naša socialistična družba daje relativno mnogo »rcdstcv da omogoči čim širšemu krogu mladine, da gre na univerzo, da se tam uči in čim hitreje tn uspcšnejše usposobi za svo-je življenisko delo. Naša druž-ba rabi dobrih in sposobnlh kadrov za vsa podtočja naše dužbene dejavnosti. Ona rabi čimveč sposobnih graditeljev socializma. Naši študentje, ko odhajajo iz unlverze v svoje poklice, bi morali odhajati z veojo politično in družbeno za-vestjo, da namreč predsiav-Ijajo važen faktor v usgradnji sociallističnih driižbenih odao-sov v naši državi, da naS raz-voj v smeri delavskega in družbenega upravljanja in razvijanja komunalnega si-stema terla vedno bolj poli-tično in družbcno zavestne graditelje naše družbe in da oni s svojbn znanjem in spo-sobnostjo k tem« razvoju lah-ko mnogo prispeva.fo in « tem prispevajo k bitrejšemu dvi-gii materialne in kulturne rav-ni našega človeka. O teh pro-blemih mislim, da bi morala »Tribuna« mnogo več pi«ati in tako doprinestl k temeUiteJie-študentov y take zavestue gT»-ditelje isocialirmia. Tudi tem misJino naj bo pke kutlUM Zitrcb Kaj bi te vprašal... Fosledica siabe ve^erjc ' ' = UMH4BT0VA JUBIIE3NA 5EZ0NA 1958-57 * MM, 3«. »ortl» 1H7 »imoiriv v mvtiu itumhtkiu ninnu < akidtmll« m lir.Uk« imdMM * Uvbttaat V okviru Študentsk«ga tfesti-vala študentov ljubljanske uni-verze je bil v ljublj. dramskem gldališču 24. aprila ' »karanjski večer«, ki so ga izvedli »štu-deatski okteit«, »slov. kvintet«, »študentski tamburašiki orke-ster« in akademska folkloma 6kupina »Franc« Marotlt«. Program so pričeli pred raz-prodano hiSo študentje članl slov. kvinteta s sknrenskimi na-rodnimi in takoj v začetku prl-tegnili publiko. kair pa je v aa-sLednji točki folklorna sfcupina precej odbila, zaradi nepriprav-ljenosti in slabe orSanizacij« naatopa. Tudi ni povsem opra-vičila svojega slovesa, iti ga j» skupina dosegla doma in v ino-zemstvu. Če ss spominjamo sa-mo zadniegia naatopa z »ljub-ljanskega festivala« Jansko leto, kjer so presenetili 'n s kvačut.ie, so s sv.o-jiim izvajanjem ustvarilj tako 6udovita Teprodiukcija slov. pe-emi. posebno Maroltov© «Rib-niške«, da jih celo nek.ateri pirofesionalni zbori. n« zapojelo s itako vnemo in © skupen tradieionaln:'. verz, verjetno sta od vseh najbljija'svojeimu cilju. Strniža učinkuje s skrbn-im, meitaior polnjm slogam, pa-ed-vsem pe z intenziitvnasitjo svoje zajdinžan«, a zato itoliko bolj ai-lcvite pesniiiške izpovedi, ki nosd včasih nad«h nečesa starinske-ga. Marinkovič j« za razliiko bolj usmerjen v a^razne probl^me. Njegova jedrnata in s ftustvom naravinosi; nafoita lirika sledi uspvešno dorna^eniu izročilu (Uje- « pož«l najve»¦¦»¦¦¦¦»¦¦»¦¦¦¦¦»»¦¦»¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦. ¦¦¦¦¦¦¦¦ ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦4 Koroški Slovenci in avstrijska državna pogodba Pred kratkim }e predsUvnlk državneg* taJnHStva za zu-nanje zadeve FLRJ na redni tiskovnl konferenci za doma-le> in tuje novinarje ohsodil omejevanje pravic slovenske in hrvatske narodne manjšine, kl jih omejujeio nfkateri krogl v Avstrlji. Na vprašanje, kaj misli 0 tej dejavnosti, Je predstavnik jugoslovanskega /unanjega ministrstva izjavii: »Poudariti moram, da pravilno uveljavljanje avstnjske ar« žavne pogodbe ne more pomeniti zoževanja že obstoječih nl-tl odrekanja 7,agotovitve pravic nacionalnim manJSinam, ker bi Mlo to v na*protju z duhom državne pogodbe ln prevze-to obveznostjo. obenem pa bi tudi nfigativno vplivalo na odnose med obema drža\ama. Bazumljivo je, da sta naša javnost in vlada re?;no iaskrbl,ieni zaradi vesti, ki jih dobi. vamo iz Avstrije in ki se nanašajo na status tamkajsnje ju-goslovanske manjliiie. " O tem perefem problemu na$e man,)Sine na KoroSkem prinašamo sesravek, ki osvetli obveznosti, ki jib je Avstrija prevzela ob podp^su državne pogodtoe. Leta 1955 se je vzdušje hlad- ugcdil njeni želji. ne vojne precej, cmililo zaradi vlada jft 1akoj nato pcslala Kakšno pravno zaJčito jim nu- novih, stvarnejših obravnavanj zahodnim veleGilarn noto» v di. ozircma jim je dolzna po- mednarodnih vprašapj. Mairca ka^teri se zavzema za čim hi- skrbeti avstrijska republika, ki so v času, ko je pogodba no od kcmkretnega družbeno- dobila veljavo, imeli domovin- političnega sistema v Avstri- sko pravlco v' av&trijski drža- ji, ali bolje rečeno — od nje- vi in ki niso držaivljani kakšne ne notranje dernokratione ure- druge države.« ditve. Kot. av:s.trij*ki državljami so Še posebej pa so Slovenc; na Slovenci in Hrvatje po vseh Koroškem in Stajersikem ter je Jugo«lavija prva pristopi- veijavnih ustavnih zakonih Hrvatje na Gradiščanskem za- la k tej pogodbi $ tern, ko jo ;Zeniačeni z ostalimi Astrijci ne ščiteni kot narodna manjšina. je Zvezna ljudska skupščina giede na raso, spol, jezik in Bo»rba za man.išin^ko pnavno vero. zaščito je postala posebno ak- Enakopravnost vseh av-strij- tuailna, adkar so bile zavrnje- skih državljanov pa je še po- ne jugoslovanske zahteve o \- Uradnem listu »Bundcsge- sebno poudarjeno v 6. členu priključltvi Koroške. Doslej setrh!att fur die Republik avstTijske državne pogodbe. sta. veljala v Avstriji na pod- 1. Avstrija bo poskrbela za ročju manjšinske zaščite dva v^se potrebne ukrepe, da bo- giavna vira: do zaščite-ne vse osebe pcd av- i. Osnovni državni zakon, kl strijsko oblastjo, ne glede na Velja od 21. decembra 1867 in Sklenitev avstrij&ke državne raso, spol, jezik in vero, da bo- vsebu.ie v okviru ^pložno- pogodbe ima v«lik pom«n za do uživale človeške pravice in državijanskih pravic tudi člen Sovjetska Slo^-ence in Hrvate v Avstrijl. osnovne .ržavno pravno zaščito: kot avstrijski avst.rijskirni državljani ne bo- di za Slov^nce na Koroškem. in sam kancler Raab je vodil pogodbo, ki so jo potem rati- državljani in kot pripadnik: do na račun njihove i-ase, spo- v kc^ikor je bilo odvi«no od acie^acijo. V Moskvi .«0 raiz- ficirali še parlamenti njihaviih narodne manjšiine. Avstrijsko la, jezika ali vere diskrimini- dcbre volje vladajočih o«eb v pravljaili o pripravah za dr- držav. 27. julija islega leta je državljanstvo jim je zajamčila rani, niti ne bodo imeli z članl vseh jugoslovanskih študentskih iistov. razen zagrebškega »Stu-den.tskega lista«. Predstavnik beograjskega »Studenta« j« bral zanimivo anketo z naslovora »Za ljubezen, za d^nar, za mir«. Urednik sarajevskih »Nnši oa-ni« je prebral nekaj svojih p«»»-mi, član uredništva »Studfcnt-ski zbor« pa je prebral repor-tažo »Vlaki «xlhajajo v življe-n;e«. Clan uredništva beograj-skega študentskega književne>ga časopisa »Vidici« je govorril o 'vultuirnem življenju Beograda in o vlogi mladih pisateljev in oesnikov. Clani Tribun« so pri-nravili nekaj živih intervjujev i'n pogovorov, reportaž in za-'v?vnih ses'avkov. Na koncu moratno zapisati, da ie bil kljub zanimiv«m,u pro-?ramu obi?k 7.1,asti v Student-sk?-m naselju zelo slab. kar ka. že na mrtviLo in n«raniTn*n1« P-recejJnjega števila študentov. MED ŠTUDENTI PO SVETU MEDNARODNO ŠTUDENTSKO SODELOVANJE DANES Najkoristnejša in tudi naj-bolj pogosta obiika sodelova-nja med nacionalnkni študent-skimi zvezami so direktni kon-takti. ZŠJ sodeluje z več kot 60 nacionalnimi študentskimi orgainizacioami. Vse te imajo različne strukture, razlicno politično usmerjenost. Seveda ne moremo in tudi ne name-ravamo ocenjevati vse ie raz-lične poglede glede na stališče naže arganizacije. Mi imamo dovolj priložnosti, da cdkrito in jasno povemio svoja mišlje-nja. To delamo tudi v praksi, Toda za praktično sodelova-nje ni nujno, da temelji na enakih glediščih. Pri mednarcdnem sodelova-nju imajo primarno vlago na v&aik način direktni sfciki. Vem-dar samo ti le ne zadostujejo. Vsi si želimo Tnednarodnih se-minarjev in srečanj, kuiturnih, športnili in drugih, kjor se lafiiko odkrito pomenimo o vseh fežavah, uspehih im iz-kušnjah. Zaradi tega je logjč-no, da se tu pojavlja potreba po nekera združevanju in. lah-iko trdikno, da so vse to bistveni razlogi za vključevanje nacio nalnih orgainizacij v raane mednarodne organizacije. So-deiovanje je potretono. Vsi smo za to. Vprašanje je samo: ko-ko, v kakšni obliki? Že večkrat se je zgodilo, da se je sodelovanje podrejalo določenim političnim ciljem in kcaicepcijam. Jasno je, da ne mcremo govariti o kaiki pre-pc-vedi razpravljanja o politič-nih problemih, saij je politiika v&akdanja stvarnost, od kate-re študenta ne moremo izoli-rati. Toda problemi mednarod-nega študentav&kega zdfuževa-nja so v sledeeem: Ali so pogoj za sodelovanje kakršnekoli določene in enot-ne politične koncepcije, kate-rih vse delegacije ne moreio sprejeti. Kakšne bodo oblike mednarodnega sodelovanja in ali se bodo pri različnem prak-tičnem sodelovanju vsiljevale politične koncepcije določene organizacije? V tem so ovire za univerzal-no sodelovanje. Tcda ravno tako so ta problem obravna-vali tudi pri dveh mednarod-niih organizacijah, pri Medna-rodni študentski konferenci in pri Mednarodm zvezi študen-tov (MSS). Upravičeno se lah-ko sprašujemo, komu in zakaj je potrebna enotna ideološka koncepcija in povsem določe-ne programske resolucije pri razviiii-ainju univerzalnega med-narodnega sodelovanja. Prak-tično sodelovanje se lahiio raz- Podpredsednik C0 ZŠJ, FEHO IVilčIČ, je ztt vse jugcslovcmske itu-dentske časopise napisal članek o mednarodnem študentovskem sodeIcvanju, ltatei ega prvi del objavljgmo v nekoliko skrgjiani vija tudi brez takih resolucij če se spošftujejo stališča posa-meznih orgaaiizacij. MSS — BLOKOVSKE TENDENCE Ko so takoj po vojni usta-novili MSS, se je mislilo, da bo naijbolje pomagal študen-tom pri sodelovanjiu in se je zaradi tega večiina nacionalnih organizacij -vdcfljufrilo v MSS. Po letu 1947, a že bolj po re-soluciji kominforma', so se v to organizacijo ved/no bolj vri-njale blokovske iendence ftai poliitiika velike sile — Sovjet-ske zveze. Zato je vedno več organizacij zapuščalo MSS, iz-fcljiučili pa so tudi našo in je taiko postala MSS blokovska organiizacija kv tipičen tedanjih pGlitičnih razrner ozi-roma hladne vojne. Tako je hladna i^ojna zavr-la razvoj za univerzalno sode-lovanje, ki je imelo po vojni idealno prilažnost, da se uires-niči in ¦da se študenti združi-jo. MSS je postala primer, da sodelovanje na podlagi politič-ne in ideološke pristranosti ni izvedljivo. Tako so se leta 1950 zbrale nekatere nacicnalne or-ganizacije v Stcckholmu in re-zultait tega je bilo sklicanje mednairodne študentske konfe-rence, ki je positala tako no-va oblika sodelovamja. Vse kionkretne odločbe naij bi -sprejemali na konferenci, ki bi bila vsako leto, medtem ko predstavlja COSEC le admini-straitiven organ, skrbi da se te odlo5be tudi v praksi izva-jajo, Čeprav niso obvezne; da-lje ima vsaka delegacija pora-viico, da pove svoja mnenja in predloge, skuša doseči &kupno stališče in sodeluje tam, kjer ji mcžn-osti to dapuščajo. Zara-di itega je pri delu te organi-zacije sodelovala tudi ZŠJ. Taka koncepcija konference je vzrok, da so se okoli nje zdru-žile vse reprezentati\-ne naci-onadne organizacije razen dr-držav ljudske demokiracije in SZ. Taiko stanje ni dolgo traja-lo. Nekatere organizacide se nikakor niso mogle odreči te-ga, da ne bi vsiljevele drugim svoje politične nazore in ¦-to ne sarno pri dijkusijah iza*ec-no političnega značaja, ampak z name-nom, da vsilijo vsem orgariza-cijam dolcčen politi-čen kriterij na &piošno. Med-tem ko so take leodence prišle v MSS zelo hitro in naenkrat do izraza, so le počasi, a stal-no vdirale v delo Konference in COSEC t©r ustrarjale blo-kovsk; sistem. Ne da bi govo-rili o vseh slabosth Konfersn-ce in COSEC, o tem, kako po-staja GOSEC iz koordinacid-skega vodilni argan, kako si prisvaja pravice, ki jih ne bi smel irneti, lahko rečemo, da postaja COSEC v zadmjih le-tih \iedno bolj polmčno eno-stranski. To pride posebno do izraza pri oceni organizacij v vzhodni Evropi, k: je čisto tendenčna. Na podlagi vsega tega lah-ko govorimo, da enotnosti v okviru sedanjih orga/nizacij ni mogoče doseči. Univerzalno študenteko sodelovanje se lahko raavija samo na neki širži osnovi, z direktnimi kon-takti, pri katerih pa ne sme biti enastranosti :n nezaupa-nja ter z mednarodnimi &reča-nji, na karterih pa se morajo predv-sem spoštovati nazori in mišljenja nacionalnih študen-tov?k:h organizacij, (Nadaloevanje pinhodnjič) IZ GHANE ŠTUDENTI IN POLITIKA »KVIŠKU, K LUČI!« ... tako Imenojejo simbolični klp slep- ca, ki stopa po stopnicah k centralne- mu poslop.in, univerzitetni knjižnici, univerze v Panami. Okrog te pa so po- slop.ja posameznih fakultet, zidajo pa Se itudentske domove, stadion itd. Vse stavbe so najmodernejše urejene, z lastnimi knjlžnicami, laboratoriji in družabnimi prostori. »»študentsko me- sto Paname« kakor imenujejo to uni- verzitetno, naselje, leži nekoliko izven panamskega glavnega mesta. Začetki pauamske univerze segajo v leto 1926, ko so prvič sprejeli sklep o usianovit- vi uiiiverze. Toda šele leta 1935 je pri- šlo do dejanske ustanovitve tako imc- aovane »nacionalne univerze«, ki je po- časi prera&la v obširno in moderno »univerzitetno mesto Paname« in postala tako osrednja panam- ska znanstvena ustanova za vzgpjo mladih panamskih znanstve nikov in intelektualcev. Dobra dva meseca je od tega, ko je v Afriki nastala nova ne-cdvi&na država Ghana, prejšnja angleška kolonlja Zlata obaia. Ta mlada driava pa ima kljub temu že dokaj razvito visoko-šclsko življenje. Univerza v glavnem meštu Accri predstav-lja centralno znanstveno usta-novo v Ghani, izpopolnjuje pa jo ie tehniška viscka Sola v Kumasi. Kakor vse mlade znan-stvene ustanove, se tudi ta bo-ri z nekaterimi težavami, kakor so pomanjkanje prostorov za študij in študemtski domovi. Vendar pa so uspeli premagati že precej težav in je dan^s n. pr. njihovo študentsko naselje Lagon Hall eno najmodernejiih v Afriki. Studenti imaj0 tudi sovjo nacionailno zvezo NUSGU, ki je desegla tako doma kot v mednarodnem merilu pomemb-ne tispehe. Politično življenje študentov pa iir. i nekatere spz-cifične posebnosti. Za dlustraci-jo objavljamo nekaj izvlečkov iz članka študenta univerze v Ghani, W. E. Abrahamsona, ki je bil sicer napisan tik pred ob-javo neodvisnosti, a je zanimiv zaradi pTOblema, ki ga obrav-nava. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCODOOO GEOFIZIKALNO LETO — ISKANJE RUD Antarktika. do nedavnega še pazablj*ni in zapuščeni kon-tinent, stopa vse bolj v cJspredje na odru v&likih sveto\mih dogodkov. Brž ko se je izvedele, da bi utegnila biti na tem področju velikanska rudna bogastva, je bilo brezbrižnosti konec in posamezne države so pričele tekmovati med seboj za oblast nad tem podr^čjem. V zvezi s tako imenovanim geofizikaanim letom se je podala na Antarktitocr cela vrsta odprav. Njihov narnen je, kakor sodijo, raziskati meteorološke pojave, podnebje, delovanje gončnih žarkov, zemelj&ki magnetiizem itd. Govori se torej o čistem znanstvenem delu, kar pa je le na pol res. Odprave s>o namreč opremljene z najmodernejšimi in najbolj preciznimi instrumenti, na razpolago imajo vse vrste prevoznih sredstev, od traktorjev in motornih sani pa tja do letal in tadij, cpremlienih T-a delo v poiarnih podrtfčjih. Zgradile so na Antarktiki močna oporišča, ponekod kar cela naselja z ulicami in električno napeljavo vred. Nobena država ne bi žrtvovala tolikšnih izdatkov za neko čisto znanstveno delo, od katerega ne bi imela nobene gmotne koristi. Vsi brez izjeme si skušajo priti na jasntf ali so pod debelo ledeno odejo na Antarktiki rudna bogastva ali jih ni. Dejstvo, da nekatere odprave posameznih narodov in držav celo sode-lujejo med seboj kolikor jih ne ločijo prev^like razdalje, na stvari nič ne spremeni. Ne bi pa mogli rečj, kaj bi se zgtfdilo, če bi našli na tem področju dostopna ležišča rude in pa tisto, kar ižčejo na tihem vsi — uran. Tedaj bi se Antarktika skoraj gotovo spremenila v nevarno žarišče spora, ki bi povzročalo hude glavobole ne le dipdomatotn, temveč vsej svetovni javnosti. Takšhe napovedi niso povsem brez osnove, ee upoštevamo dejstvo, da so si nekatere države že kar razdelile Antarktiko med seboj. Prišlo pa je tudi že do ostrega diplomatskega spora med Argentind in Cile na eni in Veliiko Bi-itanijo na drugi Btrani. Sprli so se zaradi Grahamove zemlje in otokov, ki leže v interesnem področju južnoameriških držav. Velika Britanija si je prilastila to področje že leta 1908 in ga proglasila za del 6voje kolondje Faliklandskih otokov. Naselila ga sicer ni, toda ddrekla se mu tudi ni. To področje pa leži razmeroma blizu južnoameriške obale. Argentina in Cile menita, da bi utegnilo imeti zanju velikanski strateški pomen. Prav tako pa bi postalo lahko zelo nevamo, če bi se ga polastil nekdo, ki bi zgradil na njem str'ateška oporišča in tako ogrožal varnost ob«h držav. IGODOVINSKI ARGUMENTl Britanci pa niscf preveč navdušeni nad mislijo, da bi morali zapustiti Grahamovo zemljo. Zalrjujejo, da imajo pravico da nje, ker so bd-ll pač oni prvi, ki so jo odkrili in prvi, ki so jo tudi osvojili. Tedaj pa je privlekel Clle na dan še močnejše zgodovinske argumente. V neki stari listini španskega kraJja in germanskega imperatorja Kai-la V. iz let-a 1555 je baje zapisano, da pripadajo Španiji vsi otoki in kopno južno oo' Magelanovega preliva. Cile pa naj bi bil naslednik pravic španske krone na tera področju. Argentina nastopa z istimi zgodovinskimi argumenti kot Cile, le s to razliko, da si ne lasti samo pravice nad Grahamovo zemljo, temveč tudi nad Falklandskimi otoki. 4. marca 1948 leta &ta se obe državi sporazumeli in sklenili tako imenovan argen-tidsko-čilski pakt. Zavezali &ta se, da bosta vskladili napore za obrambo svojih interesov na Antarkt-iki. In cd tedaj dalje sta pričeH obe državi ustanavljati na antarktični. celini ne le razi-skovalne postaje. temveč tudi vojaška, pomorska in letalska opoiišča. Za britanske proteste se nista menili. Angleži pa so navsezadnje tudi sami sprevideli, da nima smisla še bolj zaostriti položaj. Zato so sklenili z Argentino in Cile ti«ajni pakt, po katerem ne bo nobena od držav podpisnic pošiljaia v spornc področje vojnih ladij v večjem številu kot doslej. S tem ^pora-rumoiri pa se Britanci, vsaj formalno, nistf odrekli svojim pravicam. Boj za Antarktiko Toda že leta 1952 je prušlo do večjega incidenta na Grahamovi zemlji, ki je vzbudil tudi pozornost svetovne javnosti. Argen-tinski vojni odred je preprečil posadki neke britanske ladje, da bi se izkrcala. Kasneje pa so Britanci pregnali osebje argen-tinske raziskovalne pustaje"na otoku Deseption. Velika Britanija je naito sklenila predati spor glede suverenosti nad Grahamovo zemljo Mednarodnemu sodišču v Haagu, ki pa je lansko leto proglasilo, da ni pristojno reševati to vprašanje. Med tem pa sta si Gile in Argentina že močno utrdila položaje nad' dekim Antarktike in kot vse kaže, sia dejansko že izpodrinila Veliko Britanijo. GOSPODARSKA IN STRATEŠKA VREDNOST ANTARKTIKE Do nedavna je bila gospodarska in strateška vrednost Antarktike še zelo dvomljiva. Celino sestavljajo v glavnem le visoke planote; to ptfdročje spada med naibolj hladne predele sveta. Niso mrzle le zime temveč tudi poletja zaradi nenavadno močnih vetrov, ki se večkrat spremenijo v prave orkane. Med-tem ko najdemo na severu zaradi toplega zalivskega toka ne le živali ternveč tudi floveška naselja in celo industrijo in obrt, je kopn<5 južnega pola brez živih bitij, nenaseljeno in mrtvo. 2iya bitja so le v mofjih okrog Antarktike. Veliko kitov je v njih, tjulnov, rib in vodnih ptic. V notranjosti kontinenta pa so odkrili v zadnjih letih bogate zaloge črnega premoga dn upajo, da bodc? našli tudi druge rudnine. Zato pa raste zdaj zanimanje za Antarktiko iz dneva v dan. Doslej je objavilo svoje zahteve do Antarktike sedem držav: razen Velike Britanije, Oilea in Argentine še Nova Zelandija, Avstralija, Francija in Noi-veška. Te države so si že kar začrtale meje svojih vplivnih področij in sicer brez vsakega medseboj- nega sporazuma. Zato ni čudno če tečejo take meje kar ena prekd druge; če bodo pričeld nekoč reg razdeljevati Antarktiko, bl imeli diplomati kar precej posla, če bi hoteli izgladiti vsa nasprotovanja. Zanimivo je pri vsem tem staligče Velike Brita-nije: Angleii priznavajo pravico do Antarktike samo Avstraliji, Novi Zelandiji, Nemčiji (?), Franciji in sebi. Nikomur drugemul Povsem drugačno stališče pa so zavzele ZDA. 2e leta 1948 so dale vedeti, da ne priznavajo nikomur suverenih pravic nad AntarktikO. Predjagale so, naj bi sklicali mednarodno konfe-renco zainteresiranih držav z namenom, da bi vzpostaviU kondo-minij nad tem kontinentom pod nadzorstvom Oi-ganizacije zdru-ženih naro-dov. Vendar pa do konference ni prišlo, ker si dosedanji osvajalci niso upali tvegati, da bi kdcj podvomil v njihove pravice. Amerikanci pa vztrajajo pri svojem, ker vedo, da bi razdelitev Antarktike na sektorje ne le zelo skrčila krog držav na šestem kontinentu, temveč tudi žmanjžala njihove zmožnosti za izkoriščanje tamkajšnjih naravnih bogastev. Na-sprotno pa bi jim internaG*cmalizacija kakršno si sami zamiš-ljajo omogočila, da bi posejali svoje postojanke po vsej celini in jo izkoriščali v neprimerno večjem obsegu kot ostale države, ki še zdaleč nimajo takšnih tehničnih zmcžnosti kot ZDA. Podobno je tudi sovjetsko stališče. Rusi se zavzemajo za internacionalizacijo Antarktike in poudarjajo, da imajo tudi oni pravico soodločati o prihcJdnosti tega kont.inenta: ruska pomor-ščaka Beninghausen in Lazarov sta že v 18. stoletju plula okrog Antarktike. Vendar so zgodovinski argumenti tudi v tem pri-meru le bolj formalnega pomena. Sovjetski zvezi poleg vsega verjetno ni vseeno kakšen bo v prihodnosti politični režim na Antarktiki. Njeno sodelovanje pri mednarodnem sporazumu o tem kontinentu pa bi ji omogočilo, d'a tudi sama uveljavi svoje težnje in zahteve. Proti Sovjetski zvezi Jn njeni »antarktični« politiki so spu-stile nekatere dT*žave celo salvo protestov. Pojavila se je do-mneva, da hočejo Rusi zadržati svoje oporišče Mirnij tudi po preteku geofiziikaJnega leta. Po poroči.lih zahodnega tiska je sovjetsko naselje med vsemi najbolje urejeno in prav zato je malo verjetn.osti, da ga bodo ustanovitelji kdajkoli zapustili. Največ prahu je dvignila Avstralija. Njen zunanji minister je že pred Sti-rimi leti omenil strateški pomen teh področij. Dejal ]e, da tisti deli Antarktike, ki so oddaLjeni le 2000 km cd Avstra-lije, ne bi smeli priti pod nadzorstvo neke druge sile, ki bi utegnila ogrcfžati avgtralsko varnost. Zdaj, ko so se usidrali na Antarktiki sovjetski strokovnjaki, je razburjenje zelo naraslo. Najbolj se je razvnela Nova Zelandija. Sla je celo tako daleč, da je predlagala Ameriki, naj bi proglasili del Antarktike za skupno posest ZDA, Nove Zelandije in Čila. Amerikanci na ta predlog še niso odgovorili. Še bolj pa se je razvnel britanski časopis Daily Express, ki je zapisal, da bi morala britanska politika zavarovati Antarktiko :n poslati skupno z Norveško, Francijo in Ameriko Sovjetski zvezi noto: povedali naj bi jasno in nedvoumno, da »&o Rnsom dnevi na Antarktiki šteti — 365 dni in nič več!« Danes ne pripada Antarktika formalnc? še nikomur. To je '.aenkrat jasno. In s kakšno pi-avico torej naj bi spodil kdo koga z nje? In navsezadnje: ali n6 bi bilo pametneje sesti za zeleno •nizo in se sporazumeti o tem vprašanju čimprej, dokler ne bo orepozno?! * Predlog, naj bi pcfstavili Antarktiko pod upravo Združenih aarodov je še najbolj ohrabrujoč. Nobenega razloga ni, da ne li postala Antarktika področje za sodelovanje med različnimi aarodi ne glede na njihov družbeni sistem. To pa bo morala nekcflč tudi postati, če bodo hoteli uporabljati njena bogastva v kortst vsega človeštva. -nl Zaačilno za vse politične ak-cije študentov je, da niso pro-pagandne in zunanje brupne. Ta navidezna zunanja mirnost zapelje tujce, da govore o pa-radoksu, češ kako to, da se štu-denti Zlate obale ne zanim^io za politiko, &a/j hi rnorala bortia za neadivisraost zaj&ti predvsem študente. Toda ta politična apa-tičnost je res samo navidezna. Kar obiskovalci pogrešaio, bi Jahko imenovali »bojevita, hrup-na političea .aktivnost«. Vendar pa bi štud«ntje Zlate obale sploh ne bili študentje, če se ne bi zanimali za poliitiko. Ze ob ustanovitvi univerze leta 1948 so študentje zelo ¦ostr.o re-agirali, ko so internirali teda-nje napredne politične vodite-Ije. Pozneje, ko se .ie pokazalo, da je bitka proti političnemu imperializmu več ali manj do-bljena in je tu samo še vpraša-nje časa, so masovne afecije za_ menjali bolj osebni in konkretni ki pa vseeno ne te- na kompromisu. Tak, nekako akademski način obrav-navanja poliitičnih pToblemov med žtudenti ima več vzrokov. Najprej je tu osnoven princip ~ na vsak način najti irealno in •resnično podobo o nekem problemu, utemeljeno s podatki. Druga stvar je zelo razvit :raci-onalizem, ki gre preko osebnih in ozko ofnej^nih interesov. Tretjič pa imaVažno vlogo tu--di borba za ohranitev politične neodvisnosti univerze, čeprav to ne ovira sodelovanja pri splošnem političnem življenju... Na podlagi iteh dejstev z.^,to nikakor ne moremo pričakova-ti, da bomo v Ghani srečali le prijazne, nenavdušene študen-te. Sposobni so da uresmčijo vsako stvar, ki bi -prispsvala pri razvoju njihova države. Prl tem pa ne bod^o' nič bolj prepričljivi in zunanji, kajti gr9 za bistvo jn ne za zunanji efekt. POROČENI, MPOROČENI V Beogradu so priredili anke-to »Za ljubezen, za denar, za mir«. 9 vprašanj študentom o poroki, ljubezni. Zakaj s« po-ročijo, kje so se spoznali itd., itd. Odgovori? Različni. Izgle-da, da je to vprašanje študent-skih porok splošen mednarodni problem. Tako je pred kratkim finska študentska zveza objavi-la s statističnimi podatki oprem-ljen0 poročilo, kako vpliva za-kon na študij in življenje štu-denta. Oglejmo si na kratko, kakšne »zakonske« težave imajo finski kolegi... Na splošno poroka ni'č kaj do-bro ne vpiiva na dolžino Študi-ja, kajti s poroko odipadejo vse podpore staršev in treba je pri-jeti za delo, da se bo družina lahko vzdrževala. Materialno pomoč (starši, država) pre'jema d^e tretjini neporočenih in ko-maj slaba tretjina poročenih žtudentov. Dobra lastnost zako-na pa je, da se študentje bolj zanimajo za študij, lahko bi re-kli, da je več volje in hotenja. Po-za-nimaii so se tudi za alko-holne zadeve .foi ugotovili, da je število pijancev ozir. pivcev enako — tako poročeni kakor peporočeni Se v enaki meri za-nimajo za dobro kapljico. Interesi, ki so izven družine, se z zakonom zmanjšajo, poseb-no pri ženskah, poveča,, pa se z^animanje za Lntelektualno udej-stvovanje in delo. Največ štu-dentov se por&či po četrtem le-tu študija, okrog '60'/o, samo 16"/o pa je takih vročekrvnsžev, ki s^ podajo v zakon že po dveh ietih študija. Če pogledamo to vse skupaj, lahko ugotovimo, da študentski zakoini ]e niso tako strašno ne-gativna in že tolikokrat kritiz.1-rana stvar. Tako torej Finci. Mislimo, da so pri nas problemi podobni. Za kanec pa še podatek iz Studentskega lista iz Zagreba, ki pravi, da večina žen študen-tov v Zagrebu hodi v službo, da bi vzdrževale svoje može. In v glavnem so žene tudi sta-rejše... TRIBUNA fc Str. 3 Književnost na straži Jože Pogačnik Za p«usitaneik pripcvedništva m>ed narodnoosivobodilno vojsiko ni bilo pravih pogojev. Doba, ko ie pisata svotfe do!m:šljiije pade v fcruti ©vet realnosti, iri nudila potrebne zbranosti. Po drugi strani tudi ni btfo primernili publikacijsikih m&žrasti. Zato je delavnos,t na te«m p-odročju o.me'.jena na krajie 6r*tice, novele, zlasti pa na repartaie in preprošile agiitaeij&ke m propagandne spise. V njih se pJetejo motdvi iz osvotodilnega boja. Pogosteje pa spta prikazana dzadje im Člcvek zaledija, ikot pa kraj, na fcaterem sri in težike žrtve. Kot so bile mo'5i, ki so vplivala na nasttanek 'teh pirotzndh dei siJovite, tako so tudi njih konLne iizvedbe eilementartne. Pisatelji, tki sblije piovezali z ljudsbvo«i. Postadi so kot drevo sredi vihanrja, po k&terega žilah. se pretakado sokovi zemlje, preko njega pa a-jove neupje s svojo uničuijočo sd.lo. S svujim pisanjem so iziražali le tisto, ikar je dtzvLralo i« Ijudstva, kar sta narekovali ptjircba in čas. Cetudi je pisatelj hcntel pirikaizati kak bolj sončen dogcdeik, se mu >je pero zatikalo in sad je bil grenak ter žalost&n, kot je bil tipek čas, v katerem so ;taki poskusi nasta'jah. Billanca tega fcnj'iiže,vne'ga piri®ade'van:ja ,je bil 1. 1945 Slovenski zbornik. V lepasdov-nem delu so sodelovaii Preižihov Voranc, Juš -Kozaik, F.rance Bevk, MHIao Kiranjec, Anton Ingolič, Tone Selišfear, Eogomir Magajna idr., s pejimimi &o ga obogatili vsi živ&či poetje, od mntvih tovairišev-pesnikov pa so iiztorali maiiib-oljše in najlepše, svoj pečat pa so mu vtisnili tudi »kulturni in ipoliitični zgodovinarji ter puolicisti. Ztooirnik j-e neke vrste encikliopedija narodnoosvcibodilnega siov-ttva. V njeim je osnovna no'ta: ctočutek veselja nad premaganim triinugom, z,avit še v celo vrsto t^dteinikov misli in čustev, ki so se javijali ob spominu na veliko preizkušnijo, otoeneni pa tudi optimistično načelen pogled v prihodnosit Tvc^rcl aktualne politiične in propagandno-informativne publicisti-ike so bili Edvard -KardeQj, Boris Kidrič, Boris Ziherl, Tone in Vida Tom'šič idir. Njihova itematika o© izrazit je ohranil Joslp Vidmair, iki je pisal kulturno-ideološko pu-blicistiko. S svcijdh naizorakih vidikov je le-temiu podoben Edvard Kocbek. Pravemu leposlovju pa se je najbolj pribldžal Bogo Flander — Klusov Jioža, ki za proao pomeni isto kot Kajoih za poezijo. V nge-gcv&m delu gire predvsem za človeškost. plemen.it heroizem, preipro-stest podajanija in za človefca v dogodlku. Bil je raznieiroma rnotčan deipošiliovni -talemt, tea je fcacatl 'xsče, ki 'končno zasluti podofoo novega človeka v sdnu Matijažu, ki j€ glasnik boja, svobcde prih&dnjih dni. Težka ura fle pravzaprav bolj odsev vprašanj, ki so g.rebla ipo avtorju, ki &o 'tokala na njegov razum in zahtevaia odgovora. To je drama notranje ipoglobljenosti, česar pa ni mogoče rečd o Boix>vih Ra&k-gancih. Ti imajo uspeJo dramaiturško gradnjo in so pravi vrtinec razgibane, zamotane in napete zgodbe. Je to prava Ijudska igra, M. go odlikuje ne le domata snov, ampaik tudi -zandmivo podane figuire, avtorjeva pantizanska zavest, mjegova proti-iašistična napadalnost in vedri življenjski optimizem. Gibalo vs&ga dejanja je, ali je v.erjeti partizanu Miholu in dr. Mroiu, ki ««¦ zatečeta v mlin starega Rutarja, pirave štajersike grč&. Ob tem lis-odnem. vptra-šanju se plete zgodba, ki je preže^ta z romantiko in kriminalno na-petosljo. SrediSfte drame pa je lijubezenski trikot; Mibol — R-uitairjeva hči Vida in gestapovec Fe.rlež, ki pod krinfco dlegalca živi v nilinu. Zaiklju-Ček je zmagovit, Mihol in Vida se naijdeita, Feriež je razkrinkan, v?a Rutairjeva družina pa odide med graditelje novega sveita. Raz-trganci s© kot mazaik, sesitavljen da različnih tipov, ki so nastopiali med zadnjo voij.no. Prava Ijiudska igra je postala tudi Klopčirgei Volnjak (Borba), Majda Sidc (Obijk), Vida Bresit (Sferivač) idr. Ponefeod je šlo zg&ij in saimo aa igral^o improvkacijo, ald pa je življemje neiposredno prehajalo v ieaier in teater v živijenje. Naša knji'ževno&t je v letih narodnoosvobodilnega boja (1941—1945) usimerjala silnice v tele smeri: kirepa 'jo vera v napredck in žiivljenie, ustvairjanje je dz-nae trplijenja in prizadevanja na!šega Ijudstva, napaja-}c jo radost in istrastna volja do življenija, odločna bojevitost in po-vezanost s stvarnoEitj'0, velike žntve in junašWo ceiore. V skladu s to premaknitvijo slovstvenega žariioa je postaJ tudi umetniški izra,z pre-prost, stvaren in naraven. Ustvairjaooč v duhu življenjskega realizma nastcpa z napa-ednim pojmovanjem človeka in njegovth pravic v sv&tu proti miselnim ostankom fevdalne in buiržoazne dobe. Rod književni-kov, ki s« je isročil v ©gniju domovinske vojne delu za skuipno.st, je mo-rda zaires žrtvoval večje estettske do-sežke, ftoda s tem samo potrdil svojo zvezanost z Ijudskimi bolečinami in veseljem. Ko je šlo za golo ek-sivtenco, za življenje in ohiraniteiv, se je v ta boj po&tavila tudi kmjdževnosit. V tem je samo nadal'je'vala razvojno linijo, ki jo je s svojo socialno in domovinsko pesmijo začel Srečko Kosovel, jo nada-ljeval zla-sti Ivo Brnči-č in se je direkitno preselila v partizansfco li-riko. Proza je bolj odvisna od trenutn-e zgodovinsike situaolje. Za globljo volenitev v iraizvoj ji je primanjkovalo časa. Vendar pa vsaj Bogo Flander in morda še kaiterd, rasite iz naše tradicije 'klasdLnega reailizma. Dramatika je skušala vsaj pri Botovi Težki uri poglatoliiati diružbo-slovno in psihološko analizo meščansike^ga in Tnalomeš-čanskega okolja, ¦feot jo j« pri na« začel — uspešno ali ne, to sedaij ni važno — Ivo Brnči^, kasineje j« pr.ižla samo v službio dnevnj konkretnosti in ima danes zgoilj dc-fecimen.tarnd značaj. To potrjuje nehote, da je tudi del povojine dramaitike pri nas navezal na prvi tip, medtem ko je drugi kot razvojno tvoren fsiktcr izginil. Tale poskus, da se opredell podoba naše književnosti v razviharienem Casu 1941—1945, je nastal na osnovi doživetja gradiva, ki ga doba za tak narnen nudi. Ni literarno-zgodovinsko stvaren in učenjaški, pač pa skuša biti esejistično živ in kolikor toliko problemski. Slo mi je predvsem za obnovo doživljajskih sklopov, ki so vrtinčili našega človeka v brigadi, taboriSču ali doma. Poskus je sintetičen po posameznih zvrsteh. ki sem jih razdelil po tem. kako so odganiale kvaliteto v slovensko zavest. V tsm pa je tudi del njegove šibke točke. Sintezo je namreč tvegano pisati pred analizo. Analitični študij pa še ni dovolj. Okonžčal sem se z gradi-vom, ki je ohran,1eno, s spominskimi članki, ki so bili objavljeni. zlasti pa z dvema analitičnima poskusoma: Viktorja Smoleja v Pogovorih o jeziku in slovstvu (Marlbor 1955) in Filipa Kalana v Veselem vetru (Ljubljana 1956). Poskušal sem se — kolikor je to bilo mogoče — izogibati preveč očitnim ponavljanjem vsakomur poznanth de^stev in tc nadcme-stiti z lastnim doživetjem 1n pogledom na problem. Toda človek je zrastel ob vsem in z vsem, zato je kda.i težko ločiti prisvojeno od svojskega. Zato velja jemati gornje pisanje samo kot, poskus. da s« opredeli obseg in določi všebina pojava, ki v slovenski zavesti živi pod pojmom: »Slo-venska narodno-osvobodilna književnost« Kolikor se n.ienega ovrednotenja tiče, ie treba re6i tole: mi vsi smo jo direktno doživljali (sam se spo-min'}am, kako sem dolgo nosil s sabo Borovo Previhavimo viharie), 7.ato nam je pravičen zgodovinski dostop do nje še težak. Naporl v to smer pa so potrebni in smiselni. Le iz takih naporov bo zrasla v prihodnosti poSteiia podoba nelotne kuiturne aktivnosti in pozitivne stvariteliske sile • v dneh ko je naš človek bojeval boj za svoj zasluženi prostor pod soncem. Pernjakovi v Celjskem gledališču fi M \f I Prežiihov Voranc ni v svojem književnem delu nikdar uga-njal formalizma ali oblikovnega airtizma. Ne 1-e to; ce)o z goto-vostjo lahko trdimo, da ni ni-kdar raizmišlijal o knjiievno oiblilko'vni'h vipraišamjih. Pasale-Ijevanja se 'je toteval z izired-nim smislom za stvarno in je-drnato priipovedovanje, sliko-A*ito pirikaizovanje- in osvetljeva-nj:e dcgcdkov, kair je sikladno z njegovo ;i:zriazito epsko nadairje-nost.j'0 pripomoglo, da je ustvaril velika pripovedn.a dela. Prežih je bil z epskim načirrom lite-rarnega ustvairj-anja kot z-rasel. Vkljub ne(kate.rim oblikovnim pcmanjilclgivostim, zlasti v nje-govih romanih, so Prežihovi pri-povedni teksti največja tov.rstna dela v slovenski književnosti. Prežih je »ajbrž.e s&m čutil svoiio fzjr.azito eip=lko nadarj«-nosit in se nl sje zmano, režiral Canfkarjeve^ga Rralja na ., Betarjmovi. Poleg tega rj© v mla-dih letiih. zelo p-rebiTal in cenil Cankarja. In tu, mislim, je tre-ba isflcati vzaroke simibodmih ele-rnentov, ki 'se k.až©jo v sicer čiato reali&tično zasnovani Pre-žihovi drai^i. S tem priložnostnim In povr-Snil poznavanjem dramatike se je Prežih nepcripravljen Itotfcil pi-sanja svoje drame. Zato se je že v izboru snovi ureizal. Za snw svoje dram« ni vzel nam-reč usode posestnika Pernjaika, aii morda neodgovornega spe-čanja niegovega sina z nemo siioto in iz t&ga 'izviratjočih po-sledic; Porežvh je' hotel v drami prikazati, propad velikega kmeč. kega posestva, trima«rne človeške osebe in n.iihove usode, ampak fcoče z njimi pojasnili le neik splošen pojav v slovensk«m kmečkem življenju med obema vojnama in ker ma.njka csnovnega dra-matlčneiga konflikta, je drama le več ali manj neusipel poizikus. To pobrjuije preizkušmja na gle-daliških deskah bo'1'j ko.t branje. Reži&eir Janez Vrhunc se je torej spoiprijel z dcxkaj nehva-ležno nalo-gio apravi^ti na oder dramo, ki pravzaprav ni drama. Tega se je lotil tako. da je že dramatuUir&ko papravljeno in do-pol-njeno besedilo. ki ga je iz-dal He.rbert Griin, še sam po-pravil in preuredil, kolikoar se je dailo, da ne bi preveč trpela Prežilrova osnova. To miu je ULi?6lo v toliki meri. da se dra-ma verjetno ne bi mogla irabolj-šsti, ne da bi se- pri tem odda-lijil: od pTežihovega Voranca. Vrhunčeva režijfika realizacija »Pernjaikovih« se bolj zvesto drii Prežihovega idejnega sve-ta in načina ustvarjania. kot pa dra.me same. S podroibnim štu-dljem Prežihovih d5 uglajen za krnetkega fanta,. KLjub temu je izdeilal nekaj dobrih prizorov. Naibol.1 je ptrepiričal v zadnjd slifei, ko skuiša cipravičiti pred o&etcm svoje slabo gospodairje-nje, ki je privedlo do piopada posestva. Marija Goiršičeva je v vlogi miutaste siirote Lene predvsiem iizoblikovala lik sikribne miatere. Ta zelo profoieimati&na vloga je v njend intterpretaciji zadobila polno človeiško podofeo. veliiko v ijubeizni, silno v trpljenju. Spletkarsiko beiračico Ajto je preveč karikitrano in nedoživeto podala Arcgelca Hleibcefcova. Vloga nudi možnosit xa hivale-žen ikaTaikit&ren Hk. kar pa Hleb-cetova ni znala izkoiri-stiti. Vlogo Moškoplela izigleda, da nisba prav irazium&la ne režiser, ne inteirpret Slav-ko Belak. Ta čudni berač, o katerem nihče ne ve od Ikod ge prisel dn čemu, se' loči od igalervje ostalih be- z Ajto vred. Dačim ©o to potpolnoma irealne osebnosti, ka-kršne sireičujemo veok-rat na vasi in v mesitu, j« Mošikoiplet v ne-pnodirno storivnosit zagimjena o-seba, ki je v drami poleg zvoč-ndh efeiktov edini n'o?.ilec sim-bolnih elemenitov. Pojavl.ja se povsod, kijeir ga je najmanij tre-ba in s sadiizimom sipremlja 61o-vešfeo nesre'6o. Belalk se j« ujel z vlogo Moškoiplets le v toliko, kolikor ije bil nekoliko odmak-njen od ostaiega d«gajanja na odru, vendar njegov cinizem ne zadiO'šca za to, kar bi Moškoplet moral pomeniti v drami. Ostald igralci so veS ali manij fckladno s celoto odigrali svoje epizodne vloge. Režiseirju je uspelo, da je ubral ansambel zlasti v dTTigem d&janju, je- bil nehvaležen množični pri-zor napavitost vzoirno izdelan. Enostavna in praktična scena j« pripomogla. da se ]e dejamje ne-mc'teno odvijalo. Posebej je tudi treba poudariti smiselno upara-bo zvo!čnih efekitov. Jože Koruza Mladi na poti k vrhu Ko 6O bile letos podeljene »Prešernove nagrade«, sklenill, da malo povprašam nagrajence o njiho-vem dosedanjem delu in ciljih za b«do6nost. Kajti v nekaj letih bodo sedaj mladi študentje prevzeli o ro-ke vodstvo naše kulture. Zato jo dobro če jih že preje spo^namo in spremljam o njihov razvoj. Tako sem ustavil na aka-demiji Marjana Fajdigo ki ga zaprosil, da mi pove nekaj o svojem študiju na AG. — Ko sem po v&eh stcpniicah nižje in sredinje glasbene šo-le prilezel do praga Akademi-je za glasbo, sem se znašel pred vprašatnjem, v kateri od-delek naj se vpišem, na kom-pozicijski, dirigervtski ali kla-virskd. Vse troje me je privla-čilo, nisem se mogei odločiti iin zagrabil sern vse troje. Ni mi bilo žai, čeprav sem moral letos študij kompcizicdje zara-di prezaposlenosti prekinit:. Paleg študija sem namireč še ¦ honorarno nastavljen kot ko-repetitor v Operi, kjer sem imel lani dirigentski debuit z Lhidpalntnerjevim baletom Danina, letos pa diplomsko predstavo Offenbachovih Hof-fmanovih pripovedk. Razen tega sem dirigirai v Operi še Mozartovo Figarovo svatbo, za katero mi je bila podeljena »Prešernova nagrada«. Kakšne uspehe si pri tem dosegel? — Tega ne morem rečd ker ra-zen za Danino, kjer mi je bilo posvečendh nekaj pohvalndh vrstic nestrokovnjakov še ni nobeden glasbeni kritik ljub-ljanskih časopisov napisal no- bene v-rstice o meni kot oper-nem diirigentu. Kako pa se udejstvuješ na klavirsikean področju? — Kat pdanist se posvečam predvsem izvedbam modernih kompozicij tujih :n domačih avtorjev in pa sfcroki, v kate-ri imamo v prof. Iipovšku ta-ko sijajnega vzornika, klavir-ski spremljavi. Trenutno pa se pripravljani na diplomski kon-cert, ki ga bom imel 3. junija v fi.lharmonični dvorani. Za-nimivost tega koncerta je v tem, da bom moral sam plačati polovico etrcškov za dvorano, ker AG nitna na razpolago do-volj finančnlh sreds-tev, da bi svojim absolventom omogoč;-la celovečerne nastcpe, kar pa zamore celo srednja glasbena šola! In kako je s kompozicijo7 — Kot sem že omendl, sem mo- ral letos zaradi preobremenje- Jutro v btfeju Vse še zaudarja po včerajšnjem dnevu, le iz kotlov za čaj današnje diši. Pred očmi zunaj mene se premikajo zaspani obrazi z zabuhlimi vekami od neprespane noči. V drevoredu pa vitke platane v rosi blešče. Med mrtvimi in iivimi stvarm* se steka čas z natančnostjo peščene ure - pa kaj bi — jutro je jutro le za platane, za nas pa čas, ki je najbliže in najdlje od noči. Saša Vegri oooouyxxx>ecxxyx5or>cx>aecx>coo^ RAZPIS Direkcija Radia Ljubljana, oddelek za televizijo razpi-suje natečaj za zasedbo delovnih mest televizijskJh napovedovalcev, oiir. napovedovaik, konfercmsjejev in reporterjev. Pravico udeležbe pri natečaju ima vsak državljan FLR Jugoslavije s priznano popolno srednješolsko izobrazbo. Interesenti naj se prijavijo pismeno In naj skupno s prijavo predlože: 1. Izčrpen življenjepis z osebnimi podatki ter z na-vedbo splošne in strokovne izobrazbe, dcsedanje zapo-slitve, kulturncumetniškega, publicisticnega, športnega in drugega javnega udejstvovanja. 2. Znanje tujih jezikov in 3. Neretttširano sliko v velikosti razglednice. Samo pismene prijave naj interesentje dostavijo na naslov: Radio Ljubljana — TV, Ljubljana, Tavčarjeva 17, najkasneje do 15. junija 1957. Kandidatje in kandidatke bodo izbrani od posebne komisije k avdiciji. O kraju in času avdicije bodo kandi-datje obveščeni pismeno. Slik in predloženih dokumentov ne vračamo. TELEVIZIJA Radio Ljubljana nosti študij pre-kiniti. Sicer pa redkckdaj najdem kak prosti dan, da vržem na p^pir to ali ono idejo. Pravkar serr dokon-čal pihalni kvintet, ki sem ga napisal za 6oJ2s.te ptaalnega ockestra Radia Liubljane. Dru-gače pa sem kornpomra'1 pa-e-težno za klavir m sem v glav-nem povsod tudi sam izvajal svoje kompozicije na raznih koncertnih \rečerih in priredit-vah doma v Sloveniji (LjubLja-na, Maribor, Ptuj, Koper, No-va Gorica^ po Hrvatski (Za-greb, Pula) ki tudi v inozem--stvu v Trstu in na festivalih. v Berlinu in Bayreuthu, kjer sem sodeloval kot za?topn:k študentske organizacije naše akademije, katere predsedruk sem bil več let. Ker vem, da imajo mladi komponisti svoje vzore v naj-razldšnejših stilndh smereh ln imajo vsled tega tudi vsak svoj odncs do moderne umet-nosti, me zanima, če mi iahko poveš, kakšno je tvoje stališče do modernizmov v umetnasti, predvsem v glasbi in tvoje mnenje o slovenakem doprino-su? — Moderndzme, če že tako imenuješ različne smeri v mo-derni umetnosti razumem kcrt različne bolj ali manj, resne in tiudd tispešne poskusertajtu, no-vo pot razvoju umetnosti. Kot jih ne kaže v. celoti sprejsma-ti, jih prav fako ne gre v ce-loti odklanjati, "jjajmanj pa ig-norirati, koi to radi delamo pri nas bodisi zaradi nepozna-vanja, bodisi \z konservativne zaostalosti. O slovenskem do-pi-lnosu k moderni evropski glasbi je težko govoriti, ker smo v kompozicijah za in»tru-mentalno glasbo še zelo revni in to predvsem v moderni so-listični giasbi. Na bališem smo z vakalno glasbo, kjer s-mo se z deii Lajovica in Adarniča po-vzpeli na evropsko višino. V teh nekaj stavfcih sem zgostil, kar mi je tovariš Faj-diga povedal. Toda čas nama ni več dopuščal nadaljnjega razgovora, zato sem ga prcsil, da bi mi še dirngič bil priprav-Ijen na podoben razgovor, kar mi je rad obljubiL Z krepkim stisikom roke sem se poslovil od prijaznega komposnista in dirigenta Marjana Fajdige in mu zaželel srečo na življesnjski poti. ____________ M. S. Pospeieno snemanje v Zagrebu V pospeženem tempu. z name-nom, da bodo filmi dokončani do festivala v Puli, snema Ja-dran-film tri n-ove igrane doi-gometražne filme. Tega meseca se je vrnila iz Bosne ekipa Branka Bayerja, ki je posnela 75°/o gradiva za film Sledovi po scenariju Arsena Dikliča. RežisBr Sima Simato-vič pa je dokončal eksterierna snemanja za film Naše poti se razhajajo, katerega scenarij je napisax Tvan Šibl. Ekipa Fedor-ja Anžekoviča pa b0 v najkraj-šem času dokončala snemanje t ateljejih za film Gospodar svo- jega telesa V^ .icenariiii Siavfc« Kolarja. je že, da Je bila 28. aprila na Taboru v oikviru 50 ¦letaice obstoja legia diruštva tekma rtajboljših sloveniikih orodnih telovadcev. Obaaen; jie bila to izbirna teilcma za sesbav telovadiie vrste, ki bo tekmovaia 19. maja v Pragi proti vrsjti C&R teiovadne or-ganizacije ROH. Kot običajmo tudi ta lelo-vadma prireditev ni preveč odjekmila in. ni dovolj niz.gii.ba-la špofrtne javn**sti. Komeo-tarji v časicpisib so bili s-kopi, ocene pa povirftr^. Spet ni bik> pravega razmer j a pozornostl med omenjeno iin ostaliimi špartnimi prireditvami ist^ga dne. Seveda je lažje pisati o žogi din goliih in podobno, kot pa o tjelovadni rtekmi, ki joje treba znaU gledaiti ne saimo z očmi ampak tudi z ositalinrn čutl. Težko je videti v srca gledalcev, ki so vztrajali y »areni« do konca prireditve od 9 do 14 uire, čutil pa sem iz njiihovega plostanja iin. odo- Razmišljanje PO TEKMI V ORODNI TELOVADB! NA TABORU bravanja, da so nekaj doživ-. ljali, da so obogateni odžli domov. Kako pa novinarji? , Ko isvo ^n v 7ve7.n; lii?; m?»_ lo uispelia. Taka dgra bo prema-3'0 tmii za druee ekine, ne samo za d-žavnega prvaka. Ce bi prisluhnil; .pogbvoTom po fpkmi, bi dejali, da igrai.ke nekako obtcžujejo same sebe. »Trening je premalo resen, ifframn itrojke, namesto da bl e« učiili lovljenja ž-o-g, servisov, in drugih elementov Vse rfo j« moirda res. Ve-d(*ti- pa je treba. dq je to Sele sačetek sezone. V nefcaj tednih se lahko še marsikaj sprememi. Za začetek — odlično Čeprav smo začetek košarkar-skega prvenstva prioateovali p>re-cej s strahom, saj nam naš; niso obetali nič posebno dobrega, se je vse začelo v najlepšem rediu. Upajmo samo, da bo tudi konec dober. TRIBUNA, Hst študentov ljub-ljanske univerze. Uredništvo in uprava: Ljuhlja-na. MikloSičeva cesta 5a, telefon 31-102. — Urejuje uredniški oilbor. — Odgovorni urednik: Janko Popovič, študent prava. — Tekofi rafun Komunal. banke 60-KB-l-Z-567. — Letna narofnina 200 din. — Rokopisov ne vrafamo. — Tisk C.isopisno založniškega podjetja ¦»^'"¦"pnski poročevalec«. so potovali v Beograd na tekmo z BSK, kjer pa jAm nl slo od rcik. Utru.ie.nii od potiova-rja po Ritojski, zraven pa je bi-lo tudi neikaj takiih, iki so se vr-nili s turneje po FiTahcijd,..vše fo je bilo dovolj, d-a je sipočita in sveža elkiipa BSK slaviiia na do-rtiiaoem iigrišfcu lepo zmaigo. Mi-slili smo že, da bo talko, kot ie bilo prejšnjia lete, ko so našl 5tuden.tj© zaiigrali že v ziačetku vse kiarte za osvojitev prvega mesta. Toda že n,a nasiednji tek-mi smo vddeli, dia letios ne bo tako. V goste je prišel državni prvak Proleter iiz Zrenjanina, naše moštvo pa se je pojiavilo na iigrišču brez Kristančiča. Nekdo j« dejal, dia bi ne dal počenega gro&a za zmiago Oliimpiije, pa se je vendar izkaizalo drugače. Der-mastia, Danev, Kandius, Bajc in drugi so zaiiigrali tudi b.rez Kri-Btančiča tako, daJiih-je bilo ve-selje gledaiti. Rezultat je bil več kot razveseiljdv, saj zimaga nad državniirn prvaikom, ,pa čepnav na domačem igrišču, ni kar tako. To je bila edina tetkirra, ki so jo odignaili n.aiši ^tudent.ie košar-karji na do-miačem igrišču. Za-tem so morala kar dvakrat za- pored na tuje ali kot pravijo temu na drug način, v žerjavico po kostianj. Najiprej &o odpoto-vali v Tuzlo in tam premagall tamikajšnjio Slobodo. To je blla ¦piva tekmia v:. tean iprT.eJlStVu, d§,, Je gost pr«nnagal domačina. To 5« je n;aisilednjii teden še enkrat ponovilo, zmoaigovaleic pa je bil — sevedia spett kot gost — AKK Olympdjia. V Zagrebu je prenma-gal Loikomotivo. To nd biilo lahko delo, saj so se Zagreibčani tr-dovratno uipirtali do zadnje mi-nuite. Se več, skoz.i celo teikmo so iim«li prednost n«k»j košev in Ljoj/bljiančani so šefle pred kon-ceim odlo6ili to sre&amje v svojo korist. Po vsern tem )e sedaj Olympil-ja na drugiem mestu v tiabeli zve^ne Liige. Resinici na ljubo mioramo povedatti, da j« na oelu lestviice drugi ljuibljanski pred-stavndik Ljiuibl.jian.a. To je lepo priznanje in lep doikaiz kvalitete sloveimslke košairke. Moixla ai pretirano, 6e trdiilmo, da imata oiba lj.uibljanska kluba leitos taike možnosti za oevojiltev naslova državnega prvalka, kot še niikoli cToslej. Tega pa si ljiuibitelji kio-šairke, teh je iiz dneva v dan več, pnav iz sroa žele. g&edajo njUiove priprave za kdio je bil bolj vatrajen. Vsak je dal »vse od sebe«, kot se temu reče. Skoda, da njihovih osebnih vrednot ni moč izme-i"iiti 8 sodniškiimi sredstvi, ni-ti z nobenimi mehanazirainimi meriii. Zato je nujno o orod-ni telovadbi pisati :n soditi drugače, kot o mnogih drugih športih. Orodma telovadba za-hteva poleg iizičnega tudi večji inteiektualni napor. Kdor ne verjame, naj poiiku-si! Telovadna tekma v gledalcu ne razpihuje strasti, ampak jdm v najbolj plerneniti obiiki posi-eduje predvisem možnost občudovanja sipretnosti. hra.-brosti in moči, jiim nudi estet-ski užitek, k[ je lahko tudi po-polen, brez ozira na +o, če vse tekmovaine vaje nd.so ravno na mediraarodni višinii. Sodim, da je z;a ocenjevanje in doje-manje orodne telovadbe po-trebno več občutka in poslu-ha ter tovrstne izobrazbe, da nt" bi sicer celotno vredincst teikmovalčeve dejavnosti neo-pravičeno zožili. Seveda, kdor išče v telovadnih prireditvah in tckiTiah senzacijo, bo osital skoraj vedno prazcm in razo-čairan. S takšnim in pcdobnim raz-mižljanjem so telovadci pre-biivili po tekmi časopise i.n za-man iskali toplih, objeiktivnih in vzpodbudniih besed. Oix)din.a telovadba in pa z njo orgainizacija »Partizan« sta prešli že najležjo pot. Krog simpatizerjev, pi-ipad,nikov in scimišljenikov se vedno bolj štiiri Ln to je edina rešilev in zagotovilo, da bodo orodni te-lovadci, moralno pcdprti od množice, kmialu dioseigli tisti kvalitertni nivo, kd si ga sami želdjo in kateremu so žo zelo blizu. Kdo so ti ljudje, ki so se odločili za najtežjo panogo te-lesne vzgoje, za panogo, ki zahteva največ časa, siste-matične vadbe, vztrajnosti in samopremagovanja, za pa-nogo, ki je večina naše mladine odklanja z ugotovit-vijo »češ, se ne izplača«. Za-nimivo, da se z vrhunsko orodno telovadbo ukvarjajo To b*L bil predodg odgovor, 6e bi ti hotel natančno odgovoriti na to vtprašanje. Povem niaj ti le dogodeik z našeigia potovanja. Peljiali sirroo se skiozL nei»kon6no iavnii.no z v-laJkom, ko se je vlak nenadoma ustaviil. Pogledali smo. fcikozi otkna, misleč, da je nasta-l:a kakina okvara na stroju alt ua progi, pa amo preseneoeno odprli usita in jiih menda poza-bili Zia*pre(ti. Skioraj vsi potnik; so namreč ziaipuistild vlak in se podialii na bližnji travnik. Zakaj? Ce iverjameš ali ne, vlak se je ustavdll siaimo zaito, da so se pot-niiki rrtailo ra&gifoali, naredili par prostih vaj, ald.fcakor bd temu rekli po naše: deset minut fiz-kulture. Gotovo sl ptf&el v »Uk s kitajskimi študenti. Ali nam veS kaj povedati o njihovem študiju? Naval na kitajsike uniiverze je tagojL in s kaikšni-mi težavami se večina njih bori pri študiju in v telcvad-nici, pa j«» ^opat poglavje za-se. Sedanja slovenska eliia, ki se je predsitavila na Taboru: Urbanc - študent (državni re-prezen.tant) Senica - študent, Kušar - študent, Poschl - štu-dent, Skaza - klepar (čiam dr-žavne reprezentance), Lesjak - dijak,. Pahor - študent, Ce-rar _ dijak, Trugar - dijak, Težak - uradnak, Kokole - di-jaik, M.esarič - študent, Vren-ko - dijak, Srat - dijak. (O ženski telovadni eliti pa dru-gič). Razveseljivo je, da so vsi brez izjeme perspektivni lelo-vadci in še zelo mladi, da od njih lahko upravičeno priča-kujemo še veiiko, saj iz dme-va v dan prepričljivo 'napre-dujejo. Poleg tega se vsak po svoje trudi za dostojno mesto v družbi. Pečar Borut Nova športna, komisija Pred nedavnim je bila ustanovljena posebna šport-na komisija, ki bo skrbela za razvoj množičnega špor-ta na univerzi in bo delo-vala popolnoma samostoj-no, ločeno ed študentskega športnega društva Olympi-je. Ze dolgo opažamo, da športno društvo Olympija ni zmoglo vsega, kar je bi-lo treba storiti za študent-ski šport. Popolnoma ra-zumljivo je, da upravni od-bor tega društva ni mogel urediti vsega, kar je pri~ hajalo na njihovo zeleno mizo. Vse* polno je bilo pro-blemov pri posameznih klu-bih, pri delitvah jinančnih sredstev, igriščih, telovad-nicah in podobnem. Prav zaradi teh tekočih stvari je pravi študentski špoft, ki naj bi našel svoje mesto na jakultetah, vedno osta-jal ob strani. Vedno smo poudarjali, do je treba posvetiti čimveč po-zornosti fakultetnim, med-jakultetnim in meduniver-zitetnim tekmovanjem. Do tega nismo prišli, enostav-no zato, ker so imeli klubi preveč dela z ligaškim tek-movanjem, ki je zanje se-reda najbolj važno. Nespa-metno bi bilo obtoževati klube, da je bila njihova pot napačna, saj je popol-nojna razumljivo, da si žele tekmovalci in prijatelji kluba čim večjega uspeha v tekmovanjih, medtevi ko so razna tekmovania mno-žične narave zanje manj pomembna. Prav zaradi vsega tega ima nova komisija široko področje dela. Organizirala bo viedfakultetna tekmova-nja, poživila športno življe-nje na fakulietah, vskladi-lo športna tek-movanja med posameznimi oddelki in fakultetami naše univerze. Ena najvažnejših nalog bo vzgoja instruktorskega ka-. dra, katerega prav za taka tekmovanja zelo primanj-kuje. Zdi se, da se bo športno življenje v kratkem zelo iz-premenilo. JVi odvčč upa-nje, da bomo končno do-segli tistb, za kar se bori-mo ie dolya leta. Seveda bo vse steklo tako, kot je tre-ba samo v primeru, če bo-do za delo te komisije za-gotovljena finančna sred-stva. Menimo, da denar za take namene viora biti! Kristančič in naL urednik med »živlm intervjujem« športna reportaža iz Nemčije ŠPORT - DONOSEN POKLIC Za prijatelja športa, še bolj pa za športnega novinarja, je Nemčija obljubljena dežela. O športu se lahko pogovarjaš s sopotnikom na vlaku, na tramvaju, lahko govoriš o tem v kavarni ali restavraciji in konec koncev tudi na vsakem cestnem vogalu, ko Ijudje razpravljajo o zadnjih rezultatih, ki so zanje važni predvsem zaradi športne stave. Ne samo to, šport je v Nemčiji tudi poklic, donosen poklic. Kdor je bil kdaj v Nemčiji, je morda na lastni kozi občutil, da marko ni lahko zaslužiti, da je treba zanjo krepko pljuniti v roke. Prav športniki pa so morda tisti,- ki marke na najlažji način spravljajo v žep. Posebno nogo-metaši, boksarji in tenisači se ne morejo prav nič prito-ževati nad svojimi dohodki. Nič čudnega ni torej, če sili v Nemčijo precej tujcev. Med temi so najbolj pogosti jšportni strokovnjaki, ki pa nimajo vedno najboljših kvalifikacij. Marsikateri nogometni klub, ali kaka druga športna orga-nizacija, si beli lase, kako bi se mebiti takeoa »trenerja«, fci ne zna nič drugega kot ropati društveno blagajno. Sicer pa, to ni nič novega, take Ijudi najdemo po vsem svetu, še celo pri nas doma. # NOGOMETNA RENESANSA Bil sem eden tistih, ki so si ogledali svetovno nogometno prvenstvo v Sinci leta 1954. Bil sem v M^inchenu, ko je prispela Ija nemška nogometna reprezentanca po osvojiiin naslova svetovnega prvaka. Menda je bil to sprejem, kakrš-nega ne bom več doživel. Čeprav je bilo sredi popoldneva, so bile vse trgovine zaprte. Na ogromnem trgu pred postajo se je zbrala več stotisočglaim množica, nešteti zvočniki so vsaklh nekaj minut javljali. Vlak pride na kolodvor čez 10, 8, 5, 3 minute... V zraku letnla, ki so vlekla za seboj trakove z napisi: Živeli reprezentanti. Množica je tulila.... To je bilo zadnje dejanje velike slave nemškega nogo-meta. Putem se je pričel propnd. Izgnbljali so tekmo za tekmo. Premagovali so jih boljši in slabši vasprotniki in Nemčija je bila pred letom dni prav na dnu evropske nogo-rnetne lesvice. Nemčija — svetovni pn-ak — (o je bil že srnešen pojern, skorajda žaljivka. Ce si kakemu Nemcu omenil svetovno prvenstvo, se je obrnil vstran xn te brez slovesa zapustil. Danes je drugače. Nemški prijatelji nogometa svet dvi-gajo glave. V časopisih lahko beremo velike naslove: Zmaga za zmago, Pripravljamo se za svetovno prvenstvo in podobno. Nemci so preživeli najhujše in letos šo zabeležili že dva zelo lepa rezultata. Zmagali so dvakrat na tujem. Kot zma-govalci so zapustili stadion v Pratru na Dunaju in olimpijski stadion v Amsterdamu. V obeh mestih je bilo navijačev na pretek... S kakim »daljnovidcem« lahko ie razpravljaS o svetov-nem prvenstvu, ki bo prihodnje leto na Svedskem. In mar-sikdo ti bo povedal, da bo Nemčija spet ena izmed »prvih violin«. Pretirano bi bilo, če bi prerokovali ponovno prese-nečenje, vendar Nevici so trmasti in pripravljajo se tako, kot morda nihče drug. Se nekaj je značilno, čeprav je to samo obroben dogodek. Nemški zvezni trener Sepp Herberger je bolj popularen kot kdajkoli prej. Te dni je praznoval svoj 60. rojstni dan in vsi časopisi so bili polni njegovih slik, v vseh kinemato-grafih so vrteli kratek jilm o njegovem- delu in življenju, sprejeli so ga ministfi v Bonnu in mu izročili posebna od-likvvanja. Vse to marsikaj pomeni... # VSAKO NEDELJO NOV MILIJONAR Nedelja je dan športa. Ne samo za tiste, ki sl žele ogle-dati to ali ono prireditev, ampak predvsem za tiste, ki so ves teden presedeli ob listku športne stave in delali vse mogoče kombinacije, računali vse možnosti in se nazadnje odločlli za zrnago, poraz ali neodločeno na svojem listku. To je iielika stvar, saj lahko prinese težke denarce. Celo take, da izprcmene' v>es način žlvljenja. Z drugo besedo — čez noč lahko jmstaneš bogataš. Vsakd nedeljo najdeino v Nemčiji isto sliko. Tisti, ki imajo televizijske aparale si ogledujejo na plalnu dogadke na nogometnih travnikih, oatali pa čepe pri radijskih spre-jemnikih in vlečejo na ušesa rezultate. Vsako nedeljo ob sedrnih zvečer se oglasi moncton glas radijskega napovedo- valca: Zo udeležence športne stave. Današnji rezultati in na koncu dobitki. Ponekod razočaranja in kletvice, tega ne bom več poienjal. Toda v ponedeljek lahko vidiš v časopisu sliko tistega, ki nese iz banfce debel sveženj bankovcev in marsikdo pomisli: morda bom prav jaz tisti, fci bo prihodnji teden v časopisu. In tako spet vsak zavije na tisti vogal, kjer prodajajo stavne llstke. spet študira in kombinira, po navadi spet zaman... Sicer pa, kaj bi brskali potujem. Prejšnjo nedeljo smo začeli stavne listke z možnostjo milijonskega dobitka ižpol* njevati tudi doma! # KOSARKARJI — SPORTNA B0MBA S takirni naslovi so objavili nemški časopisi zmago nem-ških košarkarjev nad Francijo. Nemški košarkarji doslej niso v svetu pomenili prav nič. Vendar, kot kažejo zadnji rezul-tati, so tudi tu pripravili novo presenečenje. Francija nam-reč slom kot ekipa, Jci sodi med najboljše v Evropi. Franciji nasproti se je sedaj v Evropi postavila le Sovjetska zveza in še ta bolj s polovičnim uspehom. Nihče ni pričakoval, da bo Nemčija lahko storila tisto, kar so zastonj poizkušali Italijani, Jugoslovanl, Bolgari in drugi mojstri evropske košarke. In zato ni čudno, če je sedaj kar naenkrat vse polno Ijudi na košarkarskih stadionih, če so košarko postaviii na drugo mesto v nemškem športu — takoj za nogometom. # KAJ PA OSTALI? Atletika, kolesarstvo, rokomet, to so športne panoge, ki se danes potegujejo za tretje mesto v Nemčiji. Menda ima največ pravice do tega mesta atletika, saj so dvorane vedno polne, atletski rezultati,ki jih Nevici dosegajo, pa so vedno blizu najboljših na svetu. Rokomet je mlada igra, vendar ima vedno več prijateljev, za nasproinike pa si najraje izbirajo tekmovalce iz vzhodno evropskih držav. * * * Skromno je io pisanje o nemškem športu. Skromnv zato, ker smo lahko zapisali samo tisto, kar daje nemskemu športu glavni pečat. Nismo pa pisali o neštetih majhnih igriščih, o kapitalističnem športu, ki razjeda skoraj vse Športne orga-nizacije, a športnlh šolah, ki jih je v Nemčiji brez števila, o trenerskih inštitutih, kamor se hodijo izobraževat stro-kovnjaki iz vse Evrope. To bi bilo preveč. Kratka slika naj bo zaenkrat dovolj, o tem in onem pa morda v eni izmed prihodnjih številk. "Tlado 2lajpah f ŠTUDENTSKI FESTIVAL Začelo se fe v filharmonični dvorani 20. apiilsc 1957. Ncifo so sledile pri- rediSve drugod. V študentskem ncselju, v dvornni ZŠJ, v študentski menzi, v Drami, na igrižčih pod Cekinovim gradom. Tako ves ieden. Ne pseveč hrupno. Toda iudi nc preveč siabo. Dcstojna manifestacijci šfudentev. Za- kijučili smo s plesom, s prepričanjem, da smo uspeli in z upanjem, da se bodo prihodnje leto zopet srečdi na odrskih deskcih, prsd mikrofonom in na igriščih vsi letošnji izvajolci progrcmov in se dnigi, novi in iz drugih republik. Konferansje Dušan Kralj je kot veza- lec posameznih točk spremljal neka- tere priTeditve. Na otvoritveni prlreditvi se je publiki med drugrlml aopet predstavll APZ Tone Tomšič, ki je po svojih kvalitet-nih izvedbah dobro znan doma^i in tuji publikl. SfcoraJ takoj po Parmi, kjer so na študentkem gledali-Skean fest^valu dobili zlato medallo, je zagrebško štu-dentstoo gledališče prvič na-stopilo na deskah ljubljan-ske Drame. Na sliki prizor iz enodejank« T. Wilderja Ihvlgo božično kosilo. Zadnja kulturna priredltev festivala je bila predstava Akademije za igralsko umet-nosi. Z nspehom so uprizorili deli Marjana Matkoviča Na konca poti in Krizantem«. Na sliki Bogdana Bratuževa in Branko Dobravc v Krhian-temi. Med festivalom so se v Ljubtjani mudili tudi prod stavnlki študentskega tisk iz Sfcoplja, Beogrrada in ^a rajeva, ki so se seveda ob-vesno povzpeli na grad. So-delovali so pri nstnem časo-pisu, nekateri pa tntii na literarnem ve^eru. Na literarnem večern je ira«l največji uspeb sarajev-skl pesnik, nrednik sarajev-skega študentskegti časopisa, Radivoje Marinkovič, ki je s svojiml čustvenlmi pesmi-mi navdušil poslušalce. Ustni fiasopisi so pri nas še precej neznana stvar, vendar so poslušalci na pr-vem študentskem ustnem časopisu z zanimanjem sle-difl živemu inte^rvjuju med tov. Nedogom, ki je pripove-doval o Poljski ln Jankom Popovicem. Pevskl zbor primorskih Stu-denlov »Vinko Vodopivec« v Ljubljani še ni posebno znan, saj so to pot nastopili v njej šele drugič. Vendar pa so z izbranim in kvalitetnim spo-rcdom na koncertu narodnih in umetnih pesmi dokazali, da spadajo med prvorazred-ne slovenske pevske zbore. Pod vodstvom dirigenta An-tona Nanuta so nam z ob-čntkom in uglajenimi glasovi aapeii vrsto pesmi iz doma-če in tnje glasbene literatn-re, med drugimi avtorje Sre-botnjaka, Pahorja, Arlamiča, Galus??,, Garzonija, Hilmere in drugih. Studentl Akattemlje za upodabija^ioč« umetnost so svoja deia razstavljali v Mali galeriji. Največ je bilo grafik, Pa tudi nekaj olj in plastik. Razstavljali so Bernik, Ro- gelj, Knez, Sovre, Vovkova, Cerne, Golia in Mafiek. Preseoečenje so vzbudili na festivalu Slani slovenskcga lc«lBtota» M «o t okviru kr»nj!*effa vefieea zaigmii nekaj sl