Prispevek   :
našega
občana
Cirila
Staniča
Območna vodna skupnost Ljub-ljanica - Sava je v zadnjih letih z večjimi sredstvi uredila nadaljnji, najbolj zverižen odsek Gradaščice med Bokalcami, Dobrovo in Gaber-jem.
Na tem odseku je hudournik ob vsakem večjem deževju vidno odna-šal nezavarovane bregove, to je trav-nike in njive. V svojem besu je trgal okoli 7 km dolgi ravninski odsek, delal si je nove struge in mrtve ro-kave.
Tekom petih let je Območna vo-dna skupnost Ljubljanica - Sava na trasi od Vrhovcev in Bokalc do Do-brove, Šujice in Gaberja najbolj ogrožene odseke rodne zemlje v skupni dolžini 3,2 km.
Ker imata Gradaščica in Mali gra-ben velik naravni padec, so ga stro-kovnjaki ublažili z 18 večjimi in manjšimi jezovi, kamnitimi pragovi in drčami. Graditelji so tesno sodelo-vali s predstavniki društva za varstvo narave ter z ribiško družino. Zato so tudi kamenite obloge ob eni ali obeh straneh zavarovanih bregov zložili prirodno, brez cementa in betona. Oba bregova so istočasno obsadili z vrbo, kar se je na pred leti izvršenih odsekih najbolj obneslo, celo tako, da je sedaj kamenita obloga popol-nomca nevidna.
Novi jezovi in pragi ter novi vrbovi nasadi ob vodi nudijo ribam nova naravna zatočišča, ki so z večjimi in manjšimi naravnimi tolmuni tudi okras samega vodotoka.
Po sanaciji Gradaščice bo možno sedaj sanirati vsa zemljišča, ki smo jih s sanacijo hudourniica rešili pred vodno ujmo ob obeh straneh vodo-toka. Rešeno zemljišče, bivše njive in travnike, bo treba preudarno za-suti z odpadnim materiali vse do vrha brega. Zato je tudi prepovedan odvoz gramoza in mivke z vodnih rokavov. Preko tako izravnane povr-šine bo treba navoziti zemljo ali pa razpadajoče smeti. Nato bodo ali skupnost ali posamezni posestniki obnovili travnike in drugo kulturo kakršna je bila nekoč. Zato moramo sedaj zapuščene mrtve rokave smi-selno izkoriščati, ne pa da jih prepu-ščamo za leglo zasmrajene vode, kjer gojimo komarje in spremljajočo ne-snago.
Prizadete krajevne skupnosti bodo morale skupaj z občino in mestom odrediti, kam naj se v naslednjih le-tih odvažajo odpadni material in smeti, da bomo rešeno zemljo lahko znova koristili. Na rešenih površinah bomo lahko zgradili tudi površine za rekreacijo, saj je prostora toliko, da je možno zgraditi tudi več igrišč za nogomet, košarko, odbojko itd.
Ribiška družina bo lahko uredila tudi posamezne pretočne ribriike, ki bodo prav gotovo popestrili celotno okolico sicer zelo priljubljene in čiste Gradaščice.
V poletnih mesecih bo možno son-čenje in igranje ob urejenih površi-nah Gradaščice, saj so zgradili ob obeh bregovih občasno prevozno ce-sto, sprehajalno pot ali vsaj ribiško stezo.
Sedf^, ko gradi Republiška skup-nost za ceste na pokrajinski cesti v
Ob Gradaščici
Obnovili bomo 210.000 kvadratidh metrov njiv in travnikov
Polhov Gradec med Dobrovo in Šu-jico nov most preko Gradaščice, bo treba opraviti še posamezna varoval-na dela, enako tudi ob novem mostu avtoceste v Kozarjah.
Čakajo nas še nekateri manjši neurejeni odseki na Vrhovcih, v Ko-zarjah in višje vse do Polhovega gradca, ki pa zahtevajo v glavnem samo točkovne varovalne posege.
Vprašanje zase je še vedno vrisana Horjulščica, ki teče popolnoma vzporedno z Gradaščico in ki bi jo morali preudarno spojiti, opuščeno strugo pa zasuti, izravnati in nameni-ti za družbene kmetijske ali druge potrebe. Ne pozabimo, da smo tako pred 40 leti uredili Gradaščico na Mirju in Bičevju, saj je tekla v viju-gah tja do Tržaške ceste. Sedaj zava-rovani odseki Gradaščice pa niso opravljeni tako bogato, da katastro-falne vode ne bi v bodoče delno po-plavljale neposredno okolico. Če ho-čemo doseči takšno zavarovanje, po-tem moramo v gornjem toku ob ka-tastrofah vso odvečno vodo zajeti v stalnih ali nestalnih zbiralnikih posa-meznih potokov, ali v nestalnem zbi-ralniku, ki ga bomo zgradili na zdru-ženi Gradaščici ob kamnolomu nad Žirovnikom.
Prebivalstvo Šujice, Dobrove, Bo-kalc, Kozarij, Vrhovcev, Viča, Boni-facije, Plutala, Kolezije, Murgel, Za-lega loga - (Sibirija) - Rakove jelše in Trnovega moramo znova in znova opozarjati, da nas sedanje sanacije Gradaščice in Malega grabna ne re-šujejo pred katastrofalnimi poplava-mi. Poplav se bomo rešili le, če bomo čimprej zgradili v gornjem toku zbi-ralnike, ali pa da bomo ob obeh stra-neh Gradaščice in Malega grabna zgradili še dodatne varovalne nasipe za večji oziroma za katastrofalni pre-tok vode. V tako umetno dvignjeno Gradaščico in Mali graben, ki bi od-govarjala potrebam njenega vodne-ga območja, bi nato prečrpavali me-teorno vodo iz vse neposredne rav-ninske okolice od Gaberja - Dobro-ve vse do Trnovega oziroma izliva v Ljubljanico.
Istočasno smo dolžni zapisati, da bi dodatni nasipi vzdolž Gradaščice in Malega grabna zahtevali v zgoraj opisanih naseljih ob obeh straneh vodotokov po 20 do 40 m širok pas zemljišča, kjer bi zgradili varovalne nasipe, ob njih pa še zbirne kanale za področne ravninske meteorne vode ter za črpalne objekte. Kako bi to izgledalo v naravi, si lahko predstav-ljamo.
Za gradnjo teh nasipov bi porabili v dolžini 11-12 km še okoli en kvadratni kilometer dobrega zemlji-šča, in to v minimalni vrednosti 70,000.000 ND.
Vodotoka in nasipi bi prinesli ob nadaljnji izgradnji pisanih naselij ve-like prostorske neprilike oziroma ne-premostljive težave, nepreglednost, slab izgled, itd.
Zato je dolžnost prebivalcev opi-sanih naselij, da v besedi in tisku, v krajevnih skupnostih in delegacijah zahtevajo takojšnjo sanacijo Malega grabna in takojšnjo gradnjo predla-ganih zbiralnikov na Gradaščici in pritokih.                 CIRIL STANIČ