ra
IZDAJA ZA GOBIŠKO Df BEIEČIJO
PBIHDHSKI DHEVKIK
 .................     m...■■ itairn.iM...	n.......
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Poštnina plačana v gotovini Spetffzione in abbon. post. 1. gr.
^VIII. • Štev. 136 (2132)
Škof Santin
XA 3. rjr. 1	STRAHI:		
Zivl iz Z	[jenjepis maršala uta adnje knjige Louisa Adamiča		
TRST, sreda k. junija 1952
Cena 20 lir
Vsiljeval
duhovnikov
podpise v coni B
** lažne izjave ter ^spovedal zvezo in Svetovanje z oblastmi
ta	—	Po	sporočilu	u-
J^*9® oddelka Vojaške u-e J.LA v Kopru so bili po ^ih notranjih zadev kopr-® ut bujskega okraja v ča-od l3 v	do	„2_	v_	m.,
naslednji duhovniki: Giorgio Bruni, dekan v ^teseppe D.agri, župnik lfi*• Pietro Fonda, ‘župni n-(ji ' y Piranu. Alojzij Ko-triTž’ zupn* upravitelj v Ko-)pr°n*> Milko Morgan, župni v Trt/škah, Franc Si~ župni Upravitelj v Ber-x _■	Gio vanni	Cavalarin,
i, v Bujah, Giuseppe Sos-lt'jjtipjji upravitelj v Savudri-»o*	0 Morbedo, z
'“Pnilc
župnij v gradu, Bruno Menegoni, v Lovrečičih, Mario Lu-
kdUi -
^ . . župni upravitelj v Uma-u„,m ^ietro Cenetti, župnik v Mt*radi.
0m<
enjeni duhovniki so na
kSki
ij«al
artiu izjavili, da jih je tr•
Santin pismeno polti j’sestanek, ki je bil 28.
Prostorih škofijskega jt . r*®ta v Trstu in da jim t, tej priložnosti poseb-^ ”odila o zadržanju duhov-jjJ1® v jugoslovanski coni
^ošfci škof Santin je na v sestanfcn pozval na odgo-j. °st duhovnike, ki so de-
. ’r®h vesti, ki so se v zad-
L času razširile v nekaterih V
I Dere in cei~k„e)) v
coni STO. Slcof santin
^Piskih krogih o vpreganja-Uere in cerkven v jugoslo-h coni ST° Skof Sa ’<M ,VaL °U duhov**ov, naj Vfcn, Je3° P° pobe0Hh itali->H'h. učiteljih, ki so po dir 5	1 vohunskega centra CLN
Jp zapustili svoje službe-eii^ Zn°sti in odšli v Trst, ob-;«Hje ?“ J>!» je prepovedal da-srš;
»n
snih koli izjav o t/cr* življenju in o stanju Cer. fy>leg lu99slovanski coni STO. hltztielBa ie Prisilieval posa-io prir ovnike’ naj P°dpiše' *knju r®t>ljene izjave o prega
v*re in Cerkve v jugo-
• rt« ccmi STO, s katerimi »etrir
'%e">antiroli svoje prejšnje teNcee°. neni°tenem delovanju ^ !R svobodi vere, Kninom, da pripravi du-\	®	Podpisu	take	izjaue,
0rit*n zajamčil popolno
ttlc*!Tacijo »U
e iz'	,n tejavil, da ie
®n<Jr'e pofrcb’>° poslati >cu ' sekretariatu. Ob ^»al SQStanka jih je skupno Sij ’ >la^ Podpišejo te izjave. KtJ^n je duhovnikom
hedu,U1Uske cone STO preit. a£ vsako
‘Ve
tvezo in sodelo-
^ro>n °*)lastmi v coni ii m
sestanka stalni pritisk na du-hovnike-prebivalce jugoslovanske cone STO, pri čemer se poslužuje vseh mogočih sredstev, pošilja pa celo tudi grozilna pisma.
Iz poteka samega sestanka iti iz odnosa škofa Santina do duhovnikov jugoslovanske cone STO je razvidno, da tržaški škof Santin ščuva k nespoštovanju zakonov in razpihuje narodno nestrpnost, kar je Vttja-ška uprava jugoslovanske cone STO skupno s tukajšnjimi oblastmi dolžna preprečiti po obveznostih, ki izhajajo iz načel mirovne pogodbe z Italijo.
ANA PAUKER OBDOLŽENA
..levega” in ..desnega” odklona
Danes sovjetski škorenj brezobzirno tepta tiste, Ki so ga prej ponižno poljubljali; tisti, Ki so upognili vrat pred nasiljem, so dočakali, da jim sedaj lomijo Hrbtenico - poudarja ,, Borba ”
BUKAREŠTA, 3.	-	Uradno
glasilo keminformistične Pelav-ske stranke «Scantea» poroča, da je centralnj komite stranke obdolžil Ano Pauker, ministra za zunanj.e zadeve »desnega« iti «levega» odklona ter da je Ana Pauker svoje napake priznala in se zanje kesala. Dnevnik «Scantea» objavlja tudi zapisnike sej centralnega komiteja, na katerih so bile te obtožbe sprožene.
Po najnovejši reorganizaciji je Ana Pauker v seznamih, ki jih je objavila uradna agencija «.Agerpress» 29. maja t. 1., na petem mestu, medtem ko je bila do sedaj vedno na drugem mestu v politbiroju. Sedaj zavzema torej peto mesto na seznamu organizacijskega urada, ki je podrejen politbiroju.
Iz zapisnikov omenjane seje centralnega komiteja sledi, da je Ana Pauker »pomagala in spodbujala desni odklon, ki ga je s svojim delovanjem pokazal bivši finančni minister Vasil Lucas. Tudi Luca in Teohari
Georgescu, minister za notranje zadeve, je bil izključen iz stranke in odvzeta mu je bila sleherna oblastvena funkcija.
Nadalje poroča «Scanfea», da je Ana Pauker »priznala svoje napake in podpisala obvezo, da se bo borila, da bi se uresničili cilji in sklep; stranke*. Zato je centralni komite sklenil, da ji bo pomagal, da bi razčistila vzroke tega svojega odklona* ter da bo zaradi tega Ana Pauker še nadalje obdržala funkcijo zunanjega ministra.
V nadaljnjem oodrobnem ob-Vasila Luce in Georgescu j a pi-razloženju vzrokov izključitve še «Scantea», da je njun odklon »tesno povezan z dejstvom, da sp te osebe živele na aristokratski način in se oddaljile od množic*. Zaradi tega Ana Pauker, ki ie omenjena dva ministra podpirala, ni bila izvoljena v politbiro in _ tajništvo centralnega komiteja.
Nov predsednik vlade je postal po tej izključitvi treh od petih vodilnih članov romun-
ske keminformistične partije, Geargij Dej. Romunska ljudska skupščina je nila, čfa izključi poslanca Vasi-la Luco in Teo ha rij a George-sca iz komisije, ki ima nalogo izdelati načrt za novo ustavo. Hkrati 'he skupščina sprŽjela več zakonov, k; imajo za cilj «utrditev_ socialne ureditve države, zaščito javne imovme* itd. Vsekakor pa ne gre za navadno čistko, temveč za začetek ukrepov, ki naj cnembgcČi-•jo vsakršen poskus, opozicije v državi. Obenem je bil za -predsednika skupščine izvoljen dr Petru Groza, dosedanji predsednik vlade. Dosedanji predsednik ^ skupščine ki je hkrati predsednik republike pa je zaprosil za razrešitev funkcije predsednika republike, da bi se posvetil znanstvenemu delu. Dr. Petru Groza bi bil član kominformistične partije. a funkcijo predsednika vlade je imel od 6. marca 1945. Pravd ime novega predsednika vlade je Georgij Georg«’, Beseda
Provokaciiska parada ¥ Gorici še koli zaostriia odnose s FLRJ
Medtem pa Jugoslavija izkorišča vsako priložnost, da bi se odnosi normalizirali - Vladimir Velebit odpotoval zopet v Rim
Zli
■tezn '.‘“■'uujstmi cerkveni-Uniicj v Primeru, če du-
Ves ni]e°0v'h direktiv ne bi \ „T‘- Italijanske
duhov
3uti°slovanski coni STO
'»a
Ni 2ttanku °P°z°ril, da po-
fj
h o -Jan?e kakršnih koli iz-W.^‘ cerkve in vere v (\,n an-'sk‘ coni STO 0 Izdajstvou.
'n izvaja od dneva
«na-
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 3. — Pod naslovom «Provokacijska parada V. korpusa italijanske vojske na naši meji v Gorici* objavlja nocojšnja ((Politika* poročilo o vojaški paradi na dan obletnice italijanske republike v Gorici. ((Politika* poudarja, da so pro-vokacijski značaj te parade potrdili sami italijanski časopisi, k! so že pred parado pisali, da bo parada v Gorici ena od največjih parad v severni Italiji. »Prisotnost podsekretarja vojnega ministrstva, podelitev odlikovanj borcem iz Trsta, Reke, Pulja in Dalmacije, ki so se borili proti »banditom* v Jugoslaviji in dejstvo, da se je vse to dogodilo na jugoslovansko-italijanski meji, daje tej_ paradi resen značaj*, zaključuje »Politika*.
Medtem ko se na italijanski strani izkorišča vsaka priložnost za zaostritev odnosov z Jugoslavijo, jugoslovanski odgovorni’ krogi izkoristijo vsako pri-lcžpost, da bi pokazali svojo željo, da Se ti odnosi v obojestranskem interesu normalizirajo. Tako se v Beogradu tolmači tudi postopek članov jugoslovanske vlade Rodoljuba Co-lakoviča, predsednika Sveta za znanost in kulturo, ministra Save Kosasnoviča, namestnika zunanjega ministra Veljka Vlahoviča, pomočnika zunanjega ministra Lea Matesa in drugih uglednih jugoslovanskih osebnosti, ki so se odzvale pozivu in se udeležile sprejema, ki ga je priredil italijanski poslanik v Beogradu Enrico Martino na dan italijanskega državnega praznika, kakor tudi gesta zastopnika jugoslovanskega poslanika v Rimu. ki se je udeležil vojaške parade v Rimu. V beograjskih političnih krogih se v zvezi s tem omenja, da osebje italijanskega poslaništva v Beogradu ni hotelo prisostvovati prvomajski proslavi.
Hkrati pa se je izvedelo, da je po štirinajstdnevnem bivanju v Beogradu, kamor je prišel
na poročanje, ponovno odpotoval v Rim jugoslovanski poslanik dr. Vladimir Velebit.
B. B,
Zaupnica Pinegu
z odobritvijo premične lestvice
Izredni ukrepi vlade v zvezi z današnjo stavko, ki jo jc razglasila Splošna zveza dela.
PARIZ, 3. — Francoska narodne skupščina je nocoj odobrila načrt zakona o premični lestvici za mezde, ki ga je bil predložil ministrski predsednik Pmay, z 295 glasovi proti 253. S tem je skupščina izrekla vla-dj zaupnico.
Debata o premični lestvici se ie začela že popoldne in socialisti so sporočili, da bodo glasovali proti načrtu zakona. Seja je bila dvakrat prekinjena in glasovanje o zaupnici se je začelo ob 21.30.
Za vladni načrt so glasovali radikali, zmerni konservativci, 32 degoljstov in 35 demokristjanov. Proti pa so glasovali socialisti, kominformisti, 12 demokristjanov in 40 degolistov. Vzdi-žalo se je 40 degolistov in 12 demokristjanov.
Zakon o premični lestvici določa da se bodo minimalne mezde ob vsakem zvišanju splošnega indeksa cen za 5 odstotkov ali več zvišale vzporedno, sorazmerno in avtomatično Toda v času štirih mesecev se mezde ne morejo zvišati več ko dvakrat.
Predsedniki parlamentarnih skupin pa «> predlagali sJedcči dnevni red: po glasovanju o zaupnici razpravljanje o položaju v Tuniziji, ki naj bi se nadaljevalo tudi v četrtek popoldne in zvečer. V petek zjutraj pa razpravljanje o položaju zavezniških čet v Franciji. Pinayeva vlada je imela danes zjutraj posebno sejo da prouči ukrepe, ki naj jih podvzame ob priliki jutrišnje stavke. Sklenila je, da bodo že danes ponoči razmestili po vsej Franciji, zlasti pa v Parizu In v najvažnejših industrijskih središčih policijo, orožništvo in če bo potrebno, tudi vojaštvo.
Nadzorovali bodlo tudi tovarne, zlasti pa tovarno avtomobilov Renault v Parizu. Močne straže bodo postavili v bližini narodne skupščine in v bližini zapora Sante.
Kominformističajia Splošna zveza dela, ki je že prej odredila stavko vseh delavcev na področju Pariza, skuša povleči čim večje število delavcev v stavko, s tem da je razglasila, da bedo s. stavko protestirali ne samo proti zadnjim ukrepom vlade, pač pa da bedo protestirali tudi proti premični lestvici in zahtevali zvišanje mezd; danes je pozvala železničarje vse Francije, naj tudi oni Jutri stavkajo, Enak poziv so izdaii delavcem kovinarske industrije v vzhoani Franciji, Ostali sindikati pa so opozorili svoje člane proti tem stavkam in v svojih poročilih pravijo, da ; skušajo kominformistični voditelji v Splošni zvezi dela povzročiti protestne stavke, ki nimajo nič opraviti z interesi delavstva.
Vlada Pa ie medtem pozvala javne_ uslužbence, naj Se ne udeležijo stavke in demonstracij, ker bodo sicer proti njim podvzeji stroje ukrepe.. Notranji minister Brun.* je danes izjavil med drugim:	«z naše
strani ne bo izzivanj, toda če bod!0 demonstranti „ostri”, bomo mi še bolj*.
V političnih krogih izjavljajo, da ima zaupnica, ki je bila izglasovana vladi, še poseben pomen spričo sedanjega položaja. Na splošno prevladuje rrmenje, da bo stavka le delno uspela, kakor jc tudi doživel neuspeh poziv kominformistične stranke rudarjem, naj stavkajo.
Uvod za sedanji val demonstracij predstavlja članek člana politbiroja KP Francije, I raneoisa Bijoua, ki ga je napisal po svojem povratku iz Moskve, in v katerem je med drugim rečeno, da mora KP Francij^ »razviti akcijo proti
ji prepreči podpis splošnega dogovora z Nemčijo in dogovora o evropski vojski, pobuda za to akcijo je očitno prišla iz Moskve in. se ie začela isto časnp z najnovejšimi ukrepi sovjetskih vojaških oblasti v Berlinu.
«De,» je dodatek, ki piisvojil po imenu nekega pora, kjer je svoječasno stajal kazen.
Jugoslovanski tisk posveča veliko pozornost dogodkom v
Romuniji, kjer so zadnje lini
odstranili z vodilnih položajev ljudi, ki so znani kot glavni izvrševalci sovjetske politike in ki so svojčas podpirali resolucijo Komintorma.
Nocojšnja «Bort>a»’ poudan *, da se vedno bolj jasno vidi, kakor' zgodovinsko važna je b||a odločitev Jugoslavije, Iff 'ti je pravočasno uprla ruskemu diktatu.
»Danes sovjetski škorenj brez* obzirno tepta tiste, ki so ga svoječasno ponižno poljubljali in ki niso — ko so podpisovali resolucijo Kcminforma — predvideli, da se Jugoslavija ne bori samo za sebe, temveč za socialistična načela enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja*.
»Borba* poudarja, da je šest podpisnikov zloglasne resolucije že likvidiranih, oziroma odstranjenih in zaključuje:
■Tisti, ki so upognili vrat pred nasiljem, so dočakali, da jim sedaj lomijo hrbtenico*.
Po obkolitvi radia v Berlinu
pogajanja med nriiansMi in someishimi odiasimi
Trije zahodni visoki komisarji so na skupnem sestanku razpravljali o sedanjem položaju v Berlinu - V kratkem bo izročen zahodni odgovor na zadnjo sovjetsko noto
BERLIN. 3. — Angleške čete j britanskega poveljnika genera-in nemška jgolicija so preteklo la Colemana s katerim se je
noč v britanskem sektorju obkolile poslopje berlinskega radia, ki je pod sovjetskim nadzorstvom. Ta ukrep so podvzeli kot odgovor na ukrepe oblasti v sovjetskem področju glede oseb in nepremičnin v britani-skih otokih na sovjetskem področju. Vsi dohodi v prostore poslopja so sedaj zaprti z bodečo žico. in ob njih.-stražijo britanski vojaki in nemšk^, policija.
Na up^lagi št tristranske ga .dogovora je bilo to poslopje, čeprav je vSsredini britanskega sektorja, leta 1945 dodeljeno sovjetskim okupacijskim oblasten, Britanske čet* so potegnile bodečo žico okrog poslopja in podVzeli so vse ukrepe, da preprečijo morebitne demonstracije; prišlo pa ni do nobenega incidenta. Agenti britanske policije, ki stražijo . pred vrati, ne dovoljujejo nikomur vstop.a v poslopje. Domnevajo, da je v poslopju razen uradnikov tudi 25 sovjetskih vojakov in dva častnika. Okrog poldne je začelo .sedem britanskih tankov krožiti v bližini. Nič ne kaže. da bi imeli Rusi namen izprazniti poslopje. Domnevajo, da je v poslopju približno 300 oseb, normalno pa znaša število uradnikov 1.700.
Pozneje je uradni britanski predstavnik izjavil, da so imele britanske oblasti za potrebno omejiti v interesu prebivalstva britanskega sektorja dostop v prostore radia. Za sedaj ni mogoče predvidevati, koliko časa bo ta omejitev ostala v veljavi.
Sovjetski vojaki pa so skopali jarek ob izhodišču iz britanskega otočka Eiskeller, ki pripada britanskemu sektorju, , i a je na sovjetskem področju v LONDON, 3. — Iranska vla- j	Spandau. Britanska voda je danes objavila besedilo	poijc;ja je skupno z nem*
Sporazume programu
za pomnfi tujini
WASHINGTON, 3. — Predstavniki ameriškega senata in predstavniške zbornice 20 na skupni seji odobrili končni proračuni za pomoč tujini v Skup. nemi znesku 6 milijard 447 milijonov in 730 tisoč 750 dolar-jev. Ta zn e ivi k je Za pribdliižno eno milijardo in 480 milijonov dolarjev nižji cd. onega ki ga je zahteval Truman. Na današnji seji so predstavniki senata in predstavniške zbornice sklenili razdeliti na polovico razliko med zneski, ki sta jih ločeno odobrila. ,	_	_
Demokratični senator Connal-ly je izjavil, da j6 mnenja, da bo senat morda ie jutri odobril program, za gospodarsko im vojaško porrnoč tujimi.	a
Pomoč ie takole raadeljer.a: 4,688,047.750 dolarjev za vojaško
in gospodprSko pomoč Evropi, 741,430.500 dolarjev za vojaško in gospodarsko pomoč Azajj in Bližnjemu vzhodu, 9,240.500 dolarjev za pomoč izs-ljevanja iz preobljuderuh evropskih držav v države z majhno gostoto prebivalstva, 2.587.500 dolarjev za prispevek k plačilu brodarju za blago, ki se pošilja v Evropo.
Zakon ne določa nobene o-rnejitve glede pomoči državam, ki izvažajo blago v države sovjetskega bloka.
PARIZ, 3. — Predsednik republike Auriol je popoldne sprejel novega vrhovnega poveljnika atlantskih sil v Evropi generala Ridgwaya Generala je popoldne spre-ustvarjanju ameriških oporišč1 jel tudi francoski obrambni
m vojaških zalog, proti priho-du ameriškega vojnega materiala, proti izdelovanju orožja itd.*.
Kot neposredni povod za te demonstracije pa sp navedli prihod generala Ridgwaya v Francijo. Dejansko, pa se lahko reče, da je glavni vzrok te akcije poizkus, da -.e v Franci-
minister Pleven.
★
LONDON. 3. — Vrhovni pomorski poveljnik severnega A-tlantika admiral Mc Cormick, ki se je ob povratku iz Pariza v ZDA ustavil v Londonu, se je danes razgovarjal z britanskim obrambnim ministrom Alexandrom.
not,'ki jih 5® . v®erai, i«0«1® britanskemu in iraškemu di-plomatskemu predstavniku o Bahreinskih otokih. Iranska vlada poudarja, da so ti otoki bili vedno sestavni del Perzije in da bodo še dalje ostali njen sestavni del. Dalje pripominja, da iz dokumentov izhaja, da je Velika Britanija ob raznih prilikah priznala suverenost Perzije nad temi otoki. V odgovor na britansko noto, v kateri je ta omenila dogovore, sklenjene s šejki Bahreinskih otokov pravi iranska vlada, da ne more priznati veljavnosti dogovorov, ki so bili sklenjeni z oblastmi, ki nimajo nobene oblasti, da bi jih podpisali.
ško policijo podvzela potrebne ukrepe, da zavaruje dostop v Eiskeller. Danes zjutraj pa so britansko stražo umaknili.
Uradni komentator berlinskega radia pa je dopisniku agen cije »France Presse* izjavil: »Govori se o nas kot o vzhodnem otočku v zahodnem Berlinu, toda nič ni boij daleč od stvarnosti. Edini otoček, ki obstaja sedaj v nemški demokratični republiki, je otoček zahodnih sektorjev Berlina na ozemlju vzhodnega področja*.
Britanske oblasti so pozneje izdale poročilo, ki javlja, da je predstavnik sovjetske nadzor, stvene komisije v Berlinu Den. gin danes popoldne obiskal
razgovarjal o ukrepih sovjetskih oblasti glede otočkov britanskega sektorja v Berlinu, ki so na sovjetskem področju, Prav tako sta govorila o ukre. pih britanskih oblasti proti po. slopju berlinskega radia, ki je pod sovjetskim nadzorstvom. Poročilo dodaja, da ni sicer prišlo do dokončnega sporazu-ma, vendar pa so razgovori napredovali in bodo tozadevna vprašanja ie dalje proučevali. Ne ve se, kdaj bo nov sestanek. Z druge strani javljajo, da so se trije 'zahodni visoki komisarji popoldne sestali in se raz-govarjal; o položaju v Berlinu.
V zvezj z Denginovim razgo. vorom z britanskim poveljnikom javlja agencija Vzhodne Nemčije, da je Dengin izročil generalu Colemanu «odločen protest proti nesramm akciji britanske vojaške policije in je zahteval njen takojšen umik iz prostorov berlinskega radia, da se vzpostavijo normalni delovni pogoji*. Agencija dodaja, da pomeni britanska akcija «poizkus oviranja delovanja ra-
dia v nemški demokratični republiki*.
V Londonu so zaradi berlin. skih dogodkov zaskrbljeni, vendar pripominjajo, da ima tudi hladna vojna svoje meje in da so zahodne oblasti odločene ne popustiti. Zdi se tudi, da bodo berlinski dogodki našli odmev tudi v zahodnem odgovoru na zadnjo sovjetsko noto o Nemčiji. Angleško zunanje ministrstvo je danes uradno javilo da bo odgovor izročen Kremlju v kratkem. Po predhodnem sporazumu o vsebini odgovora o kateri so se trije zunanji ministri sporazumeli v Parizu, se je delo nadalje, valo v Parizu in v Washingto-nu na podlagi osnutka, ki ga je pripravil državni depart-man. V uradnih krogih ne dajejo nobenih pojasnil o vsebini odgovora, toda kakor se je izvedelo, ne bo odgovor popolnoma negativen, pač pa bodo od Sovjetske zveze zahtevali, naj izpolni one pogoje, brez katerih ni po mnenju zahodnih vlad mogoče zagotoviti resnosti in uspeha tako važnih pogajanj.
IdlOmilSUMI IRIIIM:
epiiratija 11 Italiji je Mia humedija
(Od našega dopisnika) nodaje, predvsem pa do vpra-
RIM. 3. - Italijanski paria, | Sanja njenega^ izvajanja, ment, ki je pred upravnimi volitvami odšel na počitnice, da bi se «onorevoli» lahko posvetili volilni kampanji, se je danes spet sestal. Najbolj zanimiva je bila diskusija v zbornici, kjer je na dnevnem redu vladni zakonski predlog o borbi proti neofašizmu. Čeprav je jasno, da ta zakon sam po sebi ne more pomeniti najboljšega sredstva borbe proti nara. ščajoči fašistični nevarnosti (nekateri poslanci so se med drugim danes dotaknili vprašanja izvajanja zakona in s tem načeli boleče vprašanje policije, ki se je obilno .koristila s kadri starih kvestur) in vsebuje tudi možnost, da se ga demokristjani po potrebi posluži-jo za odstranitev neprijetnih konkurentov na isti poti, je vendarle zanimiv odnos posameznih političnih sil v parlamentu do protifašistične zako-
Nova Trumanova akcija
za ureditev spora v industriji jekla
Predložen bo nov načrt zakona za izredno oblast predsedniku • Senator Taft izjavlja, da se bo uprl izrednim pooblastilom ■ Stavka v jeklarski industriji povzroča tudi zastoj v železniškem prometu - Pred začetkom pogajanj med delodajalci in sindikati?
WASHINGTON, 3. — Po včerajšnji odločitvi ameriškega vrhovnega sodišča, ki je razsodilo. da je bila zasega ameriških jeklarn nezakonita, se sedaj pričakuje nova akcija predsednika Trumana. Prvotno so bili nekateri mnenja, da bi se predsednik lahko poslužil Taft-Hartleyevega zakona, na podlagi katerega bi ukazal delavcem, ki so na poziv sindikalnih organizacij zopet začeli stavko, naj se za 80 dni vrnejo na delo, v pričakovanju, da posebna preiskovalna komisija prouči položaj. Toda kakor se je pozneje zvedelo, namerava predsednik bančnega odbora v senatu senator Maybank predložiti jutri načrt zakona ki naj bi dal predsedniku Trumanu u-stavno oblast, ki je potrebna za nadaljevanje jeklarske proizvodnje. Senator je izjavil, da bi ta zakon omogočil zasego to-
varn, a bi hkrati zajamčil u-stavnost sprejetih ukrepov. Po
njegovem mnenju bo mogoče ta načrt poslati predsedniku Trumanu v podpis približno čez dva tedna.
Senator Taft pa je izjavil, da bodo republikanci vztrajali, naj se uveljavi Taft-Hartleyev zakon.
Medtem se nadaljuje stavka kovinarskih delavcev, ki je bila razglašena v ponedeljek takoj po objavi razsoflDe vrhovnega sodišča. Večina delavcev je prekinila delo, medtem ko posebne skupine nadzorujejo počasno ugašanje peči, zato da se prepreči, da bi se te pokvarile med ohlajenjem.
Prekinitev dela v jeklarnah je imela za posledico, da mora večje število železniških delavcev prekiniti delo, sproti kakor se manjša število vlakov.
Razen tega so javili, da se
v! ntkat^o ča*a se Pojavlja. \^ua enh listih fantastična fiih ° *ta-mh razkritjih*, K*mihS0l?,vorih»- “lainih
- lenostih x 0 ne vem kakš-
Sfe?0siauijo >d^!no v zt:czi
'O. Zdaj servirajo oorri§j hi? fin	s;;o)
in. w®s'hngto-
Zgodbe o «polkovnikih» in tržaško vprašanje
3i in- H “hOrilčilo* o no-■1 fieoitd.
»im £B°aradcm in m-Ai * Beogradom itd., po. 'c>'(£	spct	nek(iteri
‘O1® »im na. Zahodu — itali. ►iv. --	»hnii najbrž prven.
Vi*,	‘as enakimi «po-
Vi-uV 0 z nekoliko spre-\tudi n fe,mljepitntml ime. » Ko j, primerih vodijo vfMipaaj v j""* ’
iust	___
Hannovra je
tla-,,';,:1 primerni v Moskvo.
V, 5Pie0pj, 1 ‘V1'1® revija
V i!a ' i, te Hannovra je
člnn februarja sen za.
V e stuzhf 7>o(i naslonom
Ve iz r- .1'- «Dopisnik* te taVi j,:nrstu je poročal, da h k!,1.	ganski general-
delal ' * ■ dakelič, ki N*« u jUnn*iV obveščevalnem 1 j„'8a štnt? avskeQa gene-V? ^egsV.v.ta-ibežal v Trst V-.Nenof?;, angleškim obla-foT ia,li dopisnik na. i“™Va«Polkoonlk Ja.
V OliI- Zahodnim obla
?V,9eh'erBin^°-Tom!(nski meji i„pekom Dapte. ft tšhmi sovjetskimi * T j je; °una misel teaa
■ r-7 JQ' _	v,"»	ingotu	tcuu
Vtem 'i- PCT med Stalinom igr n wi"l° spretno upri-®* katere cilj je, da
se »odurne zanimanje Zahodg z Balkana» in da bodo zaradi te jugoslovanske igre Britanci in Amerikanci zapleteni v vojno v tem delu Evrope in to v trenutku, ki se bo zdel Kremlju ugoden
To ((odkritje* — ki nikakor ni novo, saj so podobne govorice stare prav toliko kot resolucija Kominjorma — je z obema rokama zagrabil italijanski tisk, kfi ga je nato dva meseca obračal in variiral na vse mogoče načine. Vse to »e je pojavilo Prav v trenutku, ko imajo ne. kateri ves interes, da motijo odnose Jugoslavije z ostalini svetovi, kajti nekateri krogi se ne morejo sprijazniti z dejstvom. da Jugoslavija ni izolirani, niti obkrožena, kot so to poskušali doseči avtorji resolucije Kominjorma iz leta 1948
Neka skrivnostna sila je olajšala razširjenje te «in/ormaci. je* celo onkraj morja, tako na Vzhodu kot na Zahodu Organ grškega fašističnega Papagoso. vega gibanja »Akropoli** j. «. ražal ervepadenostn, v severno-zahodni Evropi pa «vest» ni dala spati nekaterim »prijateljem Jugoslavije», medtem ko je Ion. donska časopisna agencija eln-telligence Digestn trdila, da gre za beg enega izmed najbližnjlh
sodelavcev Peka Da-Pčeviču.
Ista revija «Der Spiegel* je objavila 2. aprila nov dopis iz Trsta. Toda to pot junak dneva ni bil več polkovnik Jakelč, temveč neki Milan Sterle-, seveda tudi polkovnik, »nekdanji najbližrtji sodelavec maršala Tita, njegov zaupnik vse do zadnjega časa, načelnik Titove stranke Za jugoslovanski sektor Trsta» in obenem »agent za zve. z,o med Titom in Stalinom,» pre. ko Trsta.-Edina razlika med o-bema «poročilcrmar> je ta, da gredo zdaj vse niti preko Trsta.
Zadeva je očitno dokaj nespretno skrpana. Kot dvojček dvojčku je podobna zgodbi, ki jo je bilo slišati na pirocesu proti madžarskemu ministru Rajku v Budimpešti v jeseni 1949 o tajnem sestanku med Rajkom in ministrom Ronkovi-čem «nekje na madžarski pasti*. Ravno tako je sumljivo podobna zgodbam o jugoslovanskih «poskusih vzpostavljanja stika z Rusi* v Rimu, v Parizu, v Ne to Yorku in povsod drugod — samo ne v Beogradu, kot da v Beogradu ni sovjetskega diplomatskega predstavništva!
Na vsak način ni slučajni, če «e podobni glasovi pojavljajo prav v trenutku, ko se je jasno izoblikovala akcija v zvezi s
Trstom, naperjena proti Jugoslaviji. Vztrajnost, s- katfro se taki poskiisi ponavljajo, pa 'je razvidna iz dejstva, da je morala nemška revija '«D.er Spiegel* zgodbo o polkovnikih v isti obliki, sanjo 2 rtov mi junakom, ah točneje, z novo žrtvijo, kajti druga zgodba — ne smemo pozabiti, da se je pojavila v času, ko je umetno ustvarjena napetost okoli Trsta dosegla vi. šek — se končuje s samomorom ((polkovnika* Sterleta prav v trenutku, ko je maršal Tito v svojem govoru v jugoslovanski narodni skupščini, izrekel resno opozorilo vsem ribičem v kalnem.
Ce je hotel anonimni dopisnik revije «Der Sptegeln s to pravljico ustvariti vide-z, da je celo samozvani polkovnik Sterle obupal, ker «se je Jugoslavija začela prepirali z vsem svetom«, potem dejansko ne pove nič drugega, kot to, česar se poskuša posluževati De Gaspe. rt, da bi omajal jugoslovansko odločnost. V Rimu kričijo.; eBodite pridni, Jugoslovani. Mi srno trije, vi ste Pa samih, obrnjeni proti Zahodu, pa vpijejo: «N.e naslanjajte se na Jugoslavijo, kajti njena armada ne bo mogla ustaviti sovjetskega napada, saj je njihov spor
z Moskvo samo 6Imffh.
Za konec še: kaj je pravzaprav s to zgodbo o epolkovni. kihu? Ali ti dve osebi res obstajata, in če obstajata, kdo sta?
((Polkovnika* Jakelič in Sterle obstajata samo v domišljiji tržaškega dopisnika revije «Der Spiegel*, ali bolje rečeno, v načrtih onega, ki je ukazal a-nonimnem u «dopisniku*, naj lansira to laž v svet.
Gre pa za to. Proti koncu lanskega leta je Pribežal v Trst, skupno s svojo družino, nekdanji Walski polkovnik kra. Ijevske jugoslovanske vojske Dušan Radovič, ki je bil med zadnjo vojno v službi kralja Petra na Srednjem vzhodu. Takrat je bil znan po svoji sovražnosti do narodnoosvobodilnega gibanja, proti koncu leta 1944 pa ga je .skupek čudnih naključij pripeljal na otok Vis, kjer je bil takrat vrhovni štab NOV. Tam je našel svoje stare znance — sovjetske predstavni, ke, ki so ga vzeli p svojo zaščito. Da pa v svetu ne bi zmanjkalo ironije, so na zahodu še vedno ljudje, ki kljub raznim grenkim izkušnjam ie vedno radi poslušajo zgodbe moskovskih protežirancev.
Toda od kot pride ime Jakš-
lič? To bi bilo treba vprašati anonimnega dopisnika revije sDer Spiegel*. V Jugoslovanski ljudski armadi ni bilo in tudi ni polkovnikov s tem imenom. Ni dvoma, da pod tem imenom razširjajo zgodbo, ki jo razširja Radovič po navodilih svoji h starih gospodarjev in morda še po navodilih koga drugega. Dejansko se je nekdanji polkovnik Radovič pojavil pod imenom Jakelič v «Biltenu» svojega sošolca v vojni akademiji J e vd je vica, četniškega vojnega zločinca, ki še vedno uživa gostoljubje italijanskih oblasti.
In polkovnik Sterle? Poznamo samo nekega rezervnega podporočnika Miloša Sterleta, bivšega uslužbenca planskega odseka okrajnega ljudskega odbora v Ilirski Bistrici, ki je zbe. žal v Trst leta 1950, ker je bil že dalj časa u službi neke tuje države. V jeseni 1951 so Sterleta, ki svojim tržaškim gospodarjem ni bH več koristen, od-pravili preko oceana, njegovo ime pa uporabili za zgodbo, ki jo je objavil «Der Spiegel» 2. aprila (komaj dan po prvem aprilu). Da pa bi bila ta zgodba verjetnejša, je rezervni podporočnik Sterle ((napredoval* do polkovnika.
Ne bo torej nig čudnega, če
se bodo še pojavljali epolkov-nikin ali podobne osebnosti, in prav tako se ne bomo smeli za. čuditi, če se bodo našli še dopisniki kakšnega lista ali revije z vzhoda ali z zahoda, ki se bodo hoteli ovenčati z anonimno slavo nepodpisanega dopisnika nem. revije «Der Spiegel*. Sedanji krožek, ki ga tvorijo časopisi «Der Spiegel», «Ogpi», vMessagoero Veneto», «Ultrme Notlzies, «Gi6male en Trieste». »Akropoli**, »fntelli. gence Dlg*St», radio Rim itd., nam marsikaj pove. Revijtj «Der Spiegel)) se je cedila od hvale položaja v ZSSR, ko je objavljala članke o potovanju pastorja Niemoellerja v Rusijo, in v svojih poročilih o nedavni gospodarski konferenci v Moskvi. Na drugi strani «Der Spiegel* odločno nasprotuje naporom, da se zagotovi 0-bramba proti sovjetski napadalni grožnji.
Glavnemu uredniku te revi. je pa lahko damo dober nasvet: Ce bodo morda vašemu dopisniku v Trstu zmanjkali vpolkovnikis, ali druge osebnosti, pa čeprav ne polkovniki, ki bi lahko dobavili mikrofoto-grafije o odnosih med Beogradom in Moskvo, se obrnite na nekega dr. Bigo, nekdanjega sovjetskega letalskega polkovnika, ki se je v zadnji vojni spridružiln Nemčiji, kjer še danes živi. Mož vam bo preskrbel vse tmajnovejše doku-mente», ki jih želite.
(Bo »Mednarodni politiki*),
bodo predstavniki jeklarn, ki sestavljajo upravni svet ameriškega zavoda za železo in jeklo, sestali jutri v New Yor-ku. Na tem sestanku bodo določili stališče, ki naj ga zavzamejo lastniki jeklarn glede morebitne obnovitve pogajanj za rešitev spora. Nekateri so mnenja, da je mogoče, da se bodo predstavniki obeh strank sestali v petek v Naw Yorku.
Komentatorji raznih agencij trdijo, da se senatorji in predstavniki ne bodo hoteli do kraja izreči ne v korist delodajal cev, ne v korist delavcev, ker bi v drugem primeru povzroči, li nezadovoljstvo industrijcev, ki dobavljajo fonde za volilno kampanjo, v prvem primeru pa sindikalistov in delavcev, ki nadzorujejo veliko število glasov. Vsekakor pa bi Truman imel pri tem korist, ker bi se prikazal kot zagovornik delavstva proti poslovnim ljudem in to bi lahko postala ena od temeljnih točk volilnega programa demokratične stranke, čeprav se Truman ne udeležuje volilne borbe.
Ves današnji jutranji tisk ob. širno komentira včerajšnje dogodke. «Daily News» ostro na-pada Trumana, drugi listi pa so bolj zmerni ter analizirajo odločitev vrhovnega sodišča in njene posledice.
Bao Dai razpustil
svojo vlado
ŠAtGON, 3"— Cesar Bao Dai je danes razpustil vietnamsko vlado ln je pozval dosedanjega notranjega ministra Van Tama, naj sestavi novo vlado. O tem ukrepu niso dali nobenega pojasnila. Obveščeni kro-gi domnevajo, da je prišlo do spora med cesarjem in predsednikom vlade glede notra-njih reform Kakor zatrjujejo, bi hotel vladni predsednik u-vesti bolj predstavniški režim, ki bi odvzel cesarju nekatere dosedanje prednosti.
Van Tam je na tiskovni konferenci sporočil, da upa, da bo v treh dneh sestavil vlado »narodne enotnosti*. Van Tam je znan zaradi svojih drakonskih ukrepov, ki jih j« bil podvzel proti vietnamskim upornikom.
PARIZ, 3. — Gaston Monner-ville je bil danes zopet izvoljen za predsednika republiškega sveta. Zanj je glasovalo 187 svetovalcev.
Poslanci MSI seveda nastopajo z izrazito negativnim stališčem proti zakonskemu načrtu in ga ostro napadajo, s čimer kažejo — kot je danes dejal liberalni poslanec Corbino — da imajo res namen izvajati tisto, kar ta zakon prepoveduje. Značilno je tudi stališče kominformistov. zlasti poslancev KRI, do zakonskega načrta. Njihovo stališče bi najbolje označili z brezbrižnostjo, ki postavlja, povezana z izjavami kot n. pr. včerajšnje Longove
0 tem, da fašistične nevarnosti v Italiji ni, njih antifašizem v dokaj čudno luč. Pri tem prehajajo molče mimo dejstva, da glavne nevarnosti gotovo ne predstavlja MSj kot stranka, temveč vse večji odziv v javnem mnenju na smernice, lu jih danes izraža MSI, ki pa bi jih utegnila jutri povzeti katera koli druga stranka.
Današnjo diskusijo je začel demokristjanski poslanec Cle-rici, ki je v svojem dolgem govoru povedal nekatera zelo zanimiva priznanja. Dejal je, da so bili demokristjani »neskončno blagohotni do fašistov*, čeprav so obstajali vsi pogoji, da bi proti njim mnogo ostreje nastopili.
■Medtem ko je bilo v Franciji 120.000 epurirancev, se je v Italiji epuracija spremenila v komedijo: obsojenih je bilo 5583 oseb, ki so danes vse pomitošče-ne razen 331, ki so bili cbsojeni za najhujše zločine, ki pa jih predvideva tudi kazenski zakonik*, Je dejal Clerici in poudaril, da je bil celo odobren zakon, ki dodeljuje pokojnino »bcrcem* Mussolinijeve republike in jih s tem izenačuje v pravicah z vsemi ostalimi borci.
Clerici je verjetno precej prekoračil okvir splošne demo-kristjanske linije, saj je med drugim tudi izrazil simpatijo za poslanca Audisia (ki je izvršil smrtno obsodbo nad Mussolinijem), kar je napotilo neofašističnega poslanca Almiranteja k žaljivim medklicem. Zaradi teh medklicev je nastat v dvorani skoraj pretep, ko je Cleri-ci opomnil, da je neki fašistični poslanec na eni izmed prejšnjih sej ob spominjanju grozodejstev «Brigate nere* nad partizani in prebivalstvom vzklikni!: «Opera santa!* Danes so misini ta medklic tajili, demokristjanski sindikalist Cappugi pa je zatrjeval, da ga je slišal. Nastalo je medsebojno zmerjanje z malo dostojnim slovarjem in hud hrup, ki se je skoraj izrodil v pretep — ob indiferentnosti kominformističnih poslancev.
Poslanec Luzzatto jc poudaril da ni dovolj nastopiti proti zunanjim izrazom fašizma, temveč da je treba fašistično nevarnosti začeti zatirati pri korenu. S primerno gospodarsko politiko je treba pritisniti tiste gospodarske interese, ki danes kot pred desetimi leti finansirajo fašizem.
Liberalni poslanec Corbino je govoril o odgovornosti, ki jo nosi vlada za dvig fašizma, ki ga po njegovem olajšuje splošno nezadovoljstvo v Italiji. Del odgovornost za to nezadovoljstvo ima parlament, ki je deloval zelo neučinkovito, precejšen del pa pade na De Gasperija, «ker je predolgo predsednik vlade*.
Corbino je dejal, da je v demokraciji nedopustno ustvarjali videz, da je kdo nepogrešljiv. De Gasperi pa poskuša dokazati, da ni nepogrešljiv samo on, temveč da Italija tudi brez njegovih sodelavcev ne bi mogla izhajati. Nato je Corbino izrazil dvom, da se bo zakon proti neofašizmu res izvajal, kajti «v določene sektorje uprave so se vrnili ljudje, ki so že imeli odgovorne položaje v preteklem režimu in ki danes utegnejo predstavljati kužne celice za demokracijo*. Aluzija na policijo je dokaj jasna, čeprav ta kritika zajema tudi širši krog upravnih organov,
1	A	Rt
BftBIORSKl DNEVNIK
— 2 •—
4. junija
Dan«, sreda ♦. junij*
Frančišek. Dika Sonce vzide ob 4.17, za*0*1* 19.49. Dolžina dneva 15.32. L vzide ob 15.49, zatone op 1 Jutri, četrtek 5. junija Bonifacij, Dobronnl
Statistični podatki potrjujejo
propadanje goriškega gospodarstva
  -———•
GLASBENA MATICA Hj®* j
IV. NASTOP'
gojencev j
Glasbene šoll \
bo v četrtek 5. junija K1 ob 28. uri v
»Gregorčičevi dvor*»i» SHPZ - Ul. Roma ,5/
Nastopijo gojenci oddel kov za klavir, violi« čelo in solo P&&
KRATKE VESTI
h beneških vasi
Čedad
rali ljudje hoditi po vodo v neko globel pod vasjo. V vasi imamo samo en vodnjak, v katerem pa začne primanjkovati vode, ko je bolj malo dežja. Zato ta vodnjak ne more kriti v?eh potreb vasi. Sicer so pred dvema letoma nekaj razširili naprave pri izviru, pri čemer .ie prevzelo dela podjetje Tosolini iz St. Petra Slove-nov. Ne vemo, ali je pomanjkanje vode nastalo zaradi slabe tehnične izdelave načrta razširjanja vodovodnih cevi, ali pa se je osušil studenec, ki dobavlja vodo temu vodnjaku.
Zato ?o ljudje še veno odvisni od padavin, medtem ko upajo, da bodo v bodočnosti poskrbeli, da se napeljejo cevi do še kakega drugega izvira. To bi bila edina dokončna rešitev in čeprav bi tako delo precej stalo, bi ga morali vzeti v poštev.. Pripomniti moramo, da takih majhnih izvirov pri nas ne primanjkuje. Kar torej ne- mere opraviti en sam studenec. lahko opravita dva, čeprav sta majhna: te tako lahko zagotovimo tej vasic; vodo za vse leto..
potolkel po udih. Ozdravel bo v dvajsetih dneh.
* * *
Včeraj popoldne je 21-letni Jurij Kaučič iz Podturna šel
s svojim prijateljem ha obi.-k k svojim: sorodnikom v Čedad. Nazaj grede je v bližini Krmi-na v trenutku raztresenosti zavozil s ceste naravnost v pre-grajni zid neke hiše. Pri nenavadnem trčenju se je Kaučič ranil in potolkel po obrazu, medtem ko se je njegov prijatelj pri padcu le malo popraskal Po rokah. Kaučiča sc pripeljali v mestno bolnico Bri. gata Pavia. Ozdravel bo v c-nem tednu.
Z vespo se je včeraj na Mirenski cest ponesrečila tudi 30-letna Helena Bastiani s Placu-te 18. Prevrnila se je namreč skupno z vespo in svojim možem, ki je sedel pri krmilu vozila, v obcestni jarek. Pri rnesreči si je zlomila desno ključnico. Ozdravela bo v dvajsetih dneh.
ZDRAVNIK KI*1
ZOBOZDRAVNl
Izdeluje proteze v ,j*^% kavčuku in plastiki.
z najmodernejšimi
Sprejema od 15.
TRST - Ul. Torrebianca *
(vogal Ul. Carducci)
Peč pri Gorici
Učiteljišče v St. Petru Slovenov ustanova za vzgojo janičarjev
na slovenskih srednjih šolah
GORICA, 3. — Obe maturi (licejska in učiteljska) se pričneta 1. julija ob 8.30 zjutraj $ pismeno nalogo iz italijanščine jn se bosta nadaljevali po vrstnem redu, ki bo pravočasno javljen na razglasni deski liceja oziroma učiteljišča v Ul. Croce 3. Vsi ostali izpiti (sprejemni, vstopni, razredni) se pričnejo 16. junija ob 8.30 zjutraj z nadaljevanjem po vrstnem redu, ki bo pravočasno javljen na razglasni deski šol,	.	,
Ža pripustitev h kateremu kolj od teh izpitov je treba vložiti na ravnateljstvo šole prošnjo na kolkovanem papirju za 24 lir najkasneje do 31. maja. Prošnji je treba priložiti vse predpisane listine, kakor jih navaja objava na razglasni deski šol.	|
15. junija enodnevni **** Škocijansko i8810
in Opatij8
14. in 15. junija dvod*ltVI izlet na
Bled
1«., 15. in 18. junij* dnevni izlet v
Maribor in Celj8
Slabost na cesti
GORICA. 3, — . Zarad; nenadne slabosti sta se danes zjutraj zgrudila na cesti 65-let-ni Musič Marij iz Ul, Orzoni 14 in 83-letni Debanfil Rafael s Placute 8. Prvemu so morali bolničarji Zelenega križa na pomoč v Ui. Seminario in ga od tam odpeljati demov, drugemu pa je bilo slabo v lekarni Venuti v Ul. Rabatta. Pc prvi pomoč; lekarnarja so Deban-fila z rešilnim avtom pripeljali v bolnico k .Rdeči hiši.
Vpisovanje do 7- iur Adria - Express, Ul. vero 5-b . Telefon
tume in m*r
Ptimolhki
14. IN 15. JUNIJA 1952 se nam bo na stadionu »Prvi roajn predstavil*
/llrtliecl&nbhn	bltiipi1111
DRŽAVNEGA ANSAMBLA )Z SKOPLJA
ki trenutno gostuje v Atenah in drugih mestih Grčije. j* lansko leto na londonskem festivalu dosegla oirom«*
r-	'
Ze danes opozarjamo na edinstven kulturni dogodek, k' ^ bo ' prikazal lepoto makedonskih in drugih narodnih P1 .
VERDI. 16.30: «Ognjeni krst», A. Mourphy.
V1TTORIA. 17: «Veliki Caruso«, M. Lanza.
CENTRALE. 17: ((Polstoletni dogodki«. kinematografski doku-mentar o ljudeh in dogodkih v zadnjih petdesetih letih.
MODERNO. 17: »Moja pesem v vetru«. G. Lugo.
prostoru, t. j. v palači narodov, bo Jugoslavija razstavljala razne industrijske proizvode kot kovine, kože, galanterijo; kemijske proizvode, kot modro galico in glicerin; prehrambene proizvode kot alkohol, vino, sveže sadje. gobe. sadne sokove, konzerve, čreva, mineralne vode itd., industrijske rastline. kot tobak in hmelj; gradbeni material, folklorne izdelke in neštete druge artikle.
V paviljonu, kjer bo razstava lesa bo Jugoslavija razstavljala svoje lesne proizvode in to od grobega začetnega proizvoda, od debla pa do končnih produktov:	pohištva,
letalskih delov, ler.nc galanterije itd.. V lem paviljonu bodo tudi različne avstrijske, nemške in druge tvrdke razstavljale stroje za obdelavo in predelavo lesa.
Lani Jugoslavija ni prodaja-
Nov prehod
zo dvolastnike pri Preki
Za dvolastnike, ki imajo dvo. lastniško izkaznico, so že pred več dnevi odprli za prehod blok Solaris pri Dreki, ki je vštet v drugo kategorijo.
Kmetovalci so že delj časa pričakovali ta odlok, saj je po razmejitvi z Jugoslavijo ostalo onkraj meje večje število njihovih njiv. Blok so torej odprli, da bodo lahko ti kmetje poskrbeli za sezonska kmečka dela, Zal je bil ta koristni u-krep storjen nekam pozno. To pa zaradi odpora italijanskih oblasti. Te oblasti niso hotele upoštevati, da del prebivalstva živi na italijanskem ozemlju, da pa mora zaradi meje hoditi delat na svoja polja v Jugoslavijo, Prav bi bilo, da bi to stvar uredili na podlagi sporazuma, ki bi odpravil razne u-govore in cincanje italijanskih oblasti, saj s tem le še slabšajo težki gospodarski položaj obmejnega prebivalstva. S tem te oblasti tudi ovirajo dobro sožitje prebivalstva z obeh strani, kar seveda ni v interesu gospodarstva omenjenega ljudstva.
Pomanjkanje kopališč kronična hiba Irsta
Visoke vstopnine vprivatnih kopališčih onemogočajo večini prebivalstva, da bi se jih posluževalo, ceneni občinski kopališči sta pa le dve
Ijic in ravnateljice kmalu pričeli zanimati tudi šolskj zdravnik in policija.
Na policiji so prizadetima otrokoma pokazali vrsto fotografij osumljencev, od katerih sta deklic; »poznali v Golliju «ostudnega» moškega, kot sta ga sami imenovali.
Galij ie danes na sodišču, kakor pri vseh prejšnjih zasliševanjih trdovratno zanikal, da bi se kdaj nedostojno vedel z omenjenima deklicama, kj sta ga po njegovem »ami zasledovali in ga prosili denarja za kino in slaščice. Priznal je, da ju je čestokrat srečal jn jim dal Po 100 lir le, ker *e ju je hotel iznebiti. Ker mu niso mogli do živega, so ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov.
VPISOVANJE ZA KOLONIJE Vpisovanja za počitniške kolonije za srednješolce in ostale mladince so vsak dan od 17. do 19. ure na sedežu Zveze »ntl-lsšistfčne mladine, v Ulici Machiavelli 13/11,
PRIMORSKI dnevnik
— 3 —
4. junija 1953
1
m
i
I
f
m
''''"IllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIII  	IllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllliiilllllllllllllillllllllllllliJIllllillfl!!!
I
1
w
Govejo živino nadleguje troje vrst muh, ki včasih okužijo tudi mleko, katerega dajejo ave molznice. Ta mrčes, in ?!aer °bade, hlevske muhe in jušne muhe, uspešno zatirajo v Združenih državah s kemičnimi strupi, ki jih izdelujejo številna podjetja s sodelovanjem eateriškega poljedelskega ministrstva.
i Jflohe pikajo goveda in mu Sorajo kri. Ce je živina na ®aši> jo s tem tako nadlegujejo- da se ne more pasti, če pa je •V hlevih in pregrajah postane Smirna. Krava molznica, ki 5e ne more pasti, ker jo nadlegujejo muhe, nima toliko mle-a kot bi ga lahko sicer ime-*' Živinorejci vedo, da bi mo-ale biti krave ob molži mir-*> ker le tedaj ne pridržijo laka. Samo če se krava dobro Počuti v okolju, ki jo obdaja,
0 Jedla in temeljito prebavlja-a brmo, ki vsebuje žitne in uaninške primesi, kar je važen cimtelj za proizvodnjo mleka n za visok odstotek maščobe v njem.
'Tudi živina, ki je namen je-a_ 2a Zakol, trpi, če jo • legujejo muhe. Pri nekem Poizkusu so ugotovili, da so te* eta, katera so poškropili z ne-. un sredstvom za uničevanje ri,rceSa- pridobila dnevno 30 vej teže kot teleta, ki so »n Pikale muhe.
Kot znano, prenašajo muhe •vinske bolezni iz živali na ži-31 ter iz črede na čredo. Mu-a siri te bolezni s tem, da ^<ka in sika kri živali. Vranič-, Prisad in anaplasmosis se . prenašata in verjetno je, a tudj bacile, ki povzročajo ^ etje vimena, Bangovo bole-en neke vrste infekcijske ■i Kanske bolezni — ter grižo ^ pt, prenašajo muhe. Tudi člo-fs-ke nalezljive bolezni kot so . ^uvica, tifus in škrlatinka u-eSnejo prenašati muhe, ki oku-Jejo mleko. K sreči se pri pa-®riziranju mleka zatrejo vse zenske klice, ki so v njem. Ur°vo mleko pa ni zaščiteno Pred okužbami, ki jih prenašalo muhe.
Živina, ki jo nadlegujejo mu-be- večkrat izgubi na teži, nje-"a k°*a postane ohlapna in . kakovosti, oči živali po-'Kbtne in količina mleka občutno pade. 0d omenjg-
fazčir1- VrSt mub so najbolj bišnp1^61""!	najštevilnejše
in c i mU ki. sicer ne pikajo jo ^ aj0 kryi' pač pa prenaša-. nesnago, ker oblezejo vse. je '■?'! muba ie tudi edina, ki heW odP°rna proti učinkom Katerih sredstev za uničeva-•' mrčesa. stv-° bred nekaj leti so sred-čsi? Pr°ii mrčesu samo odvra-vau mr5es- niso ga pa uničena Kmetova,ci so ^ branili Vt9?. muhami z zastiranjem j, ‘ in oken ter z raznimi mu-Po letu 1940 pa s0 Ciuh izde,ovati kemikalije, ki &(| be uničujejo, poleg tega pa na stenah hlevov in na nek'	neko usedlino, ki še
Unis'- tednov P° škropljenju nlnPuie muhe. Preizkusili So že ta °?°- teb kemičnih sredstev ^utiranje mrčesa.
snov°raba omenjbnih kemičnih ko .’ ne pomeni, da se lah-Mraanemar-i»jo ostala potrebna in ElVstv.*na določila. Greznice tavar°'U^a morajo biti čista in bitj °vana- krma pa bi morala prtih *)rav*'ena v vrečah in zaščita Posodah. Le tako bo za-sPcjn pred. bišnimi muhami u-takn .kajti razmnožujejo se ?ianipnf8'b'.^a bi sam° uporab-hov0 kemičnih sredstev za nji-Omeni*atiranie ne zadoščalo. v rr?J?e snov' je uporabljati j" bit- Presledkih, ki ne sme-^krbn* da^*' kot šest tednov, diia ,e.upoštevati vsa navo-ka2r’f as,i v kolikor zadevajo Čir, evanja raztopine in na-da bo učin°k treba	lo	temeljito je
5* in T s*r°piti okenske okvir-hlev,, , cc ,er Vse vzbokline v
*biral'ii-er S0 zlasti Priljubljena ^‘■tiiaca muh.
®ssno>010bl-'ivo •'e' da se 'st0 škrop, f škropljenjem hleva bo okni- ' njegovo neposred' ®Cvanip1C°’ l!er *e tako bo uni-itilto ii mUh učinkovito. Prav <bojikPl;iPOro<:,5ivo Poškropiti ‘ko k" dva ali ^ikrat teden-tfuh ]nr ?* , t,ak° uniči zalega naoo|re*; obdaja gnojišče *jbnhn cj* ■ S- s,ar'm. že izrab-•buh trojn,m oljem. Ličinke v zem,unamrež zabub'jo samo Wjenr Lln.iareik na?.°’5njen
kili 46,5 kvadratnih metrov površine. Hlev bo tako 42 dni zaščiten pred muhami.
Lindan priporočajo zlasti za škropljenje hlevov. Za vsakih 46,5 kvadratnih metrov površine je potrebna raztopina 380 litrov vode in 4,5 kilogramov Iindana. Zaščita pred muhami, ki jo daje ta mešanica traja 21 dni. Za neposredno škropljenje goveda lindan ni priporočljiv, ker so pri preizkusih zasledili nekaj njegovih ostankov v mleku. Lindan je zelo učinkovito sredstvo proti gar jam, 5n ga lahko uporabljamo za zdravljenje goveda, ki je obolelo za to boleznijo, paziti je samo, da ne bomo uživali mleka, ki ga dajejo krave v prvih 48 urah po njegovi uporabi.
Piretrini so povsem neškodljivi, škropljenje pa moramo ponavljati vsak dan. Za vsako kravo je potrebno približno 30 gramov ene alt druge vrste pi-retrina na dan.
Leta 1951 so začeli prvič prodajati rešanico metoksiklora in Iindana, ki daje zaščito pred muhami za 42 dni. Na vsakih
380 litrov vode je treba prime-1 šati 14,5 kilograma tega prahu I in raztopina zadostuje za približno 50 kvadratnih metrov površine. Ker pa vsebuje lindan, ni priporočljiva za neposredno škropljenje goveda razen v primerih ko gre za zatiranje garjev ali uši. DDT in razna druga sredstva za uničevanje mrčesa lahko uporabljajo kmetovalci za škropljenje izven hleva, kjer ni nevarnosti, da bi kakor koli vplivala na mleko.
Da boao usedline kemičnih sredstev za uničevanje mrčesa enakomerno porazdeljene in da prodro skozi dlako do kože živali, se mora izvršiti škropljenje s pritiskom. Za vsako glavo živine sta potrebna dva litra in en četrt raztopine. Ce ni na razpolago naprava, ki razpršuje raztopino s pritiskom, je primerno namestiti posebno kopalno kad za živino, ki jo je napolniti s pravilno mešanico vode in sredstva za zatiranje mrčesa. Ker se kemična sredstva sicer zmešajo z vodo, vendar pa ge v njej ne
raztopijo, je treba vodo stalno mešati. V kadi dela to živina sama s svojim gibanjem. Škropilne naprave na ročni pogon na splošno niso ustrezajoče.
Pri škropljenju hleva je paziti, da se pokrijejo jasli, posode za napajanje in golide. Vse površine v hlevu je treba tako temeljito poškropiti, da so tako mokre kot bi jih opral močan dež. Umestno je tudi škropljenje zunanjih sten in bližnjih gospodarskih poslopij.
Sredstva za uničevanje mrčesa z dolgotrajnim učinkom, ki jih je ameriško poljedelsko ministrstvo odobrilo za uporabo pri molzni živini in v hlevih, nudijo kmetom zaščito pred muhami po razmeroma nizkih cenah. Za zdravje ljudi in živine so neškodljiva. V vseh primerih pa je natančno upoštevati navodila za uporabo, poleg tega pa je treba strogo izvajati tudi vse zdravstvene predpise.
Potrebno bi bilo, da bi bila vsa ta sredstva tudi našim živinorejcem čim prej na razpolago.
Ce hočemo voditi uspešno borbo proti peronospori, moramo poznati vse okolnosti, ki vplivajo na življenjski tok te glivične bolezni. Sele potem bomo vedno lahko določili najprimernejši čas za vsakokratno zaščitno škropljenje. Da bo pa ta borba proti peronospori čim uspešnejša', je potrebno, da točno poznamo povzročitelja bolezni, njegov življenjski razvoj in pa zunanje činitelje, posebno vremenske, ki na ta razvoj odločilno vplivajo. Poleg tega pa je seveda še tudi izredno važno, da pravilno pripravljamo in uporabljamo škropila, posebno bordošbo (modro-galič-no apneno) brozgo. Borba proti peronospori bo pa uspešna le, če bomo: 1. pravočasno škropili, 2. pravilno pripravili škropilo in 3. pravilno škropili.
Peronospora je glivična bolezen, ki napada vse zelene trsne dele. Nekaj dni po okužbi, ni na trti videti nikakršnih bolezenskih pojavov. Bolezen postane šele vidna, lčo se na zgornji strani listov pojavijo tako imenovani oljnati madeži, ble-dorumene lise, ki so posebno lepo vidne, če jih držimo proti svetlobi. Ze v prvem ali dru-
- se Za nje odlična * past lje °dpravijo na pot. do zem
ar,edstvo za uničevanje kovita ’;	ar usedlina je učin-
Drj '	bd DDT. Ker so pa
&t>T v	našli ostanke
bastertr, ' ga n' uporabljati u ali neposredno
r*vah , neDosredno pri ^edjc Jnrio‘i!D’Cah ali za škrop-hjepa rtne, ki jim je name-
Med
eni *tv0
Uničujmo rastlinske strune
ki povzročajo veliko škodo na povrtnini
Naši kmetovalci, zlasti še vrtnarji, tožijo, da jim posebno letos povzročajo veliko škode na povrtnini in drugih letnih rastlinah rumeni, razmeroma dolgi in tanki črvi, Ti črvi so tudi precej trdi in so jim naši predniki zaradi omenjenih zna. čilnih oblik dali ime estrunen. Imenujemo tega škodljivca tudi poljska pokalica, ker hrošček tega črva, če ga postavimo na hrbet, poka in se vrže ali štrk-ne v zrak, da se postavi zopet na noge, se pravi na svojo pravilno trebušno lego.
Strune napadajo mesnate, nežne dele rastlin pod zemljo. Grizejo korenine in se zavrtajo v korenje, peso in podobno ter napravljajo v njih tanke luknjice. Zavrtajo se prav rade tudi v mehke, debelejše korenine in stebla solate, zelja, paradižnikov in druge povrtnine, kjer razjedajo nje sočnato sredino. Napadene rastline p'ešajo in hirajo, zlastj mlajše sčasoma ovenejo in odmro. Skoda, ki jo večkrat napravijo strune na vrtu in njivi, je prav občutna, bodisi ker uničijo mnogo rastlin. ali pa ker pokvarijo njihovo vrednost; to velja zlasti za krompir in korenje kakor tudi za cvetlice.
Poznamo več vrst pokalic, ki se ločijo predvsem po velikosti in barvi hroščev, ki so navadno od 10 do 15 mm dolgi in imajo razmeroma zelo trde pokrovke, večinoma črne in rjave barve. Strokovnjaki entomologi, ki študirajo žuželke, poznajo najmanj 150 vrst pokalic ali strun. Za kmetovalce pa je v prvi vrsti važno, da poznajo njihove ličinke, ki so si prak tično več ali manj po zunanjosti in po načinu življenja podobne. Te Učinke — prave stru ne — so, kakor smo že omenili, več ali manj rumenkaste barve in odrasle dosežejo tudi čez 3 cm dolžine. Glavo imajo ploščato s temnimi ostrimi kleščami. Telesa so pa okroglega, tankega in dolgega ter razmeroma trdega, da so videti kakor kos žice (Nemci pravijo strunam «žični črv»).
Samica strune leže v zemljo približno 50 jajčec. Iz teh se izležejo ličinke, ki se hranijo v prvem letu svojega življenja predvsem z rastlinskimi ostanki in ne napravljajo prave škode. V naslednjih letih pa delajo vedno več škode vzpored
no s svojim razvojem, ki traja v zemlji od 3 do 5 let. Kadar se popolnoma razvijejo se črvi julija meseca zabubijo in že av. gusta meseca zlezejo iz bub hrošči pokalice, ki prezimijo v zemlji, v gosti travi ali pa v drugih primernih skrivališčih. Hrošči sami ne- delajo škode, marveč skrbijo le za širjenje svojega rodu.
Rastlinske strune uničujemo z različnimi sredstvi. Zemljo, kjer so se razpasle strune, moramo večkrat globoko prekopati, zlasti pozimi pred hudim mrazom in pa v poletni vročini. Kadar zemljo prekopljemo ali preorjemo, spustimo po njej kokoši, ki jim gredo strune in drugi črvi zelo v slast. Se bolje bomo uničili te škodljivce, če jim nastavimo vabo plitvo pod zemljo: narežemo si ustrezno ko. lieino krompirja ali še bolje korenja, ker ima močnejši duh. Vsak košček nabodemo na približno 20 cm dolge paličice, po možnosti bele barve (iz trsa), da jih takoj zapazimo. Vabo s paličico zagrebemo približno 5 cm globoko, tako da moli konec paličice iz zemlje. Zjutraj rano odstranimo zemljo od vabe in jo potegnemo ven. Na njej se držijo strune, ki so ponoči bile na pojedini. Te otre-
V"' "	^
semo v primemo posodo, v kateri imejmo po možnosti vrelo vodo. Z njo škodljivca najlaže odstranimo od vabe, ki jo potem’ lahko zopet uporabimo na bližnjem mestu.
Ta način uničevanja strun se je doslej v vrtnarstvu še najbolje obnesel. Na njivah, zlasti na večjih, je pa le bolj težko izvedljiv, ker je precej zamuden in drag, kajti omenjene vabe moramo postaviti razmeroma precej gosto, to je tudi po tri do štiri na vsak kvadratni meter.
Pri uničevanju strun si pomagamo tudi lahko z ogljikovim žveplecem, ki ga vlijemo alj še bolje z njim obrizgamo zemljo z brizgalnico. To sredstvo pa je tudi precej drago in nevarno, ker ogljikov žveplec škoduje tudi rastlinam. Strune oddaljimo in preženemo z njiv tudi če zemljo pred setvijo dobro pognojimo z apnenim dušikom ali kalcijevim cianami-aom, z apnenim prahom in « kalijevo soljo (vsaj 500 g na ha).
V zadnjem času ponujajo na trgu razna sredstva sestavljena predvsem iz DDT pripravkov. Zlasti priporočajo za uničevanje strun razkuževanje zemlje s prahom nGeogamma brez du-
ba». . Tvrdka SUPCAM. ki proizvaja to sredstvo, ga predpisuje od 50 do 60 kg na vsak ha zemljišča. Po navodilih tvrd. ke je treba ta prah potrositi po zemlji še pred kopanjem ali oranjem in ga pri tem dobro zmešati z zemljo, da bolje učinkuje. Da kmet ali vrtnar prihrani čas, svetujemo mešati Geogamma z nekaterimi umetnimi gnojili, kajti z mnogimi izmed teh se to sredstvo ne sme mešati, kar točneje navajajo ustrezna navodila k vsakemu originalnemu zaboiu.
A. C.
iiPgfi
ii
si;?
m •:>U	V tv t-X-	
P	! 'L < ■ m	'
j		
%š		
	m«	
";,v ■ ■ W
l.i. .	j£s.'s.;v	:	.'Kvl.■
Struna ali poljska pokalica. Njen razvoj traja 3 do 5 let. — Iz jajčec se izležejo ličinke. Kadar se popolnoma razvijejo, se črvi julija zabubijo In že avgusta meseca zlezejo iz bub hrošči - pokalice
DDT
n Mi ri n i
Ameriški raziskovalni -svet, zasebna skupina znanstvenikov, poroča, da se kmetom ni treba bati škodljivih posledic DDT-ja ali drugih znanstveno preizkušenih sredstev za uniče-vanje rastlinskih škodljivcev, ki jih uporabljajo za zaščito pridelka. Niso namreč znane nobene resnejše škodljive posledice za ljudi ali živali niti v primerih, ko so DDT uporabili v pretiranih količinah.
Da povečajo svoj pridelek se morajo kmetje boriti z mrčesom, rastlinskimi boleznimi in glodavci. Z uporabo različnih sredstev za uničevanje teh škodljivcev se lahko prepreči uničenje pridelka. Kemikalije so tako postale del sodobnega kmetovanja. Ce se jih uporabi v skladu z navodili, lahko pomagajo k znatno večjemu pridelku. Kemikalije tudi preprečujejo kvarjenje hrane, z njihovo uporabo se lahko ohranijo pokvarljiva živila dolgo časa sveža in tako omogočijo večje dobave potrošnikom po nižji ceni.
* # <«
Po četrti točki dobiva Iran piščance. Vsak teden pripeljejo letala nizozemskih letalskih prog po tisoč mladih piščancev po četrti točki načrta o tehničnem sodelovanju Združenih držav z Iranom. Prevoz teh piščancev finansira iransko-ame-riška komisija za poljedelski napredek. Tako bo mogoče dvigniti proizvodnjo perutnine in jajc v Iranu.
gem dnevu (ob suhem vremenu tudi pozneje) se na spodnji strani listov pokažejo značilne prašnate prevleke, ki tvorijo bele pege; pravimo, da je izbruhnila bolezen.' Listje se na teh mestih kmalu posuši, in porjavi. V posebnih ugodnih vremenskih prilikah (vroče in vlažno vreme) pa bolezen lahko izbruhne, ne da bi se prej pojavili oljnati madeži. Kot rečeno, napada bolezen vse trsne dele. Ce pogledamo te bele prevleke pod drobnogledom, vidimo nešteto majhnih brezbarvnih. ob vrhu razčljenje-nih trosonoscev. ki na svojih koncih odvajajo v ogromnih množinah drobne, svetle poletne trose (seme), jajčaste oblike. Poletne trose raznaša veter po trsju in so izvor ponovnih močnih okužb. V kapljici vode ali rose namreč razpadajo na drobne tako imenovane blidili-ce. od katerih je vsaka opremljena z dvema gibljivima bičkoma; z njihovo pomočjo se pomikajo v kapljici vode, ter končno skozi dihalne reže vzkalijo v notranjost zelenih trsnih delov, posebno v listje — okužba 3e tedaj izvršena! Glivica se med staničjem naglo širi in razvija tako imenovano pod-gobje. a po nekaj dneh bolezen zopet izbruhne, pojavijo se bele prevleke (trosonosci s trosi). Ti poletni izbruhi se tekom poletja večkrat ponavljajo, a že proti jeseni prenehajo in glivica razvije v listju in drugih trsnih delih tako imenovane zimske trose, ki so naslednje leto izvor ponovnih
okužb.
V obliki teh zimskih trosov glivica torej prezimi pretežno v odpadlem listju, a spomladi ob primerni vlagi in toploti ti trosi vzkalijo v majhne, bučkam podobne tvorbe-makroko-nidije, ki izločajo drobne gibljive blodilice. Toplo nočno deževje in primerna toplota (nad 14 stop. C) v tem mesecu pospešuje'okužbe in razvoj bolezni. Nekaj dni po okužbi, ta* kozvani valilni in inkubacijski dobi, se na zgornji strani listov opazijo rumenkasti ((oljnati madeži* in kmalu nato «bele prevleke* — prvi poletni izbruh bolezni, ki mu sledijo v določenih časovnih razdobjih nadaljnji.
Rekli smo že in to moremo še enkrat poudariti, da bolezni po že izvršenih okužbah ni mogoče ozdraviti, ker glivici, ki se je že razrastla med listnim staničjem, z nobenim sredstvom ne moremo do živega. Bolezen torej v njenem napredovanju in. širjenju edino lahko omejimo, oziroma preprečujemo nove okužbe. To storimo, ko škropimo vinsko trto s sred. stvi, ki vsebujejo baker; ta že v majhnih količinah v vodi raztopljen deluje kot strup na poletne trose peronospore in uničuje njih kalivost. Zato pa mora biti škropljenje pravočasno in pravilno opravljeno, a to se pravi, še preden so iZ' vršene okužbe s poletnimi trosi. Skrajni čas za škropljenje je, ko se na listju pojavijo prvi oljnat; madeži.
O tem. ali je sumljivi trsni list okužen ali ne, se lahko prepričamo na sledeči način. List položimo z zgornjo površino na moker pivnik ali platneno krpo in ga prekrijemo s širokim kozarcem, ki smo ga prej od znotraj orosili z vodo; vse skupaj postavimo na topel prostor (25 do 30 stop. C). Ce je listje okuženo, se v 24 urah pojavijo na spodnji strani listov na mestih ((oljnatih madežev* bele prevleke kot zanesljiv znak okužbe. Vendar pa tudi ne smemo prezgodaj škropiti, ker bi nam deževje škropivo lahko predčasno izpralo.
Kakor rečemo se peronospora ne zadovoljuje samo z listi, ampak napada tudi zarod, ze-
lene mladike in grozdje. Obolelim mladikam odpadejo v kratkem času listi in njih nezreli les počrni. Ce se ne posuši, pozebe pozimi. Ce bi za peronosporo obolele trte prepustili same sebi in jih nekaj let ne škropili, bi se posušile. Obolele jagode porjavijo, se stisnejo in odpadejo. Grozdje obolelih trt ima drobne jagode, ki nikdar popolnoma ne dozorijo. Pripomniti moramo še, da peronospora ne napada vseh trt enako hudo.
Kako se pa ravnamo glede škropljenja? Peronospora se širi samo v vlažnem in toplem vremenu. Toplota mora imeti vsaj 20 do 25 stop. C. Pri njiž-ji toploti se ne more razviti. Najbolj ugaja vlažna soparica. Zelo prav ji pride tudi jutranja rosa, ki sonce ogreje. Na toplem in vlažnem listju njeni trosi zelo naglo izkalijo in bolezen se neznansko hitro širi.
V nekaj dneh bolezen prevlada in nobeno škropljenje ji ne more več do živega. Škropljenje pomaga namreč le, če smo ga opravili preden se je bolezen pojavila. Zato škropite pravočasno in ne čakajte, da trte obolijo! Navadno je treba pri nas škropiti prvič sredi maja: drugič 14 dni pozneje, tako nekako v času cvetenja; tretjič ko je trta odcvetela: četrtič in petič po potrebi do začetka avgusta.
Za prvo škropljenje porabimo 3/4 kg. za drugo in naslednje pa do 1 kg modre galice na 100 litrov vode. Porabiti več kakor 1 kg modre galice na 100 litrov vode je nepotrebno in potratno.
K dobremu uspehu škropljenja pa seveda pripomore tudi pravilna priprava brozge. Najboljšo brozgo za škropljenje napravimo takole:
V dva čebra (eden je lahko manjši, drugj pa mora držati 100 litrov) nalijemo v vsakega po 50 litrov čiste vode. Potočnica ali dežnica je boljša od studenčnice. Nato obesimo v vodo v manjšem čebriču izteh-tano množino potrebne modre galice — za prvo škropljenje 3/4 kg, za poznejša pa 1 kg modre galice. Ko se je galica raztopila, pripravimo apneno vodo v drugem večjem čebru.
V to ugasimo v 3 do-A. litrih vode. ki smo jo- vzeli iz večjega čebra, v kaki posodi prav toliko gašenega apns. Nato precedimo ugašeno apno skozi sito v večji čeber. Končno dolijemo še vso raztopino modre galice iz manjšega čebra, pri tem pa tekočino v večjem čebru neprestano mešamo in brozga je gotova. Prepričati pa se še moramo ali je brozga pravilna, to se pravi da ni preveč kisla ali da ni preveč lužna. Skropi-lo mora biti nevtralne reakcije. Najsigurnejše sredstvo, s katerim se prepričamo ali je brozga pravilno pripravljena, je uporaba fe-nolftaleinovega papirčka, ki nam mora dati, ko ga pomočimo v brozgi roza barvo.
Dalje moramo povečati brozgi lepljivost; kar dosežemo s tem, da ji dodamo bodisi san-dovit, amonijev sulfat, mleko in podobno. Zadostuje, da dodamo 250 gramov amonijevega sulfata in brozga bo postala precej lepljiva.
Brozga je dobra le sveža! Ne napravljajte zato nikdar več brozge, kakor je lahko porabite v enem ali dveh dneh. Ce ste kdaj zaradi nestalnega deževja prisiljeni prekiniti škropljenje, dodajte brozgi 1 do 2 žlici sladkorja in brozga se bo ohranila neizpremenjena teden dni.
ZORA**
osrednje hrvatsko založniško podjetje
Poleg številnih knjig izdaja tudi vodilno hrvatsko književno revijo »REPUBLIKA"
Približno podobno vlogo kakor Državna založba Slovenije ima v LR Hrvatski založba «Zora». Tudi struktura njenega delovanja je v marsičem podobna. Hkrati je «Zo-ra» osrednje hrvatsko založniško podjetje in izdaja največ knjig. Izdaja dolgo vrsto knjižnih zbirk, izmed katerih so si nekatere utrle v veliki j meri pot tudi izven domače republike. Prav tako izdaja založba «Zora» tudi vodilno hrvatsko književno revijo ((Republika*. o kateri ibotn drugič podrobneje spregovoril.
Na prvem mestu moram omeniti tehtno zasnovano zbirko z naslovom DJeda hrvatskifc pisaca. Razlika med istovrstno zbirko DZS in «Zore» je samo v tem, da je hrvatska zbirka začela izhajati šele predlanskim, medtem ko Državna založba Slovenije tako serijo izdaja že od začetka. Doslej je v «Zorini» zbirki izšlo štirinajst debelih knjig, in sicer v večjem formatu (17 x 24). Zbirko ureja pesnik Dragutin Tadijanovič. Doslej so prišla v poštev izključno prozna de-ia najpomembnejših predstavnikov hrvatskega realizma. Po vrsti so izšli izbori slavonskega pripovednika Josipa Kozama (v eni knjigi, priredil dr. Emil Štampar), Anteja Kovačiča (v dveh knjigah, priredil Milan Ratkovič), istrskega pripovednika Evgenija Kumičiča (v dveh knjigah, priredil dr. Antu-n Barac), Avgusta Senoe (v štirih knjigah. priredil dr. Antun Barac), Vjenceslava Novaka (v treh knjigah, priredil dr. Antun Barac) in Ksaverja San-dorja Djalskega (v dveh knjigah, priredil dr. Emil Štampar). Kot petnajsto knjigo omenjam jutoilarno izdajo Ma-ruličeve «Judite», edino delo, ki je izšlo v širšem okviru te zbirke v vezani besedi, čeprav v drugi zunanji podobi. Namen te zbirke, ki so jo v začetku tiskali v 10.000, kasneje pa v 8.000 izvodih, je, da vse tisto, kar je vrednega iz starejše hrva-tske književnosti. postane sčasoma dostopno širšim plastem. Doslej so v glavnem prišli na vrsto pisci zadnjih treh desetletij minulega in prvega desetletja tega stoletja. Zaradi boljšega razumevanja vsakega po; sameznega pisatelja uredniki pišejo obširne predgovore s prikazom življenja in dela dotičnega pisatelja. Prav tako so zelo dobrodošle bibliografije del vsakega pisatelja, številne pripombe in razlage tekstov kakor tudi ilustrativni material. V tej zbirki založba obljublja v bližnji bodočnosti dela Evgena Tomiča, Dinfca Simunoviča. Stanka Vraza, Ivana Mažuraniča. Petra Freradoviča, Dimitrija Demetra, Antuna Nemčiča, Mirka Bogoviča kakor tudi knjigi Staro hrvatsko pesništvo in Hrvatski potopisi.
V zbirki Jugoslovanski pisci skuša založba seznanjati hr-vatske bralce razen s hrvat-skimi tudi s pisci drugih republik. V tej zbirki je izšla vrsta pomembnih si-bskih piscev (Brana Cosič, «Pokošeno polje*, Veljko Petrovič, novele, Ivo Andrič, «Na Drini most*, Svetolik Rankovič, «Vaška učiteljica*, Ljubomir Nenadovič, potopisi, Jovan Skerlič, izbor kritik, Borisav Stankovič, ((Nečista kri*), izmed Hrvatov novele Slavka Kolarja in Hasana Kikiča in pa knjiga novel našega Cirila Kosmača «Sreča in kruh*. V letošnjem načrtu za to zbirko so še Janko Kersnik («Agitator» in več novel), bogat izbor iz «Mask» Juša Kozaka, novele Jakše Kušana, roman «Sem človek* Ive Ko-zarčanina in eseji Marka Rističa. Zbirko ureja pesnik Dobri ša Cesarič in zasluži vse priznanje.
Zbirko Svetovni klasiki ureja pripovednik Novak Simič. Doslej je v tej seriji med drugim izšel Cervantesov «Don Quijote» v znanem prevodu Ise Velikanoviča, Rey-monto.vi ((Kmetje* (prev. Julija Benešiča), Mickiewiczev
eriiv al^ami> ki iib ie -o -f0. Poljedelsko ministr-«o mr, ur'l° za zatiranje muh. hi pirg? . lor, lindan. in raz-Vint. ,etr>m. Za škropljenje ži-v°de 3 pr'mešati 380 litrom ‘‘klor-- kll°gl’ame in pol metok-Ž1 ? v prahu. Učinek traja hje h[' Pa gcc za škropije-ttioi ?,Va- mora biti mešanica tr0tT1 in je dodati 380 11-*Kfitokf"de 14 kilogramov in pol **iklora y prahu za vsa-
9.
Broz je ostal tudi še po aretaciji sekretar zagrebške KP iD je vodil njeno delo iz Lepogla-ve, kjer je prestajal kazen. V Lepoglavi je Broz	sreča! svojega nekdanjega	tovariša s
fronte, avstrijskega Ceha Bo-hačka, kot upravnika kaznilnice Bohaček Broza sicer nikoli n: razumel, pač pa ga je zelo spoštoval in mu	celo zaupal
kazriilniško elektrarno. To je Brozu omogočilo, da je v Lepoglavi vzdrževal stike z zagrebškimi komunisti...
Zaprti komunisti so iz kaznih nic napravili često prave ((univerze revolucije* in v ječah sistematično proučevali znanstveni socializem	in tehniko
borbe v ilegali...
Najbolj znana izmed teh ((univerz* je bila kaznilnica v Sremski Mitroviči, kjer je bil leta 1926 zaprt Moša Pijade. On je dal drugim zaprtim komunistom zgled, kako je treba organizirati kaznllnlško življenje. Politični kaznjenci so v Sremski Mitroviči vztrajno zahtevali in svoje zahteve Često podprli tudi z gladovnimi stavkami — (ja	nastBni-
io skupaj, v posebnem delu kaznilnice. To so končno tudi dosegli. Razen tega s0 sj priborili pravico, da so se v!lak dan lahko po eno ali dve uri sestajali v neki večji sobi Nekateri čuvaji so jim šli na roko in so jim vtihotapljali literaturo. katero so jim preskrbeli zpanci na svobodi. Niso pa vzdrževali stalnih stikov z ilegalno KP organizacijo, kajti
ODLOMEK IZ ZADNJE KNJIGE LOUISA ADAMIČA
RAZGOVORI 2 MARŠALOM TITOM
partijsko «vodstvo», ki je živelo v tujini in ki so ga cepili spori med raznimi frakcijami, se za svoje zaprte člane ni zanihalo, in je imelo često celo interes, da so bili v ječi.
Vesti o mitroviški «univerzi», kt jo je vodil Pijade, so prodrle kmalu tudi v druge ječe: političnim kaznjencem je vlil ta vzgled pogum, da so zahtevali tudi drugod enake pogoje; ko je Josip Broz prišel v Lepoglavo je bil tam ustanovljen že marksistični študijski krožek. ,
Broz je poznal Mošo Pijada že od leta 1921. Pijade je pa prvič zvedel za Broza šele leta 1928. ko so mu vtihotapili y zapor Iz časopisa «Novosti» izrezane članke o Brozovem procesu. Pokazal jih je tudi drugim zaprtim komunistom Eden izmed njih je tedaj izjavil: «Tu je vendar končno človek. ki je nastopil tako.-kot se za moža spodobi*.
Spomladi leta 1929 je Moša Pijade dovršil — potreben papir so mu vtihotapili v kaznilnico — prevod Marksovega Kapitala. To je bil’ Prvi prevod ne samo v srbščini, temveč na Balkanu snloh Kmalu
potem je prišlo v kaznilnici v Sremski Mitroviči zaradi čimdalje bolj surovega ravnanja z jetniki do velike gladovne stavke. Vest o tej stavki, ki jo je organiziral Moša Pijade, naj bi prodrla v svet in napravila ne samo konec razmeram v mitroviški kaznilnici, temveč bila hkrati tudi protest proti terorju, ki je vladal po vsej državi.
Stavka je res odjeknila po vsej državi. Pridružilo se ji jc tudi nekaj skupin političnih kaznjencev, ki so bili zaprti v drugih »univerzah*. Čeprav je uradni tisk ni niti z besedo omenil, je vendar napravila močan vtis na delavce in na Inteligenco. Tudi nekomunisti so v velikem številu odkrito izražali svoje simpatije za politične jetnike, kar je imelo za posledico, da je najhujše nasilje v kaznilnicah prenehalo — čeprav je v policijskih zaporih ostalo še vse pri starem. V naslednjih desetih letih so na dolge zaporne kazni obsojene politične kaznjence, zlasti tiste, za katere je vedela oblast, da imajo vodilno vlogo, često premeščali iz ene kaznilnice v drugo, Tako so leta 1930 Mošo
Pijada in še več drugih ((političnih* poslali iz Mitroviče v Lepoglavo. V Lepoglavi so kaznjenci tedaj že organizirali študijske krožke po vzorcu kaznilnice v Sremski Mitroviči. Tu sta se Prvič osebno sestala tudi 38-letni Josip Broz in 41-letnl Moša Pijade. Broz je Mošo Pijada zelo cenil in je pregovoril svojega prijatelja upravnika Bohačka, da mu ga je dodelil kot pomočnika v elektrarni. Tam g« je posvečal v skrivnosti oljenja, mazanja ir čiščenja strojev. Pri tem sta se temeljito zbližala. Pijade je naslikal Brozovo sliko, ki se je pa med poznejšimi romanji umetnika Pijade po raznih zaporih izgubila. Broza je zanimal razvoj socialističnega gibanja v Srbiji in z zanimanjem je poslušal, ko mu je Pijade pripovedoval o Svetozarju Markoviču. o njegovi zamisli ljudskih odborov, o zadrugah in Dimitriju Tucoviču.
Broz je v Lepoglavi temeljito razširil svoje teoretično znanje. Studijska skupina v Lepoglavi je dobivala številne knjige in časopise, večinoma v nemščini in srbohrvaščini. Broz je vse Nleonva vnra.šania na
sestankih so bila jasna in preprosto izražena. V razliko od številnih drugih jetnikov se nikoli ni obnašal kot kaznjenec. Bil J« tedaj suh in bled, pri tem pa zelo bister in živahen; imel je živahne oči in odkrit pogled. Kaznilniško življenje je sovražil. Ker se je po zaslugi Bohačka lahko svobodno gibal po mestu, bi prav lahko pobegnil, Tega ni storil deloma zato, ker je bil discipliniran član partijske študijske skupine, ki ni odobravala pobegov. Razen tega je pa po deželi tedaj kar mrgolelo ne samo orožnikov, temveč tudi policijskih špijo-nov. ki bi se jim ubežnik prav težko izognil. Bolje je bilo osta-tj v ječi in študirati. Broz je mislil tudi na upravnika Bohač. ka. ki sicer ni mogel vzbujati v njem spoštovanja, vendar ga pa ni maral spraviti v nepri-like in škodovati drugim jetnikom. Bohačka je namreč pripravil do tega, da je kaznjencem v Lepoglavi zelo olajšal življenje.
Broz se je že po naravi zanimal za ljudi in je zato proučeval v kaznilnici tudi življenjske usode tatov, morilcev in drugih navadnih zločincev.
Prepričan je bil. da so bili večinoma žrtve socialnih razmer. Med temi kriminalci je bil tudi neki na dosmrtno ječo obsojen kaznjenec, ki je leta 1930 pobegnil. Ko so ga naslednje leto prijeli, je omenil, da je z Brozom razpravljal o svojih načrtih za pobeg. Res je tedaj povabil Broza, naj se mu pridruži. Broz je sicer odklonil, ni pa moža ovadil. S tem si je zapravi] Bohačkovo zaupanje in premestili so ga v mariborsko kaznilnico. Pijade je tako za 8 let izgubil vsako sled za njim, dokler ni spomladi leta 1939 odslužil svoje kazni.
Mariborska kaznilnica je bila znana kot ena izmed najstrožjih. S kaznjenci sicer niso brutalno ravnali, vendar je vladal v njej tako strog, neizprosen red. da se niso mogli niti ganiti. Upravnik kaznilnice je bil namreč čemeren, star birokrat, ki je ostal na svojem mestu še iz starih avstrijskih časov, v
Politični kaznjenci so bili na. stanjeni v prostrani sobi, ki je služila hkrati za delavnico. Vsak je moral na dan sešiti po eno vrečo za moko. Broza so kmalu po njegovem prihodu izvolili za svojega «tajnika» in organiziral je delo tako. da so ga opravili v dveh ali treh urah, medtem ko so jih prej porabili za isto delo sedem do deset. Tako so si prihranili čas za branje, študij in razpravljanje. Ce je kak tovariš kazal znake potrtosti, ga je Broz spodbujal, češ da mora študirati in se pripravljati na to, da po-
stane dober aktivist. Prigovarjal mu je, da edino s tem, da študiraš in misliš o bodočnosti, lahko ohraniš duševno ravnotežje in vedrino duha. Pri teh spodbudah mu je pomagal Rodoljub Coiakovič, ki je tudi prišel iz Pijadove šole v Sremski Mitroviči.
»Broz je zahteval od drugih, da ga spoštujejo*, mi je pripovedoval Coiakovič leta 1949, ko sva se seznanila ~ in potrdil s tem, kar mi je že prej povedal Pijade. «Cutil je pa tudi potrebo po tem, da bi lahko spoštoval druge ljudi. Ce je prišel s kom skupaj, ki je bil du ševno ali telesno klavrn, ga je vedno poskušal na kak način spraviti na noge in mu vliti zaupanje.*
«Prejeli smo polno knjig in časopisov*, mi je dalje pripovedoval Coiakovič, »skoraj vse, kar smo potrebovali. Pri tem nam je pomagal neki kaznjenec, ki so mu bili poverili upravo skladišča. — Bil je sicer kriminalec, vendar je z nami simpatiziral in je imel dobre zveze z ljudmi zunaj. Pri tem ga niso nikdar zasačili in tudi naše marksistične literature niso nikoli odkrili. Marxov »Kapital* so vtihotapili v platnicah «Ti»oč in ene noči*. Predvsem »mo se zanimali seveda za Marxa in Engelsa. Novejše sovjetske literature nismo dobili, ker je prihajala v državo po ilegalni poti in zato le v majhnem številu. Pozneje smo pa šele zvedeli za pravi vzrok.
»Gospod Tadej*, pa Mannovi »Buddenbrookovi* (prvi prevod v Jugoslaviji), Lessingo-va »Hamburška dramaturgija*, Gogolj, Eliot, Dostojevski itd. Pripravljajo izdajo Stendhala (»Rdeči in črni*),, Flauberta (»Gospa Bovary»), Prousta («Pot k Swanu»), Dostojevskega («Zločin in kazen*), Jamesa, Gida in Mere-dit-ha, medtem ko je te dni izšlo Hardyjevo delo «Tessa iz družine Ur-berville*.
Privlačna je tudi zbirka Tuji pisci, ki jo prav tako ureja Novak Simič. Doslej je v njej izšlo več pomembnih del sodobnih svetovnih pisateljev, n. pr. «VeliJca stvar* Heinricha Manna, roman v treh delih «Jaques Vintgras* pogostokrat zamolčevanega francoskega pripovednika Ju-lesa Vallesa, »Sadovi jeze* Johna Steinibecka, «Cmi deček* ameriškega črnskega pisatelja Richarda Wrighta, izbor Pirandellovih novel, «Vsak umira sam* Hansa Fal-lade, »Brivčevi spomini* italijanskega pisatelja Giovanni-ja Germanetta in pravkar Sartrova «Mučnina» v prevodu Tina Ujeviča, in Herning-wayev roman »Komu zvoni*. Tu izidejo letos Vittorini, Faulkner, Camus, Joyce. Hux-ley, Rolland. Wells, Zweig, Pratolini, Dabit, Shaw, Perez Galdos in drugi.
Izven svojih zbirk je ((Zora* izdala Dela Vladimira Nazora v petnajstih knjigah (uredil dr. Barac) in Avgusta Cesarca (doslej osem knjig, uredil Ladislav Zinvbrek), pa tudi serijo del Miroslava Krleže, izmed katerih nekatera celo po večkrat, n. pr. »Balade Petriče Kerempuha*, ki veljajo menda za najklasič-nejšo knjigo jugoslovanske poezije.
Zelo aktivna je bila do lani zbirka Klasično gledališče, za katero ima skrb sedanji intendant Hrvatskega narodnega gledališča Marjan Matkovič. V njej je izšla dolga vrsta izbranih odrskih del, domačih in posdbej še tujih, tako Beaumarchais, Balsgc (Mercadet), Gogolj (Revizor), Ibsen (Stebri družbe, Nora), Puškin (Boris Godunov), Le-sage (Turcaret), Schiller (Fie-sco, Spletkarstvo in ljubezen, Razbojniki), Buechner (Dan-tonova smrt), Machiavelli (Mandragola), Mickiewicz (Dziady). Goldoni (Mirando-lina, Lažnik), letos pridejo na vrsto Goethe (Egmont). Tolstoj (Moč teme), dve deli Diderota in dve knjigi španskih dram.
V zbirki Človeški dokumenti, ki jo ureja Sime Vučetič, so pred kratkim izšla «Pisma francoskih enciklopedistov*, prej pa- - »Pisma iz zapora* Antonia Gramscija. V tej zbirki pripravljajo Zbornik avtobiografij hrvatskih pisateljev, ki bo posebno zanimiv.
Na vrsti je Mala knjižnica, ki jo ureja pesnik Gustav Krklec. To je tista zbirka, ki ni najpopularnejša zbirka samo v okviru založbe «Zore», ampak sploh v vsem povojnem jugoslovanskem založništvu. V tej abirki je v zadnjih petih letih izšlo okrog 140 del. Posebna njena privlačnost je dober izbor del iz vseh mogočih literatur in časov, hkrati pa prikupna oblika in vsaj do pred kratkim nizka, vsakomur dostopna cena. Seveda izhajajo v tej zbirki lahko je krajša dela, največ do 200 strani obsega. Posebej so pomembni prevodi nekaterih najslavnejših svetovnih lirikov, ki so izšli v Mali knjižnici. Letos sta na vrsti Poe in Shelley izmed angleških lirikov, pa še Jese-njin, Baudelaire (ki je pravkar izšel), Wolker in Hoel-derlin, izmed lirskih predstavnikov drugih narodov. Prozo zastopajo v letošnjem letu n. pr. Capek, Wilde, Kla-bund, Thomas Mann (Smrt v Benetkah), Hesse, Rilke, Gide, Zweig. Andrejev, Sartre, Tacit (Germanija). V tej zbirki izideta tudi dva Slovenca, Ciril Kosmač (Pomladanski dan) in Josip Vidmar (Literarne meditacije).
Seveda ne smemo pozabiti Biblioteke likovnih umetnosti, ki jo izdaja v redakciji Jele Tadijanovič založba «Zora». Doslej sta izšla Brueghel in Daumier in pa Radovan s številnimi posnetki portala trogirske katedrale. V tej seriji izidejo ((Antična skulptura na Hrvatskem* s predgovorom Marcela Gorenca, pa še dve mapi, posvečeni starim dalmatinskim mojstrom Andreju Buvini (predgovor Ljube Karamana) in Juraju Dalmatincu (s predgovorom Cvi-te Fiskoviča). V načrtu je tudi knjiga istrskih fresk kakor tudi reprezentativni mapi Hrvatsko slikarstvo in Hrvatsko kiparstvo.
Založba «Zora» izdaja tudi posebno zbirko Biblioteca ita-liana v italijanščini, v kateri so izšla dela Erosa Sequija, Avgusta Cesarca, Ive Vojnoviča in Miroslava Krleže.
Izmed leksikalnih de] omenjam zelo obsežen hrvatsko-poljski slovar na čez 1300 straneh, ki ga je sestavil Julije Benešič, in pred kratkim izšli Slovar tujih besedi, izrazov in kratic dr. Bratoljuba Klaiča. Pripravljajo hrvatsko-italijanski slovar dr. Mirka Deanoviča, angleško-hrvatski slovar dr. Rudolfa Filipoviča in nemško-hrvatski slovar G. Samšaloviča.
Revijo ((Republika*, o kateri bom ob priložnosti obširneje spregovoril, urejata pripovednik Ivan Dončevič in pesnik Marin Franičevič. Z izhajanjem je časovno malce prizadeta, saj bo te dni izšla šele aprilska številka. Posebej je treba poudariti, da je »Republika* najcenejša jugoslovanska književna revija. Letošnje številke sistematično in z okusom opremlja z deli svetovnih likovnih umetnikov Ljubo Babič.	T.	P.
4. JUNIJA 1952
l/nmr	V5'°nienokabypovea z* daLs:
V K I AAr	Pretežno oblačno vreme s k,a-
’ I » I-l T I L,	jevnimi padavinami. — Tempij!
...	...	...	ratura brez spremembe. —
VctrajsnjanajviJja temperatura v Trstu j- dosegla 25.«, najnižja 19 stopinj.
Opozarjamo vas	na sledeče	H	1	H	I	A
oddaje: Jug. cone	Trsla: 18.30:	U	A	J 1	I	I 1
Rossini, Verdi in	Puccini. —	(\	M	te	1	w
Trst II.: 13.00: Pestra operna glasba. 20.00: Schubertove skladbe. 22.00: Brahms: Koncert za klavir in orkester. Trst I.: 20.45:
Ri«o Salviati in njegova kitara.   Slovenija:	13.20:
Veseli slovenski napevi. 19.10: Partizanske pesmi in koračnine.
nintUHri
diitiHnainilitni.liiH-iiSilššUlliliiiiiii.omjniiHjiinsiHSItlllšSUišiinininnšiiiminj:
Svet za ljudsko zdravstva in socialno politiko VLltfl razpisuje vpis v 2-Ietao šolo za babice v Ljubljani.
Pogoji za sprejem _ so: predizobrazba dovršena nižja gimnazija ali dovršena nižja medicinska šola, starost 18 do 25 let, popolno telesno in duševno zdravje. Prošnje kolkova-ne z din 30.— se vlagajo direktno na Solo za babice v Ljubljani, Šlajmerjev* ul. 3/a do 15. junija 1952. Priložiti rojstni list, zadnje šolsko spričevalo, potrdilo o dosedanji z®?0" slitvi, življenjepis.
poslnsa njegove izjave
Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko VLRS razpisuje vpis v I-letno šolo za bolničarja v Mariboru in na Golnik®’ Pogoji za sprejem so: predizobrazba dovršenih 6 razredov osnovne šole ali 2 gimnaziji (prednost imajo kandidatinje z višjo predizobrazbo), popolno telesno in duševno zdravje, starost 18 do 25 let* Prošnje za vstop v šolo v Mariboru ali na Golniku naj kandidatinje viože do 15. junija na naslov: Sola za bolničarje, Ljubljana, Sv. Petra c. 80, kjer dobe vsa ostala pojasnila. Pr5' lože naj rojstni list, zadnje šolsko spričevalo, P°' trdilo o dosedanji zaposlitvi in življenjepis.
jjjjpj™: Mii!!!;!
BRASOLA JE IZKORISTIL NA CILJU SVOJO HITROST
NEVV YQRK, 3 — Olimpijski odbor ZDA je nabral doslej šele 160.000 dolarjev od ■ttofr.ooo-p *jti ebiTilr."- ■Vepda ;■ ■- -o
funkcionarji razpoloženi onti-mistttno iJf un^o,SdSii priiodnjih 4dnih »hkf, »alia-l
tekmovalcev.
.n^;rdi^’h!Ckctar4‘'.b
boks 14. - kanoa “8,“ krt e sarstvo 10, jahanje 10, sabljanje 21, telovadba 16, streljanje 9, nogomet 15, plavanje 48, lahka atletika 84, vaterpolo 11, dviganje uteži 9, rokoborba 16 in jadranje. 14.
Vlada ne da nobenih pomoči, vsaka panoga mora skrbeti zase. Najbolj revne federacije lahko sežejo v skupno blagajno.
Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko VLRS razpisuje vpis v Metno šolo za fizioterapevtke v Ljubljani. Pogoji za sprejem s°: predizobrazba 8 razredov gimnazije z višjim tečajnim izpitom, starost 18 do 22 let, popolno, telesno i® duševno zdravje. Kandidatinje naj. vlože prošnje kolkovane z din 30.— ®8 Upravo šole za medicinske sestre v Ljubljani, Kongresni trg 18, do l5’ julija 1952. Prilože ®a> rojstni list, zadnje šolsk0 spričevalo, življenjepis i® potrdilo o dosedanji zaposlitvi.
RADIO
Z vseh vetrov
O V nedeljo je bil o Subotici pred približno 7000 gledalci dooboj v športni telovadbi med moškima in ženskima vrstama Jugoslavije in švim carske telovadne organizacije «Satus». Jugoslovanska reprezentanca je zmagala z rezultatom 423,55 .; 417,10 točke. V tekmovanju moških vrst so zmagali Švicarji v razmerju
RIM, 3 — Od 31. maja do 3. junija je bil v Bruslju nogometni turnir med državnimi reprezentancami uslužbencev pošt in telegrafa, na katerem je sodelovalo osem držav. Tur. nir je bil eliminacijski, zmagala pa je italija, ki je v finalni igri porazila Jugoslavijo z 2-1.
Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko VLB® razpisuje vpis v
3-letno šok) za medicinsk* sestre v Ljubljani.
Pogoji za sprejem s°: dovršeni 8 razred gim®8* zije z višjim tečajnim izpitom, popolno telesno i® duševno zdravje. Kandidatinje naj vlože prošni* kolkovane z din 30.— d° 15. julija 1952. direktno ®a Solo za medicinske sestre v Ljubljani, Kongresni *r9 18. Prilože naj rojstni I*5*' zadnje šolsko spričeval0’ življenjepis in potrdilo 0 dosedanji zaposlitvi-
NEW YORK, 3. — Iz Amerike poročajo o slabem vremenu in neurjih, ki motijo potek volitev in kj so zahtevale doslej že štiri žrtve. V državi Yowa je tornado odnesel volilni sedež in z njim skrinjico z volll-nicami. Porušila se je tudi šola, pri čepier je našel smrt en otrok. V narasli reki Blackri-ver so utonile tri osebe.
tu
ffiaVft 'Tivatn
ko imenitnim dvobojem, kakor bo ta. Imel sem mnogokrat opravka z dvoboji na pacifiški obali, toda sedaj vidim, da so bili Precej preproste zadeve. Mrliški voz — ha. pri nas je bila navada, da so izvoljenci kar tam obležali in da jih je odpeljal, kdor koli je želel. Ali predlagate še kaj?*.
»Ničesar, razen da se morata glavna pogrebna ravnatelja peljati skupaj, kakor je že navada- Jutri zjutraj ob osmih se snideva in potem določiva red sprevoda. Cast mi je, da vam rečem zbogom*,
Vrnil sem se k svojemu prijatelju, ki je rekel: «Prav dobro: kdaj se bo dvoboj začel?*
«Ob pol desetih*.
«Prav dobro. Ali ste o tem obvestil časnike?*
«Gospod! Ce po tako dol-fgy,Jn Pnfrvnem prijateljstvu lahko mislite da som iaožen tako nizkotne-
9* izdajstva >.
(Nadaljevanje sledi)
igračkali z “Besedami. CfP se’ da je g. Fourtou pristal na tako čuden čas. Pojdite takoj in zahtevajte poznejšo uro*.
Zdrvel sem po stopnicah, odprl vežna vrata in se skoraj zaletel v Fourtouje-
yega sekundanta. Ta je dejal:
«Cast mj je vam povedati, da se moj prijatelj ni-kakor ne zadovoljuje z določenim časom in vas pro-
da bi čas spremenili na pol deseto*.
« Vsaka uslužnost. gospod, ki je v naših močeh je vašemu odličnemu gospodu na voljo. Privolimo v predlagano spremembo c asa*.
»Prosim vas, da sprejmete zahvalo mojega prijatelja*. Nato se je obrnil proti neki osebi, ki je stala z» ,^lm’ I« J1 dejal: »Ali slišite gospod Noir Čas se spremeni na pol deseto*.
Nato se je g. Noir priklonil, se zahvalil in odšel.
ranocelnika na bojišče v istem vozu. kakor je pač navada*.
«To nn docela ustreza in se vam zahvaljujem, da o-menjate ranocelnike, zakaj bojim se. da se jaz ne bi bil spomnil nanje. Koliko jih bomo potrebovali? Mislim, da bi dva ali trije zadoščali*.
«Po navadi ima vsaka stranka dva. Dejal sem »glavna* ranocelnika; toda glede na vzvišeni položaj najinih prijateljev bi bilo prav in spodobno, da bi vsak izmed naju določil še nekaj pomožnih ranocelnikov iz najvisje vrste tega poklica. Ti se pripeljejo v svojih zasebnih vozovih-Ali ste najeli mrliški voz?* ^Joj, kiako sem neumen. Na to pa nisem mislil. Brž poskrbim tudi za to. Zelo neveden se vam moram zdeti; toda skušajte to prezreti, saj se nisem Imel svoj živ dan izkušenj s ta-
Glavrti urednik BRANKO BABIC. - Odg. urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH! St 6 III nad. - Telefon Štev «3-8ua ln 94-638. - PoStnl predal 502. — UPRAVA: ULICA SV FRANČIŠKA *t. 20. - Telefonska St. 73-38 — OGLASI: od 8.30 - 13 In od 15	18 _ Tel
73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm vlSlne v fiirlnl 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravnt 100, osmrtnice 90 lir, — Za FLRJ: za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski zavod ZTT. — Podruž.: Gorica. Ul. S. Pelllco ML, Tel. U-32. Koper, Ul. Battisti 80U-I. Tel. 70