UU2 EJ 3K I R AV NATELJ ft. 305 LJUBLJANA JUG03LAV I J (C- C. mi bi pa hUroćni®*: u 1 tato L 75.—, v ivtik« 30 »t — Ojl>wii>i sa i mm prosto«* trgonk« m obrtne L I. OMfi> ««bik L L90, oftaso denarnih Mvodor L i—* u prvi »trmal L 2» . * potofc, M. docombra »87, ■ Loto NOST gtevilka 30 «tni Letnik Lil Oređnftt^ ta i»n»nt»Oi Trat (9. nttan &. Fi Mon 11-57. DopM naj aa poSONa ome^a a denar pa upeamiitm. Mu(M aa na i ptea aa na ^Htjemaja — U*. mJofbo m tfcfc ▼ G o r i a i i aKca Gu>m*k Cudact* it 7, L n. — T« Glavni m R 81 AVTOMOBIL Malokatera tehniška iznajdba ;je prišla v praksi tako hitro do" popularnosti kot avtomobil. Še pred dobrimi 10 leti je veljal avtomobil vsepovsod po svetu za luksus, ki je dostopen radi visoke cene samo zgornji plasti naj premožnejših, in radi tega je bil redka prikazen na cesti. Danes pa moramo že ugotoviti, da rje postal predmet popularnosti in v gospodarsko bolj razvitih krajih prepotrebno sredstvo navadnega delavnega moža, trgovca, industrijalca in sploh vsake boljše stoječe osebe, v .iasi deželi si siccr do sedaj ni mogel avtomobil priboriti iste popularnosti kot ponekod drugod, ker primanjkujejo nekateri predpogoji za to, vendar se mora tudi p> naših podeželskih cestah o-paziti gotovo revolucijo v zadnjih letih; kjer je bil avto pred vojno še velika redkost, je danes skoro bi rekel bolj vsakdanja prikazen kot kmečki vozovi. Čudovito hitri razvoj avtomobilizma ima svojo zibel, kot je obče znano, v Združenih državah, in sicer je z njim tesno zvezano ime Ford. Za nas more biti poučna kratka razprava o njem, ker je ravno v ameriški avtomobilni industriji največ o-nega amerikanizma, skrajne racionalizacije v produkciji, katera pridobiva sedaj tudi pri nas vedn> bolj tla. Avtomobilna industrija v Ameriki je dala pravi šolski primer, kaj se vse da doseći s skrajno racionalizacijo dela in Kapitala, ako so dani tržni predpogoji za uspeh. Največja stopnja racionalizacije v proizvajanju se da doseči, ako se združi produkcija za čimbolj obsežen trg v eni sami tovarni. S proizvajanjem različnih tipov, katerih število mora biti kolikor mogoče majhno, in s popolno organizacijo dela se znižajo proizvajalni stroški na prej naravnost neverjetno stopnjo, kar pospešuje razprodajo, kajti čim cenejši je produkt, tem več oseb si ga more nabaviti. V avtomobilni industriji so se do danes dosegli vsi mogoči rekordi; zadostuje 24 ur, da se jeklo in vse sirovine popolnoma spremenijo v izgot ovij eni voz, v prvih 55 minutah izvršijo tovarniški stroji 58 različnih operacij, vse delo je razdeljeno na ne-broj malenkostnih gibov in operacij, katera vsaka zase izgleda kot brezpomembna in malenkostna, a vse tvorijo v svoji skupnosti popolnost ustvarjanja človeškega duha. Kar se je dalo prej izgotoviti le po cenah, katere so mogli zmagati le najbogatejši, se more danes prodajati za vsoto, katero zmore vsak navaden ameriški delavec. Napredovanje avtomobilne industrije v Združenih državah nam predočujejo sledeče številke: Letna produkcija je znašala leta 1900. 5000 voz, 1. 1010 187.000, L 1915. 884.000, med vojno se je napredovalo s posebno velikimi koraki radi vojne konjunkture, tako da je narastla produkcija 1. 1920. na 2,205.195 voz in je dospela lani 1926. na 4 milijone in pol voz. Tekoče leto bo šlo iz tovaren okoli 5 milijonov izgo-tovljenfh avtomobilov, a za prihodnje leto se pričakuje zopet velik porast produkcije, t. j. na 7 milijonov. Vprašati se moramo, kam gre toliko novih vozil, kako je mogoče razprodati dnevno 15—17 tisoč novih avtov? Samo Fordove tovarne izgotovijo 'dnevno 1000—3000 vozil in general Motors 4000. In vendar razpečava-nje teh množin do sedaj ni naletelo na resne težkoče. Večji del absorbira notranji trg Združenih držav; izvozilo se je le VZ% produkcije. Moramo pomisliti, da je v Združenih državah sedaj v uporabi preko 22 milijonov avtomobilov, na vsakih 5 prebivalcev pride torej eden. Od 100 ljudi se jih nahaja 70 v posesti avtomobila. Avtomobili se uporabljajo it udi za naj navadne iša kmečka dela; delavec rabi svuj avto namesto tramvaja in mestne železnice itd. Spraviti avtomobil v vse plasti prebivalstva je bilo tam mogoče posebno z jako po voljnimi prodajnimi pogoji; 10% novih avtov se sedaj proda na obroke. Za novi Fordov tip, kateremu je cena 385 dolarjev, okoli 7000 naših lir, je treba plačati pri nakupu •le 120 dolarjev in potem me- sečne obroke po 7 dolarjev. Ti kupni pogoji so jako zapeljivi in zvabijo naj navadne j šega človeka, da si nabavi svoj avto. Avtomobil se pa kot vsak človeški proizvod enkrat izrabi in če računamo življenjsko dobo za vsak avto 10 let, je pač treba vsako leto 2,200.000 novih avtomobilov na mesto starih izrabljenih. Avtomobilna industrija je dandanes domena Združenih držav. Evropa ostaja tu jako daleč zadaj, produkcija vseh evropskih držav znaša komaj eno desetino one Združenih držav, komaj pol milijona letno. Za 1. 1926. imamo sledeče številke: Na čelu stoji Francija s 190.000 vozili letno, sledi Anglija s 170.000, Italija kot tretja s 70.000, Nemčija je tu čudno jako daleč zadaj z le 25.000. Registriranih avtomobilov v prometu je bilo 1. 1926. v Angliji 984.000, v Franciji 901.000, v Nemčiji 319 tisoč. Avto ni v Evropi uveden v širše plasti prebivalstva kot v Ameriki, kjer je avtomobilsko vozilo najbolj popularno, odpar de en avto le na 45—50 prebivalcev, pri nas še le na par sto. - Kaj je vzrok te zaostalosti Evrope? Ne toliko uboštvo, kot bi si najprej mislili, kajti so gotovi kraji v Evropi, kot v Franciji, Angliji in Nemčiji, kjer blagostanje prebivalstva relativno ne zaostaja za onim v Združenih državah, in vendar doseže gostost avtomobilov tam le eno desetino one v Ameriki. Ako bi bilo mogoče ustvariti praktičen tip po cent ki bi odgovarjala dosti nižjim dohodkom prebivalstva, bi se pač mogel ravno tako spraviti avtomobil v najširše plasti. Evropi pa primanjkuje enoten obširni trg, ki bi mogel sprejeti vsako število dnevne produkcije. Razdeljena je v več držav, ki tvorijo vsaka za sebe le majhen trg samo za lastno industrijo, uvoz inozemskih produktov je oviran po visoki zaščitni carini. Tako se je mogla razviti v vsaki državi industrija, ki odgovarja edino le zahtevam majhnega domačega trga, nekaj velikanskega v smislu a-merikanizma pa tu ni moglo vzrasti. Racijonalizacijo v vseh mogočih oblikah se tudi ni mogla povzpeti na ono popolnost kot v Ameriki. Zato se tudi niso mogle doseči take cene, da bi stale v enakem razmerju s kupno močjo prebivalstva kot na drugi strani Oceana. Saj je znano, da je evropski avtomobil dosti dražji kot ameriški, čeravno plačuje evropska industrija svoje delavstvo dosti slabše kot ameriška. In evropska industrija se je pričela v zadnjem času resno bati ameriške konkurence, ki bo v prihodnjem letu morala najbrž radi porastka proizvodnje vreči večji del proizvodnje na inozemske trge. Ustvariti vse one predpogoje glede obsežnega trga, kateri do sedaj primanjkujejo, združiti vsa večja podjetja v eno samo, odpraviti vse trgovinske o-vire na državnih mejah in u-stvariti tako ogromen trg, enak onemu v Združenih državah; le tako bi bilo mogoče izpopolniti racijonalizacijo in doseči cene, ki bi odgovarjale kupni moči širših plasti prebivalstva To so danes sicer vse samo želje, ki se pri sedanjem političnem ustroju Evrope ne dajo izvesti. Evropa ima zaenkrat le tam uspeh, kjer proizvaja kvalitativno visoko stoječe blago, neuspeh pa, kjer hoče posnemati amerikanizem, ne da bi bili dani oni važni predpogoji. Končno naj še omenimo, da prihaja iz Združenih držav vest, da se pričenja tam z gradbo majhnih aeroplanov, ki bodo radi razmeroma nizke cene, 2500 dolarjev ali 42.000 lir, pristopni velikemu številu prebivalstva. Ali se bo mogoče dal tudi aeroplan v kratki dobi let spraviti v širše plasti prebivalstva, tako da bo postal ravno tako popularno prevozno sredstvo kot je danes avtomobil? Proračunski krediti zagrebške in ljubljanske univerze BEOGRAD, 22. Prosvetni minister dr. Kumanudi je imel danes daljšo konferenco s predstavniki ljubljanske in zagrebške univerze. Ob tej priliki so razpravljali predvsem o razdelitvi proračunskih kreditov ter o internih zadevah obeh zavodov. Po stabilizaciji lire Vtisi v Italiji Kako ]e prlSlo do staunzsdje Njen pomen za narodno gospodarstvo RIM, 22. Sklep včerajšnje seje ministrskega sveta, da se izvede stabilizacija lire, da se odpravi prisilni tečaj in se valuta spet postavi na zlato podlago, je bil po vsej Italiji sprejet z velikim navdušenjem in zadoščenjem. Tudi v inozemstvu je vest o stabilizaciji lire vzbudila splošno pozornost. O poteku včerajSnje seje ministrskega sveta podajamo še naslednje podrobnosti: Načelnik vlade, ki je otvoril sejo, je pred vsem opozoril ministre na znani govor, ki ga je imel v Pesaru dne 18. avgusta 1926. «Od tistega dne,» je nadaljeval on. Mussolini, «je bila u-soda lire določena. Kvotacija se je takoj izboljšala. Nadaljnji zakonski ukrepi v mesecu septembru so to tendenco Se okrepili. Tečaji so se boljšali in v naslednjih mesecih se je funt š objavlja vest iz Rima, po kateri bo prestolonasednik Humbert v februarju prihodnjega leta odpotoval za dalje Časa iz Italije. Obiskal bo najprej kolonijo Somalijo, nakar se bo podal v Egipt in končno še v Palestino. Od tod se bo povrnil v Italijo po velikonočnih praznikih. Takoj po njegovem povratku v domovino bo — kakor pravi omenjeni list — uradno naznanjena zaroka prestolonaslednika Humberta z belgijsko princezi-njo Marijo Josipino. Poroka bi se vršila pozneje v Turinu. Javeti konsistorij Podelitev kardinalskih klobukov RIM, 22. Danes zjutraj se je vršil z običajnim pompom ob navzočnosti številnega po^vabi jo-nega občinstva javni papeški konsistorij, na katerem je podelil papež poljskemu primasu Hlondu in novo imenovanim kardinalom rdeče klobuke. Tekom konsistorij a so konsistori-jalni odvetniki zagovarjali bea-tifikacijo Contarda Perinija. Po javnem se je v konsistorijalnl dvorani vršil tajen konsistorij, na katerem so bile zasedana nekatere vakantne Škofovske stolice. V soboto bo sprejel papež v svoji knjižnici vse v Rimu na- II. cEUIMI8T> V Trstu, dne 23. decembra 1927,. v®o5e kardinale, ki mu bodo predali božična voščila. Na božična voščila, ki mu jih bo predal najstarejši kardinal mons. Vanu-ielli, bo oas tvoril papež z nago-^roi-om, v katerem pa se najbrž *ie bo dotaknil političnih vprašanj. Fovratek đr. Markovića v Beograd BEOGRAD, 22. Danes dopoldne o pri predstoječi rekonstrukciji vlade prevzel notranje ministrstvo. Dr. Marković teh govoric niti ne potrjuje niti ne demantira. Pogajanja med Vuki&evićem ic radikalskimi prvaki BEOGRAD, 22. V ministrskem predsedništvu so se danes ves dan ti žile konference in posvetovanja med min. predsednikom Vukičevi-čem in radikalskimi prvaki. Vu-kičević je dopoldne dalj časa kon-feriral z radikalskimi ministri, nato pa se je sestal s člani vladne večine v finančnem odboru, s katerimi je razpravljal o državnem proračunu. Ponovno je izrazil željo, naj bi se debata o državnem proračunu kar najbolj pospešila, tako da bi se lahko državni proračun za leto 1928-29 najkasneje 20. januarja predložil narodni skupščini. Ukinilev dijaških šahovskih klubov v Jugoslaviji, BEOGRAD, 22. Prosvetni minister je izdal odlok, s katerim se razpuščajo vsa dijaška šahovska društva. Razpust je motiviran s tem, da šahovski klubi dijaštvo preveč odvajajo od študijev. Jugoslavenski mornarji rešili posadko potapljajoče se ameriške lad*e BEOGRAD, 22. Pred nekaj dnevi je posadka jugoslov. parnika «Iza-brana» v bližini ameriške obale rešila moštvo neke potapljajoče s« ameriške ladje. Požrtvovalnosti jugoslovenskih mornarjev je treba pripisati, da je bila rešena vsa posadka in nekaj blaga s potapljajoče se ladje. Ameriški listi so se ob tej priliki pohvalno izrazili o nastopu jugoslovenkih mornarjev. Predsednik Združenih držav Coo-lidge je naročil ameriškemu poslaniku v Beogradu, da izroči hrabremu moštvu v njegovem i-menu primerne nagrade. Ameriški poslanik Prince je danes obvestil jugoslov. zun. ministra, da bo ob tej priliki priredil v ameriškem poslaništvu primerno svečanost. Temperatura o Jugasiaulll znova padla BEOGRAD, 22. Mraz, ki vlada že več dni v Jugoslaviji, je v jugovzhodnem delu države dosegel danes očividno svoj maksimum. V Novem Sadu je znašala danes opoldne temperatura — 26° C. Tndi v drugih pokrajinah je bila dokaj nižja kakor včeraj. V Beogradu je kazal toplomer opoldne — 18.6°, v Petro-varadinu — 24°, v Zagrebu 18°, v Ljubljani — 12°, v Veliki Gradiški — 24°, v Nišu — 19", v Kosovski Mitrovici — 17°, v Kragujevcu — 23°. To je letos najnižja doslej zabeležena temperatura. Ker je Donava skoro popolnoma zamrznila, je bil že danes dopoldne ustavljen tudi lokalni promet Beograd-Zemun in Beograd-Pančevo. Pri Segedinu je obtičalo v ledu na Tisi 30 večjih tovornih ladij in 210 vlačilcev. Obstoja nevarnost, da jih ledene mase, ki se vedno bolj kopičijo, ne zdrobe. Iz Budimpešte namera-vajo odposlati rušilce ledu, da rešijo zamrznjene ladje. VARŠAVA, 22. Vsled velikega mraza so reke zamrznile. Tudi Visla je na več krajih, pri Varšavi in pri Plocku, pokrita z ledom. Led na Narevu je debel 15 cm, na Bubu 17 cm. SOFIJA, 22. Mraz postaja po vsej Bolgariji čim dalje večji. V Sofiji je bila danes zabeležena temperatura — 25* C. Proces proti temenskim dijakom BUKAREŠT, 22. Kot znaaio, je bilo po vodom, izgredov, ki so jih uprizarjali dijaki v Velikem Varadinu proti Maidžarom in Židom, mnogo demonstrantov a-retiranih. Bili so postavljeni pred vojno sodišče v Bukarežtu. Predvčerajšnjim se je proti tem dijakom pričel proces. Ob pri Četku razprave, ko je bila prečrtana obtožnica, so skušali branitelji protestirati, češ da vojno sodišče v Bukareštu ni mero daj no, izreči razsodbo v tej zadevi. Sodniki so vse proteste, ki so se izrekli tekom obravnave;, zavrnili. Danes je bil eden izmed dijakov obsojen na 6 mesecev ječe. Ar cen iinij a in Dražba narodov PARIZ, 22. Glasom neke vesti iz Buenos Airesa je argentinska vlada poslala Družbi narc^jv 125.000 dolarjev kot kvoto, ki bi jo morala prispevati, če bi bila članica Družbe narodov Povodom te vesti napovedujejo pariški listi, da. se je s tem pokazala želja argentinske vlade za njeno ponovno včlanjenje v Družbo narodov. Reforma Mgjjilt vojske BRUSELJ, 21. Poslanska zbornica se bavi že dalj časa z vprašanjem preosnovanja belgijske vojske, Jki je pred tedni, kot znano, povzročilo spremembe v belgijski vladi. Včerajšnja in današnja seja sta bili zelo živahni. Ob zaključku današnje seje je zbornica odobrila zakonski načrt o številčni moči belgijske vojske. Po tem načrtu bo imela Belgija tekom 1. 1928. v vojaški službi 61.000 mož. Podmornica «S. 4» £e vedno pod valovi oceana PARIZ, 22. Po poslednjih vesteh iz Provincetowna se je podmornica docela pogreznila v o-ceanske globine, ker so se bile utrgale verige in kavi j i, s katerimi je bila pripeta na ladje, ki so se bile zbrale na licu mesta. Potapljači so bili izgubili že vse sledi za podmornico. Po dolgem in težavnem iskanju so jo končno znova našli. Člani posadke,, ki so ostali še pri življenju, že dalj časa niso dali nikakega znamenja, da bi bili še pri življenju. Poslednje pretresljive vesti o teh oceanskih žrtvah so napravile v Ameriki silen vtis. V zbornici je poslanec Griffin o-stro protestiral proti tolikemu pomanjkanju rešilnih sredstev, kot ga je bilo opaziti šele sedaj ob tej neuspešni rešilni akciji. DNEVNE VESTI Umik loRotoo zo praznike Za praznike je dovolila kr. kvestura v Trstu za hotele, restavracije, gostilne, bufete, kavarne, bare, pivnice, likernice in krčme naslednji urnik, po katerem ostanejo lahko odprti omenjeni lokali: Od 24. na 25. decembra vso noč; od 25. na 26. decembra do 3. ure; od 31. dec. na 1. jan. vso noč; od 1. na 2. januarja do 3. ure. Ljudske kuhinje imajo na o-menjene dni dovoljenje do dveh zjutraj. Tudi za navedene dni pa je v veljavi prepoved, da se močne alkoholne pijače po 23. uri ne smejo prodajati. POZOR! Z novim letom se bankovci za pet in deset lir odtegnejo prometu. Na njihovo mesto so že stopili srebrn jaki po pet, deset in dvajset lir. Po novem letu se papirnati bankovci ne bodo sprejemali v zasebnem prometu in kdor jih bo še imel, jih bo lahko oddal v javnih uradih in v prodajahiicah monopolnega blaga, t. j .v trafikah. PROMOCIJA Pred nekaj dnevi je na turinski tehniški fakulteti pramoviral za dr. ter izvršil z izvrstnim uspehom strojni inženirski izpit Stanko Primožič, sin znanega goriškega odv. in sodnega nadsvetnika viteza Primožiča. Mlademu doktorju naše častitke! Izpolnjena Zelja aKadaf se pogovarja družina o potrebah, je gotovo dovolj govorjenja. Vsak član družine ima svoje tihe in skromne želje, katere pa spričo njih ogromnega Števila kljub svoji skromnosti zrastejo v nedosežno višino. Oče rabi par škornjev, mati gorko krilo, hčerka novo suknjo, sin obleko, stara teta nekaj kofeta in drv. Te in podobne so potrebe vsake družine. Jaz bi se ob tej priliki spomnil še marsikatere, a za danes se moram zadovoljiti samo z eno, ki je, mislim, splošna želja vsakega -člana v sleherni družini. Poleg običajnih telesnih potreb ima družina tudi duševne potrebe. Preko teh ne smemo, kajti družina ima skrbeti prav tako kot za telesno tudi za duševno rast svojih članov. Zato je neobhodno potrebno, da se preskr- bi vsaka druži a s čtivom. Čas bi že bilo, da bi imeli tudi mi svoje družinsko glasilo, v katerem bi našel vsak član v družini od najmlajšega do najstarejšega pouka, napotkov in razvedrila.® Tako je tožil pred leti neki nepodpisan član družine v nekem listu. — Evo vam danes pravo družinsko glasilo «NaŠ glas*. Sezite vsi po njem! Širite ga vsi in podpiraj te! Cena za leto 1928 se je znatno znižala, celoletno stane le 15 L, polletno 8 L in četrtletno 4 L. Naroči ga vsak na naslov: «Naž gla», Casella postale 348. Trieste. Književna vmL Tiskovna zadruga v Ljubljani je ponatisnila eno izmed najboljših povesti Janka Kersnika, jegov »Testament«. Knjiga ima 80 strani. Povest je verna slika kmečkega življenja. Iz tržaškega življenja Previdno klicanje smrti Na Greti, v hiši štev. 13, stanuje 26-letni Ivan Cirillo, ki je po poklicu krojač. Komaj je včeraj zjutraj zapustil posteljo, mu je že zavrela kri, kljub mrzlemu zraku, ki ga je obdajal. Radi družinskih homatij se je prav pošteno skregal in ugotovil, da zanj ni več obstanka na tem svetu. Vzel je stekle-ničico, v kateri se je nahajala jodova tinktura, ter jo nagnil k u-stom. Skromen požirek je napravil, pa ga je že začelo žgati in zvijati. — Telefonirali so takoj po zdravnika na rešilno postajo, ki je kmalu prišel in ugotovil, da ne bo hudega. Podal je krojaču prvo pomoč, nakar ga je pustil v domači oskrbi. Mož, ki )e zmrznil Poročali smo, da so preteklo noč našli v bližini neke napol podrte hi Je v zagati del Torchio napol zmrznjenega človeka, ki je ves trepetal v mrazu. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je kmalu izdihnil. Sele včeraj so ■zamogli identificirati ne**wneža. Ugotovili so, da je bil to 43-letni Peter Stepan-čič, iz Buzeta doma Bil je brezposeln in ni imel stalnega bivališča. Revež, ki ni našel človeka, da bi mu bil pomagal, je pač hotel prenočiti v zavetju sten porušene hiše v zagati del Torchio. Mraz pa, ki je bil tisto noč prav posebno hud, je .povzroči njegovo smrt. Vesti z Goriške mestne vesti VSA DOVOLJENJA ZA IZVRŠEVANJE JAVNIH OBRTI MORAJO BITI OBNOVLJENA Kot smo že svojčas poročali, je goriški potešiai sen. Bombig izdal razglas, da morajo biti do 31. decembra tega leta obnovi j ena vsa dovoljenja za izvrševanje javnih obrti, za razprodajo superai&oncl-aih pijač in za podaljšanje dnevnega nraika v javnih lokalih (posebna dovoljenja za točitev čez uro). Vsi oni, ki so v tej zadevi zainteresirani, se obrne j g lahko dc zveze trgovcev (Corso Verdi št. 10), kjer bodo zvedeli vso stvar natančneje. Tndi vse prijave očiti, ki dajejo sobe v najem (navadne ali mabli-rane:, morajo biti obnovljene do 31. decembra 1927. Plačati je treba tndi pristojbine, ki jik predpisuje zakon — namreč v administrativnih znamkah. Prošnje za dovoljenja naj se odpošljejo na kvestnro, prej pa mora dati cnulla osta» občinski načelnik. Vsi oni, ki žele prodajati alkoholne pijače, m&rajo plačati prej 'potrebne pristojbine na občinski zakladnici (Tescreria c&m anale, o-kence št. 1). Brez potrdila o plačanih pristojbinah se prošnje nc bodo sprejemale. Gostilne in prazniki TYgovgsko udruženje na Goriškem naznanja vsem gostilničarjem in kavamarjem v mestu in na deželi, da je kr. goriška kvestura v Gorici dovolila, da smejo biti javni lokali dne 24., 25. in 31. t. m. (t j. na božični večer, na božič in na Silvestrovo) vso noč odprti. Mraz in sneg v Vipavski dolini Zadnje dni je v Vipavski dolini, zlasti v Gorenjem delu doline, pritisnil hud mraz, ki ga je ponekod povečala še burja, ki vsakotoliko časa pritisne črez nanoško hribovje. Ponekod je kazal termometer 12 stopinj pod ničlo. VčeTaj popoldne pa se je nenadoma vreme nekoliko zjužnilo in pričel je na-letavati droben sneg, ki je do ve-» čera že v»o dolino pokril s tanko odejo. Sneg v Gorici Včeraj popoldne se je nebo nad Gorico, ki je bilo že nekaj dni jasno, pooblačilo in radi občutnega mraza zadnjih dni je pričel nale-tavati dro ban sneg, ki je kmalu pokril s tanko, komaj prst debelo plastjo goriške ulice in strehe hiš. Trina komisija določila ceno krušni moki Tržna komisija je te dni pod predsedstvom goriškega prefekta Cassinija določila med drugim, da je cena stotu moke za izdelavo kruha, vštevši vrečo in Iranko pek arij a L 1G8. Vsi drugi stroški in podobno, kar služi kot podlaga določevanju cene kruliu, narejenem iz enega stota moke, se morajo računati na L 53.13. Podaljšanje roka za vložitev prošenj za mletje žita Prefektura sporoča, da je ministrstvo narodnega gospodarstva podaljSalo rok za vlaganje prošenj za mlinarsko obrt do 31. t. m. S -to zadevi m dovoljenjem mora biti opremljen vsak, kdor melje bodisi žito, kostanje, bob itd. Za praznike Kot smo že javili, se od 20. decembra t. 1. pa do 10. januarja 1928. smejo delati sveže slaščice iz moke, mlete na predpisan način. MaSa za padle vojake V soboto, dne 2A. t. m., ob 9. uri se bo vršila v kapeli na pokopališču padlih junakov malta, zadušnica sa v vojni padle vojake. Združitev občin S kr. ukasom od 1. decembra tj 1. se združijo občine Šempas, Osek in Ozeljan (zadnji dve s frakcijami Vitovlje in Sv. Mihael) v eno samo občino z uradnim imenom Šempas. Zanimivo je, da so bile pred več desetletji že vse te občine združene v eni samo, v šempaski. Umrla je. Pisali smo že v našem listu o neki Mariji Martinič iz Renč, ki so jo pobrali pred dnevi na tekali šču Verdi vso onemoglo in nezavestno ter jo odpeljali v bohvico. Sedaj pa prihaja novica, da je starka, ki je štela nad 75 let, v bolnišnici umrla, ne da M prej pri.^a k pravi zavesti. Čuje se, da je starka priSla v mesto po opravkih in prinesla s sebof denar, da bi plačala neki dolg. Toda sredi ulice jo je zadela omenjena nezgoda. Neka njena nečakinja trdi, da je starka, ki je rada hodila okrog, nosila vedno s seboj vso svojo imovino ter da je bila še precej petična. Omenja tudi, da je zadnjič zapustila dom z 3000 lirami, ki jih je hranila v vrečici, ki jo je vedno prenašala s seboj. Tudi sedaj so našli pri starki vrečico, toda denarja ni Lilo v nji, razen nekaj drobiža. Domnevajo, tla ga je izgubila. Velikanski morski pes bo te dni izpostavljen na Travniku v bližini «Teatro Vittoria». Morski pes, ki so ga.zalotili v naših \odah, telita 10 stotov in je bilo potrebno 10 ribičev, da so ga ulovili. Kdor bo hotel videti to ribjo posebnost, bo moral plačati eno liro vstopnine. Za dečke in otroke pa je vstopnina le 50 stotink. Pade s hleva in se močno potclče Zeleni križ je prepeljal v goriško mestno bolnišnico nekega Augusta Kamenščka, starega 34 let, iz Hlevnika v Brdih. Ko je zlezel na hlev, kamor se je bil namenil, da nakrmi živino, je tako nerodno padel, da si je polomil nekaj reber in si pretresel možgane. Njegovo stanje je precej nevarno. Za Zeleni križ. Ob priliki nabiranja za nov rešilni avto Zelenega križa je daroval goriški prefekt Cassini v ta namen L 500. SV. KRIŽ PRI AJDOVŠČINI Nesreča v tovarni «Srunner» v Ajdovščini Pred nekaj dnevi se je v predilnici «Brunner»-jeve tovarne v Ajdovščini ponesrečila že priletna delavka Ivana Kerkoč s Ceste. Pri delu je po nesreči vtaknila roko med stroje, ki so ji jo popolnoma zmečkali. Rana je bila tako občutna, da so jo morali prepeljati v goriško mestno bolnišnico, kjer so ji odrezali roko in kjer se bo morala zdraviti čez mesec dni. Kerkoč je delala v tovarni nad 30 let. IDRIJA Mr&z v Idriji Zadnje dni je pri nas pritisnil občuten mraz. Vse poti in ceste so bile zamrznjene. Toplomer je kazal več kot 18 stopinj pod ničlo. Ker je odšel v Jugoslavijo brez potnega lista Franc Gautar je prekoračil svo-ječasno skrivaj državno mejo in se napptil v Jugoslavijo. Ko se je povrnil* domov, je bil naznanjen sodnijski oblasti. Pretor v Idriji ga je sedaj radi tega prestopka kaznoval na 5 mesecev zapora in poravnavo sodnih stroškov. EOBKAVLJE Snovanje zadružne mlekarne. Smrtna kosa Veliko debate in živahnih razgovorov je povzročila zadnje Čase misel o zadružni mlekarni. Da je bilo za to idejo veliko zanimanja, je pričal pripravljalni sestanek dobravskih in okoliških kmetovalcev, ki se je vršil na praznik 8. t. m. Kot sem mogel iz razgovorov z udeleženci tega- sestanka razbrati, pa tudi iz razgovorov s tukajšnjiirn kmeti na splošno, moram reči, da je naletela akcija, ki stremi po osnovanju zadružne mlekarne, v načelu na odobravanje. Ni pa še izginilo iz vrst naših kmetov neko — rekel bi — prirojeno nezaupanje. Kdor pa to kmetovo stran pozna, ta se ne bo čudil mnogim dvomom, ki so prišli pri tej priliki do izraza. Ako smo spoznali, da je osnovanje mlekarne nujno potrebno in koristno dejanje, potem mislim, da moramo stopati najprej po tistih poteh, ki nas v načelu spajajo, združujejo, ne pa že koj v začetku kazati na one poti, ki nas vodijo — vsaj hipno — narazen. In ako smo odkritosrčni, potem si moramo priznati, da je tudi to ekstremno poudarjanje slabih, negativnih, razdirajo-Čih stvari ena izmed temeljnih napak v našem značaju. Vse preradi opozarjamo na to, kar nas lo- | či, mesto da bi krepili to, kar nas j druži. — S tem pa seveda nikako* I ne zavračam dvomov, ki »o dobrohotni in ki bi stvari utegnili koristiti, (če namreč iz njih govori resnična skrb za uspevanje podjetja). Zavračam pa ko* škodljiva vse tiste dvome, ki jim je edini namen rušenje tega, kar v načelu priznavamo za koristno in potrebno. — Ako se bodo kiru*to-slovanje naše zasnovane i.ib-ka -ne! — Upam, da bodo sprejete te Ju -de z isto ljubeznijo do stvari kot so napisane. Zapisal pa sem jih le kot nepristranski opazovalec, ki se zaveda, da more močna in na krepki zadružni zavesti osnovn* > samopomoč ublažili gospodam >ki poiožaj. Veliko se je že v tem pogledu grešilo, veliko pa se da >e popraviti! Treba je le dobre volje in — sodelovanja pri stvari, ako hočemo od nje' imeti koristi. — (Zakasnelo). Umrla je 7. t. ni. vdova Marija Ilrobat, p. (i, «Kan*'-tova>, v hil'i št. 77. Bolehala je približno en mesec; dasi je bila IhjIo-zen težka, vendar njene nenadne smrti nihče ni pričakoval, saj je bila navidezno krepke narave ii< tudi ne še v letih. Zapušča ned <•-letnega sina edinca. Pogreb je bil jako lep. pred hišo žalosti, v cerkvi ir> na pokopališču so se poslovili od njo domači fantje-pevci a lepimi žalostinkami. Naj v miru počiva! BERLin-SCpOL vodi v vseh jezikih. Via F&bio FilzI 23, pouk in pre- 5»; OKRASKE in sveče za božična drevesa prodaja knjigarna Stoka v Trstu, Via Milano-, J 689 MLEKARSKA zadruga v Št. Vidu pri Vipavi ima na razpolago dnevno vi-člo količino pasteriziranega mleka. Reflek-tanii naj se obrnejo osebno na aačel-nišlvo. 1694 KRANJSKE klobase, tvrdke K. Jarc v Ljubljani, dvakrat tedensko sveže, st» prodajajo v Via S. Maurizio (gostilna «De Maria»). 169? ZLATARNA Al&sri Povh Trst, Vin Mazzitii 4G Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja in prodaja ziateniuo, — Cene zmerne. Izšel je roman NEMEEA Cena L €*—, p® polt' L 7.50 ImM posolllnlca in firunlltilm registr. zadruga z ornej. pcroStvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19,1. n. Sprejema navadne hranilne vloge m knjižice, vloge na tek xi ra*lun in vlogi za čekovni promet, ter jih obrestuje mr po 4% *** večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje" na tek. račur in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, xa- stave In osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru. — Ba razpolago nmi\u tEiic! (m) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt. Štev. telef. 25-67. iiifsM oiarai imi P O D L ISTEK J sevec n mski i g man iz kanadske prošlosti (79) Spisal James Oliver Curwood Prevel France Magajna. Njegove roke so omadeževane s krvjo francoskih mož, žen in otrok. Njegovo poslanstvo obstaja v tem, da zbira podatke, s katerimi izroča na£e najbolj brez-brambne domačije in naselbine krvavemu nožu divjakov. Nadzornik ima v rokah dokaze, da je potom svojih prijateljev že v krajih ob Richelieu zvedel za vojaške skrivnosti in načrte brezmejne vrednosti in jih izročil Angležem. V posleiiiijiix č .-:'1 n, kakor ti je znano, postaja drzen. Blcrotu je znano, da je prišel s teboj skoro do samih vrat Quebeca, kjer te jc zapustil, a samo zato, da se je pozneje vtihotapil v mesto preoblečen kot kupčevalec in dva dni kes-neje odpotoval z nabranimi podatki za Angleže. In monsieur Bigot, ta mož, ki ga ti imenuješ lopova in izdajalca, ta velikodušni in plemeniti domoljub, ki je tako iskreno vzljubil tebe in mene, je dopustil, da je za-vratni sovražnik naše domovine odpotoval svoboden in nekaznovan! In zakaj? Edino zato, David — jezen bol zdaj name — edino zato, ker Če bi bil Crni lovec obešen, bi to grozno vplivalo tudi nate in na tvojo drago mater in vaju ogrožalo!» Ko je umolknila, je bil Davidov obraz postal siv kot pepel in kri mu je mrzlo in brezdušno krožila po žilah. Anica pa, navzlic temu, da je videla učinek svojih besed, je bila videti kakor navdihnjena. «PosIala sem pote, David, zato da ti povem, tudi če me zdaj sovražiš radi tega. Zdaj pa, ko gre za m » najine sreče, ko je v ne- varnosti tvoja bodočnost in tvoje življenje, te rotim, da se za vselej odpoveS temu človeku, ki se ime* nujje Peter Joel, in da ga zavržeš i* svojega življenja tako popolnoma, da te ne bo nikoli več videl. Tudi svojo mater nagovarjaj v to> čeprav ni mnogo upanja, da te bo poslušala. Kajti, če bodo Petra Joela ujeli in ga obesili...« vBom z radostjo zavzel svoje mesto ob njegovi strani in se dal obesiti z njim,» je rekel David svečano. Nepopisno so delovale te besede na Anico. Za trenutek ga je gledala s široko odprtimi, neverujočimi očmi, potem si je pćkrila o-braz z rokami ter obupno in krčevito zajokala. Vstal je raz stol in ji položil roko na sklonjeno glavo. Vkljub vsemu, kar je rekla, jo ljubil Anico St. Denis bolj nego kdaj. Ob njegovi veliki ljubezni se je zdaj- še bolj utrdilo bolestno spoznanje, da nevarnost ne preti njemu niti Onemu lovcu, temveč njej sami. Gorko in iskreno njegovo srce se je topilo v obožujočem miljenju. Njegov boj je danes postal epos. Globoka nežnost je zvenela v njegovih besedah. «Vse to, kar si slidala, je laž, ostudna laž,» je rekel. «Ne bo dolgo, ko boš razumela vse,» je Šepetal poln upanja in se skkmil niže. Še hip in objel bo njeno glavico ter ji poljubil ustnice in njene mehke lase. «Razumela boš,» je ponovil. «Bigot je v vsem, Anica! Znal si je prisvojiti tvoje zaupanje in zdaj se trudi, da bi me očrnil v tvojih očeh. Tebe želi on in znano mu je...» Ni utegnil končati. Deklica se je dvignila in skočila pred njega. Ostro bolečino ji je videl v očeh. •David, ali je res, kar si rekel, da bi z veseljem umrl s Crnim lovcem, če bi ga obesil i ?» «Da,» je odvrnil David. «In niti s tem bi mu ne mogel poplačati ljubezni in vsega, kar mu dolgujemo itTedaj naj mi usmiljeni Bog da dovolj moči, da prenesem vse, kar m»e čakal« je vzkliknila Anica s trgajočo grenkostjo v glasu. «0 tem, da me želi imeti nekdo drugi govoriš, kakor da je to nekaj nečastnega in ne priznaš, da je taka možnost naravna stvar, istočasno pa mi zatrjuješ, da bi se z veseljem podal v smrt, ki doleti izdajalce! Oh zakaj mi tako neusmiljeno podereš poslednjega mojihupov! Ti sam me siliš, da verujem! Prišel si k meni naravnost od Ornega lovca, ki ga boš videl zopet še danes, nocoj...» «Blazna si!» je vzkliknil David. «Peter Joel ni vohun, niti izdajalec. Njega ni v Quebecu. Mislim, da sem ne bo prišel nikoli, izvzem-ši, če bi ga prosil. On je...» «Danes v mestu. Caka nate. Zbira podatke za svoje grozne namene. A ti, ti, David, ki me gledaS tako mirno in čisto, zakaj mi tako podlo lažež. Crni lovec je tu. Monsieur bi ga lahko vsak trenutek vrgel v ječo, pa zadržuje svojo ro- ko, sam sebi je izdajalec, in vse samo zato, ker te ljubi, kei je tvoj prijatelj — in tudi moj, česar se mi ni treba sramovati, kor ne vzbuja iskre veselja v mojem srcu, ki je prepolno ljubezni ilo tebe. A celo ta ljubezen je obsojena v> pogin, ko se kažeš tak — s poštenostjo in iskrenostjo v očeh in q tako Črno lažjo na ustih.» «Anica, ti veruješ to? Misliš res. da lažem?» «To ni misel, to je...» Vsa obupana se je obrnila k za-klopljenem oknu in roki sta f skoro mehanično odrinili pripete pol k niče. Mrzli žarki zimskega solnca so se veuli v sobo. Samo trenutek je stala tam, po* tem je omahnila nazaj, kakor de jo je nevidna roka surovo pahnile stran. Hotela je govoriti, a le suho bolestno stokanje se ji je izvilo h prsi. Tavala je mimo Davida, od prla vrata in plakajoča stopila ne dolgo, pobeljeno samostansko vežo Vrata so se za njo zaprla.