nili iitawaii. Podatki lanskega Ijudskega štetja v ameriških Združenih državah so pravkar natančneje obdelani in jih je mogoče označiti s tremi besedami: Nazadovanje rojstev, močna omejitev priseljevanja in beg z dežele. Dne 1. aprila 1930. leta je bilo v Združenih državah 122,775.046 prebivalcev, to se pravi za 17,064.426 več nego januarja leta 1920. Ameriško prebivalstvo je na tem, da se ustali. Statističarji so prepričani, da se bo povspelo pri nadaljnem razvoju število prebivalstva leta 1970 na 150 milijonov, nakar bo začela ta visoka številka padati. Od prirastka na prebivalcih zadnjega desetletja 1920—30 odpade 3.5 milijonov na priseljence, 13.5 milijonov na porast rojstev. Primerjav«, z minulim desetletjem 1920—30 da ta-le zaključek: porast glede števila prebivalcev znaša sicer 3 milijone več, 'a je dejstvo, da pada število rojstev in se je ta padec zelo"pospešil v zadnjih letih. Kakor v vseh novejših pokrajinah nadkriljuje tudi v Ameriki moški spol ženske. Razmerje med moškimi in ženskimi prebivalci se skuša izenačiti, kar je posledica izseljeniške zakonodaje. Tokratno razmerje je 102.5 moških na 100 žensk. (Leta 1920 so še bili 104 moški.) Ker pa živijo ženske dalje nego moški, bo nastopil v kratkem čas, ko se bode medsebojno razmerje izenačilo, na kar bo pričel dvig števila žensk. Danes je v Združenih državah 34% neoženjenih moških in 26% neomoženih žensk. Amerikance je še treba vedno prištevati k nomadom, ki se selijo iz kraja v kraj. Zelo se je dvignil v zadnjem easu beg kmečkega prebivalstva v mesta. Po mestih živi danes 56.2% celotnega prebivalstva, na deželi pa le 43.8%. Pred 30 leti je bilo ravnokar označeno razmerje — nasprotno! Zadnje ameriško ljudsko štetje še izkazuje: 12 milijonov zamorcev, 1.5 milijonov Mehikanccv, 332.000 Indijancev in 250.000 Azijatov. Črnci se bolj množijo kot belokožci. 88% prebivalcev Zedinjenih držav je tamkaj rojenih, le 12% je iz inozemstva. Kar se tiče staršev onih 88%, jih pripada 64% amerikanskemu plemenu, torej onim Amerikancem, kojih starši so že bili rojeni v Ameriki. Iz tega je razvidno, kako napreduje poamerikanja- nje Amerike, tujci se vedno bolj zgubIjajo. Med priseljenimi belokožci so na prvem mestu Italijani. Leta 1930 so jih našteli 1.8 milijona. Na drugem mestu so Nemci z 1.6 milijona, potem pridejo Kanadci, Poljaki, Angleži, Rusi in Skan Linavci, kojih ckupno število presega nekoliko en milijon. Priseljeni Litvanci, Šoti, Čehi in Jugoslovani so dsegli nekoliko večje število nego leta 1920, pač pa je padla Stevilka priseljencev iz: Madžarske, _'. "7trije ter Irske. Vsi ameriški priseljenci prevzamejo s časom narodnost njihove nove domovine. Ameriške Zedinjene države so sedaj na vstopu v tretjo dobo. Prva doba je bila kolonizacija, druga izena.enje mešanice iz vseh mogočih narodov, ki so se us.lili preko Oceana. Bodočnost ja namenjena ustalenju ter rnirnemu razvoju.