jela nujnost vseh teh atavljenih predlogov, nakar se je priCela podrobna razprava o stavljenih nujnih predlogih. Češki poslanec Stanek je naglašal stališče Čehov. da irnajo avslrijski slovtnski narodi pravico do sarnoodločbe in j« zahteval, da 8e n»j vrSe mirovna pe^ajanja cH nar»da do narcda. V imenu socialmh demokratov je izrazil poslanec dr. Adler rjajgorkejso željo in hrepeaenje po sploSnem miru Dr K o r o š e c je izjavil: Jugoslovani Himajo v zunanjem ministrstvu z eno edino i/jemo, nobenega zastopnika. Naše zuaanje ministrslvo ni prav nič ponCeuo o jugoslovanskih vprašanjih. Jagoslovani torej ne morejo imeti nobenega zaupanja do našega zunanjega ministra grofa Cernina. .^ahtevajo, da se k mirovnim pogajatijem z Rusijo pritegnejo zastopniki narcdov. Odločno odklžnja  3Umničenje, Ceš, Jagoslovani bi radi motili potek  rnirovnih pogajanj, ter očitanje, da so Jugoslovani sprejeli od četverosporazuraa pojem o samoodločbi ! r^rN>ziraDia nalf,ga mMst'sk<*» i«*«"- I ka- da morejo zastopnski narodnosti izvrševati v parlamentih pravico samoodlcčbe narodov, Jagoslorani ne morejo sprejeti z ozirom na sestavb parlamentov, zlasti ogrskega parlarnenta, Jug'>s!ovani zahtevajo, da se pntegoejo njihovi zasto^niki k miiovnitn pogajanjem, iu sicer še tudi .iz tega vzroka, da se prepriCajo, ali se bo pri mirovnih pogajanjih storilo tudi vse to, kar je pripravno, da se odpravi militarizern. Ko je o tem govorilo še več drugih poslancev, je bila seja zaključena in se bo tozarJevna razpravn nadaljevala v Cetrtkovi seji. V torkovi seji je bilo stavljenih tudi več predlogov in interpelacij. Poslaijec dr. BenkoviC je stal vil interpeiacijo o tem, ker se ne dovoli rezervisI tom pofiakati doma tako doigo, dokler njihove orošnje nisa re2ene. Posianec dr, Verstovšek je pa • iitavil interpelacijo o postopanju jradžarskih voja- • kov na koroškern kulodvora v Maribont, u kateri | z^rtevi poro^Mm-i m dru«em mestu. | V vojDem odseku avstrijske d e - | i 3 g ac i j e je v seji dne 12. t. m. imel na§ vojni m>"Jster govor, v katerem je razpravljal 0 odlikova- i nr-h rezervnih in crnovojniskili castnikov. Iz mnogo- žtevilnih odlikovanj je razvidno, da se v tem oziru ni delalo nobene razlike med aktivnimi in rezervnimi častniki. Ceški delegat Zahradnik je v isti seji zabteval, da se odpustijo iz vojaške službe vsi firno»'Ojniški letniki do vštetega leta 1870 ter da se 6rnovojnike, ki so stari ve6 kakor 42 let, uporablja samo za službo v zaledju. Clan delegacije poslanec dr. A^  j ZŁZ"» Ł%%Ł& oTSfu 'zZZ ^ Z  ] ker je naš zunanji minister bolan. Nadalje je vpra S šal v«Jnega ministra, ali bi se ne dalo najti primer' nega pota, da bi se moglo uplivati na armade, ki se  | bojujejo " c" ^«*"15 ;- ~5-- -•-¦«- j- *-•- — v Sv, deželi, in sicer v smislu, da bi se varovali iamošnji sveti kraji. Kon6no je ožigosal vedno bolj naraščajoč upliv Madižarov v naši armadi, \n se je pritoževal n preganjanjih, katera so morali ob začetku vojske od strani vojaštva prestati Jugosiovani. Navajal je celo vrsto slufiajev, ko je vojaštvo na podlagi grdih obrekovanj aretiralo nedolžne osebe, mnogi so bili po nedolžnem obsojeni in mnogi brez obsodbe usmrčeni. V Bosni so bili ustanovljeni [>osebni varnostni vojaški oddelki z namenom, da sovražno postopajo proti slovanskemu prebivalstvu. Najmanj 10.000 nedolznih ljudi ,je postalo žrtev teh preganjanj. V trdnjavskem okraju Trebinje so se ob :*bruhu vojske napolnile ječe z uglednimi državlja} ni in že takrat, ko so jih zapirali, so jim žugali, da  ] |J0P°. usmrčeni, čeprav nihče od teh ni ničesar za ] ^rivil in čeprav ni bila proti nikomur uvedena no | ^e7na preiskava. Glavni krivec tega postopanja je  \^l\ general Braun, ki je še danes v aktivni vo j .!;1ški službi. Pa tudi na Hrvatskem je bila s ,a.P3R* l'i it 0 "sr V avstrijski državni zbornici so se v torkovi seji izvoiili člani za skupen odbor gosposke in poslanske zHornice, ki naj poravna spor med obema zborniramR v zadf»vi vojnpga davka. V razpravo fo nato prišli predlogi Ceških. jngrslovansk h in rusinskih poslancev, da se kvolijo za stopn ki vseh av^trijskih naro Inosti, da se v ime nu avstrijskih tiarodov od ležijo mirovnih pogaianj z Ru^ijo. in sicer bi naj glasora¦ zadnjega lindskeg ¦ š'et::i 7as'opalo Nemce 12 zastopnikov, Čehe in Siovake 10, M-d*»re 10, Jugoslovane 7, Poljake 5,,  U«rajince 4. Rusine 3 in Italijane 1 zastopniK Sorialni dpmokrati so pa stavili nnjni predlog, da >c pri bodofih mirovnih pogajanjih iavede n^čelo::  brez osvrjitev ozemlja in brez vojnih od§kodnin,,  ter predlog, da se s posreiovanj^rn rnske vlade naj prpdla^a pri naSih s^vrnžnikih sploSpn mir..  ZDornica je s 140 glasovi pr<jti 132 glasom s^re--  na Hrvatskem ie . brez vsake preiskave cela vrsta oseb usmrfienih od voia^tva. Neko ženo so s tri dni starim otrokom ubili v postelji. Usmrčena je bila tudi neka 73 let stara žensr. V neki hrvatski vasi je bilo po umiku Srbov brez vsake preiskave usmrčenih 24 oseb, čez 700 oseb so pozaprli. V neki drugi vasi je bilo 1 rez \ sakfi preiskave ustreljenih 18 vaščajrov, med temi tudi nek pravoslavni duhovnik, ki za časa vpada Sr» bnv v vasi niti ni bil navzoč. Tudi v letu 1915 ni bilo kčnca pre«?aii.ian.i, 'doga.ia;o se še v na.iiiove;šem Cmsu O vsem tem, kar se je dogajalo na Stajerskem, Koroškem, Krni.:?Vem, Primorskem, v Dalm.;ciji, Bosni in Hercegovini, sp. do danes ni vršila nobena preiskava. Jugoslovanom se ni daln najmanjSe zado 5čenre, mnogoštevilni morilci od prostaka dlo igenerala Brauna pa še bodi.;o kot pošteni ljudje ponosno jio svetu. Ni scu, oštevalo duševno trpljenjo Jugoslovai-ov in tudi se ni j ovrnila denarna škoda, v ko|.'knr jo je namroč sploli mopnfie po^rnviti. Povsod ima-o za nje gluha uSesa, kvefi.;emu ie Jnposlovanora prifiakovati novili obrelovnnj in znslerlovanj. Jugo| slnvani niso našli v toj državi nobenega pravncga i \rrstvn. Govornik obžnbre šfevilne žrtve, a. iz krvi, j ki je tekla tam doli na .jngoslovanski zemlji, iz prei f-raivnn;. se 'e nn n'ovo rodila želja po svo^orli, sn* ; Piostojnosti in samoodlnftbi, želja, ki je spavala od 1. ¦ IS48. V tern ozračju so morale, kaior jo naravno, nastati državnopr.avne deklaracije, in nikdo ne bode raogel iztrgati iz src jugoslokanskega ljudstva želje po svobodi, samostojnosti in neodvisnosti. Slepota in laž je, 6e kdo reče: Ta gesla vas je četverosporaz- um nuučil. Ne, te misli so dremale od 1848 v jugoslo- \anskem ljudstvu, toda preganjanja v jugoslovanskih deželah so jih vzbudila k novemu življenju. Ce se tiaj kdo trka nn prsi, potem je vojaštvo, ki si mora reči, da je ono samo izzvalo nezadovoljnost z državo m vsa stremljenja po svobodi in neodvisnosti svojega uaroda. Odkar so Jugoslovar.i v delqgaci.iah, so vselej glasovali za potrebščine armade. Sedaj je pa ooloža] rlrugačen. Visoko cenimo osebo vojnega minisira.. ker smo spoznali njega in njegovo delovanje na jn- tfoslovanski zemlji, toda proračun se ne dovoljuje nje govi osebi, ampak vojni upravi. Ne Jugosiovaui — ampak vojna uprava je kriva temu, da strauka uo- vornika ne bo glasovala za vojni proračun. Govor poslanca dr. KoroŠca, ki je navajal imena častnikov !n generalov, ki so zagrešili razne krivice in kruta pveganjanja Jugoslovauov, in ki je tudi našteval ve- liko posameznih, posebno kri6e6ih slučajev, je na- pravil tako globok vtis, da je vladala po dvoi*ani še delj Časa globoka tišina, ko je bil njegov govor že končan. Še celo nemški delegati so prišli pozneje k (l'%. Korošcu in mu rekli: ,,Ce je vse to res, potem vas Jugolovane razumemo. Vojni minister je nato od- govarjal na izvajanja poslanca dr. Korošca, in sicer glede premirja z Rusijo v tajni seji. Glede usode Je- ruzalema in drugih svetili krajev v Palestini je re- kel, da so Angleži zasedli Jeruzalem brez boja, ker so se turške 6ete, ko so videle, da Jeruzalema ne inorejo uspešno braniti, umaknile v smeri proti vz- hodiu. Jeruzalem torej ni trpel nobene škode in se nahaja sedaj izven neposrednega vojnega ozemlja. Vojni minister je nato skušal zavrafeati napade na ;i!-iado ter izjavil, da sieer prizna.va, da so se do- Hodili v armadi nedostatki, vendar pa ne gre, da bi se posamezni slučaji posplošili ter stavili na rovaš eeli armadi. Vojni minister je zagotovil, da ostro ob- so.: m te zmote in nedostatke, obžaluje nedolžne žrtve, \n da. bo krivce ostro kaznoval. Glede trditve o ka- fcom premočnem uplivanju Madžarov na našo arma- ,ifi je izjavil, da mu o tem baje ni ničesar znanega. Volilna preosnova na Hrvats- k e m. V hrvatskem saboru se vršijo razprave o pre- osnovi volilnega reda na Ogrskem. Poslanec Akačič j8 izrekel obžalovanje, da bi po novem volilnem re- du imeli volilno pravico državni uradniki in želez- niški uslužbenci iz Ogrskega, ne pa tudi na Hrvats- kem živeči Dalmatinci, Bošnjaki in Istrijani. Raz- l>rava o volilni preosnovi v hrvatskem saboru bode končana baje Še v tem letu.