List 39.
Gospodarske stvari.
Kako moramo zboljševati našo živinorejo.
„Novice" so sicer že veliko pisale in govorile o zboljšanji nase domače živinoreje, vendar caj ravno zdaj, ko se imajo zopet po deželi deliti iz državne subvencije nakupljena žlahnejša plemena, podado svojim bralcem še to, kar Goriški ,?Gosp. List<4 o tem dobro piše tako-Ie:
Prevažno je to vprašanje in preslaba so dosedanja načela, po katerih se ravnajo živinorejci, ki hočejo ali vsaj menijo, da bodo požlahnili našo slabo domačo živino. Zato je treba, da spregovorimo o tem in določno izrazimo naša načela, po katerih bi imeli ravnati se naši gospodarji pri požlahnovanji živinskih plemen.
Prvi pogoj je, da se ravna po dobro izdelanem načrtu in vedno enakomerno in stanovitno. Treba je pre-vdariti, katero pleme more biti pravo za dotični kraj, ali hočemo imeti dovolj mleka, ali imeti izvrstno živino za vprego ali za vpitaoje? Pozorni moramo biti, ali je ono pleme, katero hočemo vdomačiti v našem kraju, primerno razmeram našim, ali so naši pašniki dobri za ono živino, ali jej bo vgajalo naše obnebje itd. Da to nekoliko pojasnimo, hočemo navesti te opazke. Murico-dolska goved je prav dobra za mleko, izvrstna za vprego (vsaj poznajo naši gospodarje sive Stajarske vole, ki so jim za vprego najljubši), in tudi dobra za vpitanje ; tedaj lastnosti tega plemena gotovo prav povoljne. Ali pa moremo to pleme imenovati zadostljivo? Ne, ono zahteva izvrstno sladko hribsko seno, le pri taki krmi in v hladnem obnebji ostane čvrsto in koristno. Ce imamo slabo celo kislo seno, nič ne bomo opravili a tem plemenom, še manj kot z našo domačo živinico.
Prav tako nam spričujejo to dosedanje poskušnje z vdomačenjem Švicarskih krav v nižinah.
Pred nekoliko leti je bilo v Avstriji moderno, da so jvsi veliki grajščaki kupovali Brnsko govejo živino v Švici. Res prav lepa je Švicarska živina, toda ze!6 zbirčljiva, in le pri najboljši strežbi jo ohranimo debelo in lepo. Krave so velike in pezajo žive po 10 do 12 centov in dajo po 8 in več bokalov mleka. Pa koliko treba kravi dajati tečne piče, da nam daje ono mero mleka!
Ni vse eno, če daje kravica, ki je majhna in toraj tudi malo piče zahteva, na dan 5 bokalov mleka, ona pa, ki je velika in zahteva obilno mero piče, 6 — 7 bokalov.    Umni živinorejci računijo,  da je treba na vsa-
kih sto funtov žive teže 3y2—4 funtov dobrega sena, toraj kravica, ki peza 5 centov, mora dobivati vsak dan 20 funtov sena, druga pa, ki morda peza 9 centov, mora dobivati 9krat 4 funtov, to je 36 funtov. Prva daje tedaj pri porabi 20 funtov sena 5 bokalov mleka, in druga 7 bokalov, pa potrebuje 36 funtov sena.
Pri prvi potrosimo za 5 bokalov le 20 funtov, pri drugi pa le za dva bokala več še drugih 16 funtov send. Morda nam utegne vgovarjati ali očitati kak teo-retikar ali kak gospod, ki pozna živinorejo le iz zelene mize, da od malih kravic nikdar ne moremo pričakovati po 5 bokalov mleka, in da krava, ki peza 9 centov, - bo gotovo več ko 7 bokalov dajala.
Takim povemo, da je marsikatera krava velika prav kakor močen vol, pa daje šembrano pičlo merico mleka, ko kravica nekoliko boljša in veča od koze na-polnuje globoki žehtar mlekarice.
Apencelska goved je zelo majhna in se redi po najviših in strmih planinah, pa molze prav dobro, tudi po 4—5 bokalov na dan.
Pri Dunajski veliki razstavi smo slišali splošno sodbo o Švicarski govedi in marsikater plemenitaž je majal glavo, da ni v tarčo zadel, ko je vpeljal težke, sicer kaj lepe Švicarske krave, katere pa komaj povra-čajo jim pokladano krmo. Prav pri razstavi se je pokazalo, da imamo Avstrijski živinorejci dovolj prav dobrih plemen, katera bi umno in skrbno odgojevana popolnoma vstrezala našim potrebam.
Pa pri nas je vse ptuje odlično, domače dobro pa se prezira, tako je v vsem navadno in star prigovor „nobeden ni prerok v domovini svoji" tudi tukaj velja. Popisali smo vže v letniku 1870 razna Avstrijska goveja plemena, zato moremo to sedaj opustiti in nadaljevati važno vprašanje tega članka.
Po kmetijskih društvih se razpošiljajo lepi biki žlahnih plemen, kakoršna so za razne kraje primerna, po deželi. Ali se pa to vrši po stanovitnem načrtu? Zali-bog da, vsaj pri nas, ne. Ali mar mislite, da s tem bodete že požlahnili in zboljšali vašo slabo živino, če ste borno, za pleme nesposobno kravo enkrat gnali k lepemu biku in morda mlado tele prav neskrbno in slabo izrejali? Ono pomešanje boljše krvi bo tukaj zel6 malo pomagalo. Lepemu biku treba prignati tudi primerne krave, ne pa kake krevse.
Ko razpošilja kmetijsko društvo plemenite bike, mora ob enem skrbeti za primerni poduk o živinoreji, ker le z umom bomo dosegli namen, to je, zboljšanje živinoreje. Kaj pomaga dati najlepšo kravo ali najlepše
306
bike gospodarji, ki ne ume, pa tudi noče umno izreje-vati in oskrbovati živino; najlepša Marijadvorska krava postane v hlevu nevednega in nemarnega gospodarja grda klevsa, ki ze!6 malo napolnuje žehtar.
Zraven razdelitve žlahnih bikov je potrebno tudi podučevanje zlatih in neobhodno potrebnih glavnih vodil, po katerih se mora ravnati živinorejec, če hoče povzdigniti svojo živinorejo. Prav je storila kmetijska družba Kranjska, da je naprosila si. gosp. dr. Blei-weisa, da je spisal prekoristno knjigo „umna živinoreja" , katero zarad velike njene koristi in izvrstnosti iskreno priporočamo vsem živinorejcem. Še enkrat rečemo: le dobro podučeni tedaj umni gospodar bo iz-rejal lepo živino, bo mogel pripomoči, da se vresniči blagi namen, požlahnenje naše živine, ki je največi zaklad našega gospodarstva.
314
Kako moramo zboljševati našo živinorejo.
(Konec.)
Bodimo uverjeni, da moremo tudi iz domače živine se kaj dobrega izrediti, če bi vedno za pleme prav skrbno in ostro izbirali le najlepše bike in najboljše krave. Slavni Kolin je odgojil ono zdaj celemu svetu znano in slovečo govedo „Sorlhomsko", ki je izredno sposobna za vpitanje. Izbiral je vedno najlepše krave, ki so bile zdrave, dobre za mleko, zadostljive, to je, da so rade jedle in se lepo redile, ki so bile mladice tudi dobrih krav; prav tako je pazil pri izbiranji bikov. Posebno je pazil na to , da so bile dotične živali plemensko zel6 ješče, da jim je vse dobro teknilo, da so bile tudi storjene od krav, ki so bile debele, to je, katere so se dobro redile itd. Tako je stanovitno in vedno umno ravnal in iz navadne živine je v 30 letih odgojil to sloveče pleme. Da bi naši živinorejci tako stanovitno ravnali, ni nadejati se, za nas ostane tedaj križem pa-renje, to je požlahnovanje naših krav z odličnim bikom druzega znanega izvrstnega plemena.
Pa s tem, da le enkrat pošljemo kravo k novemu biku, in telico izrejeno iz onega plemenenja parimo z navadnim juncem, ne bomo nikdar dosegli namena, ves denar bo skoro zastonj zavržen , vsa vcepljena boljša kri bo se zopet zgubila.
Ce hočemo našo živino zboljšati, moramo stanovitni biti in za več let nepremenjeno ravnati; še le v 15 letih bomo smeli govoriti, da smo dosegli namen. Kaj je tedaj treba storiti?
Zbiraj najlepše krave in plemeni jih s plemenitim bikom oaega plemena, katerega je izbral za požlahnovanje tvoje živine (na pr. Mariadvorsko). Telico odgo-jeno iz prvega križem parenja moraš plemeniti zopet z izvirno krvjo, kakor pravijo učeni živinorejci, to je z bikom, ki je izrejen iz čistega plemena Mariadvor-skega. Dragi pomešani rod, ki ima že več čiste krvi, mora plemeniti se zopet z izvirnim plemenitim bikotn in tako naprej vsaj do petega roda, ki bo že skoro popolnoma enakih lastnosti , kakor na pr. v tem slučaji Mariadvorsko pleme.
Treba bo tedaj , da bi kmetijsko društvo več let še zaporedoma kupovalo žlahue bike, na pr. v tem slučaji Mariadvorske , kateri bi se povsod, kjer se že rabijo plemeniti biki za križem parenje, zopet razdelili. Le z umnim in stanovitnim takim postopanjem bomo dospeli s časom do zaželjenega cilja in potem se bomo mogli ponašati z žlahno ali vsaj požlahneno koristno živino.
Da še dokažemo veliko potrebo pozornosti pri izbiranji plemenskih živali, navedemo, da izvrstni Kolin je pazil vedno na lastnost živali, ali rada žre, ali jej tekne dobro piča, ali so bili tudi predniki za to odlični itd. Prav tako pazijo umni ali učeni živinorejci, ko bočejo izrediti za mleko dobre krave, da parijo kravo, ki zelo dobro molze, ki je tudi miadica starke ali krave, katera je bila dobra mlekarica, z bikom, ki je mladič krave, izvrstne za mleko, ker prav velik vpliv ima bik na znotranje lastnosti mladiča.
Tako in le po taki poti moramo hoditi, če hočemo »boljšati našo zelo revno in zanemarjeno živino. Naj bi te vrstice ne padle na kamnita tla!