Posamezna številka stane |0 vinarjev« ■mMM»lMn«WMMBBM«i|»ll«KM.MI>MIM||||B||HIIII™' ■IIiIIIIIHIiiIi'i'IIII'HIIMII «—'Bmm'w— Naročnina listu: Celo leto , . K 501— Pol leta . . . „ 26 — Četrt- leta . . „ ] 3-— Zunaj Jugoslavije: Celo leto . . „ 66.— Posamezne številke na štirih straneh 6u v. Uredništvo uupravništvo: Maribor, Koroška ulica it. 5. — Telefon št. 220. A7A éÀhA list zn slovensko ljudstvo« Inserati ali oznanila se računajo po K 1.80 od enorèdne petitvrstes pri večkratnih oznanilih — popust. ---------------- „Straža“ izhaja v pon-deljelc, sredo in petek. Rokopisi se ne vračajo, Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne. 57. Številka. Maribor, dne 3 L maja 1920. Letnik XII; K sedenuSeseilfsftiačcS ljubljanskega Škofa« .V soboto je slavil naš nad vse vzorni, požrtvovalni, neumorno in vsestransko delavni in preko prezira smrti že davno jugoslovansko čuteči ter delujoči ljubljanski vladika svojo TOletnico. Kakor še-je nesmrtno vklesal v slovensko zgodovino in vsa slovenska srca nikoli zabni škof Slomšek, ostal bo tudi'vladika Jeglič za vse Jugoslovane vedno blesteče zrcalo, iz katerega bodo odsevali za vse pozne potomce Jugoslavije vzori neustrašeno delujočega hadpastirja, mladinoljuba, pokrovitelja ubogih, tolažnika potrtih in prvobojevnika naše jugoslovanske prostosti in samostojnosti. Kaj da je bil in o-stane Jeglič za näs- Slovence in Jugoslovane, to čutimo in uvidimo že sedaj vsi pošteno, odkritosrčno in trezno misleči. Slomšek je začel svoje narodno delo pri mladini, na isto pot je krenil tudi njegov, duševni, brat Jeglič in pozidal že v stari Avstriji zavod vi St. Vidu, katerega že takratni' čisto slovenski značaj in duh sta imela cilj in namen, potom narodno vzgojne mlade inteligence pripraviti pot sedanji Jugoslaviji. Storili smo -prvi korak do naše samostojnosti z majniško deklaracijo. Pri tem takrat nevarno odločilnem korakom so se uprle oči vseli narodno čutečih in po svobodi hrepenečih Slovencev v vladiko Jegliča . .V onih narodno odločilnih trenutkih ni omahoval ljubljanski vladika, se ni- pomišljal, postavil se je svojemu nadvse ljubljenemu narodu na čelo in zahteval: Samostojno Jugoslavijo hočemo in jo moramo iz-vojevati.l] In ko se nam je naenkrat prismehljala mlada Jugoslavija v nepričakovani velikosti in moči, kdo se je je bolj navdušeno oprijel in še danes dela za nje vsestransko rašt, moč in proevit, nego ravno — škof Jeglič? Banes ob Jegličevi TOSetnici smo dolžni mu zaklicati: Nevenljiva in neustrašeno priborena slava mu danes in dokler bo svobodil jugoslovanski rod! Slava mu, a ne samo iz naših narodno političnih, ampak tudi krščansko katoliških src! S kol Jeglič je uvidel že koj pri svojem prvem nadpastirskem nastopu, da je moč našega slov. naroda v udejstvovanju krščanskih načel med našim ljudstvom. Zn prerojenje in povzdigo verskonravnega življenja po Kristovih naukih je storil škof Jeglič s' peresom, besedo, delom in lastnim svetniškim življenjem več nego kateri njegovih slov. prednikov in 'sovrstnikov. Luč Jegličevega delovanja in življenja, postavljena na svečnik slov. naroda, sveti in bo svetila po celi Jugoslaviji: krščanski mladini, možem in ženam, inteligentu in priprostemu človeku. Ob Jegličevi 70-letnici se ozrimo v luč njegovega dela in življenja, pustimo žarke te luči posiniti v naša jugoslovanska srca, ogrejmo "se na njih, prerodimo se v njih in naša Jugoslavija bo pridobila glede verskih idealov . narodnosti, dela, bratske ljubezni in trobratske moči ter nepremagljivosti. Škofu, ki obhaja tako vzorno zaslužno TOletni-co, kličemo vsi sinovi Slave: Slava mu v komaj minuli preteklosti, svobodni sedanjosti in še enkrat go-j tovo boljši in še močnejši prihodnosti! Sestanek kr&£anskomisIeSega učiteljstva w Mapiberif« Binkoštno soboto, 22. t. m., se je vršil v dvorani Kat. pomočniškega društva v Mariboru sesta -nek krščanskomislečega učiteljstva iz bivšega Spod. .Štajerja, da se porazgovore o ustanovitvi podružnice Slomškove zveze. Kako zanimanje vlada med našim učiteljstvom za Slomškovo zvezo, priča dejstvo, da so prišli na sestanek celo iz najbolj oddaljenih kra- jev. Mnogi, ki niso mogli priti, so se posebej opra vičili. Nepričakovano in nepovabljeni so se vsilili na sestanek zastopniki mariborskega učiteljskega dru -šiva, ki ie včlanjeno pri liberalni Zavezi. Pripeljala jih je nekdaj navdušena in odlična članica Slomškove zveze, gospa ravnateljica Stupca, ki pa so jo sedaj dobili pod svoj vpliv mariborski liberalci, zlasti mariborsko žensko in učiteljsko društvo. Nepovab -l]en| vsiljenci so hoteli ustanovitev Slomškove zveze za Štajersko preprečiti.: Po uvodnih besedah predsednica Slomškove zveze Štruklja je tov. Fabinc v dobro zasnovanem govoru med drugim povdarjal, da Slomškova zveza z veseljem pozdravlja misel združitve vsega našega učiteljstva v zgolj stanovskih zadevah’tgmötno stališče, pravno razmerje? nadaljna izobrazba i. dr.), da si pa v kulturnem smislu združenja ne more misliti, ker je v tem oziru med Slomškovo zvezo-in Zavezo prepad talco globok, kakor med krščanstvom in ne -krščanstvom. Slomškova zveza stoji na stališču ver-sko-nravne vzgoje, Zaveza pa jo hoče nadomestiti z zgolj etično vzgojo brez krščanstva. Zastopniki ina -riborskega učiteljskega društva, ki so jih zborovalci le iz kolegijalnosti pustili govorili, so bili mnenja , da na Štajerskem Slomškove zveze ni treba, da čas za njo še ni prišel itd. Za poprišče krščanske Slomškove zveze smatrajo izključno le bivšo Kranjsko in se z vsemi silami branijo, da bi razširila svoj delo -krog tudi pri nas. Obžalovati moramo, da jim je v tem pogledu priskočila na pomoč gospa ravnateljica Štupea. Tudi ona je trdila, da tukaj še ni ugodnih tal za Slomškovo zvezo. Pri tem je nesrečno vlačila na dan neke stvari iz Šusteršičevih časov, kakor bi bila morebitnega nepravilnega postopanja Susteršič-Jakličevega z učiteljstvom Slomškova zveza kriva'. S tem je pred svojimi liberalnimi tovariši iz mariborskega učiteljskega društva javno jemala ugled Slomškovi zvezi, koje članica je sama doslej bila (če je še, ne vemo). Nasprotno pa je o liberalnih učiteljih in libe -ralcih sploh govorila silno prijazno. Govorila je o Nikodemih, ki so v srcu krščanski, pa si tega ne u-pajo na zunaj pokazati, da bi n. pr. pristopili k od -ločno katoliškemu društvu, kakor je n. pr. Slomškova zveza. Pripovedovala je, kako vzorni očetje, iz -vrstni vzgojitelji so mnogi liberalci. Ne tajimo dobrih lastnosti nasprotnikov, ki jih v resnici imajo; tudi njihovega krščanstva ne, kolikor so ga še v srcu o-hranili. Toda ali je za učiteljico, ki hoče veljati za zelo krščansko, prav, če krščansko učiteljsko društvo hoče diskreditirati in nasprotuje njega razširitvi, — LISTEK. P. J. Knoblehar. y v;; - ' tj ••••..• _ ' jjj‘ ; -, ; v ■ y • X 1 > \ , Iz Jugoslavije v Ameriko (Pismo. Chicago 111., 26. marca 3.920). j Dalje. Čakal nas je v luki predstojnik slovenskega ko-misarijata frančiškanske provincije Sv. Križa, rojakom v starem kraju znani" bivši misijonar v Egiptu in Sv. Deželi, P. Benigen Snoj, rodom iz Zagorja ob Savi s še enim sobratom Hrvatom, frančiškanom v New lYorku. Lačni smo bili in zeblo nas je: toraj häjdi brž v avto in domu na Sv. Marka trg št. <32 v Frančiškanski komisarijat. Da. domu, brž domu! lahko rečeno, težko storjeno : po dva metra visoko sneženo zidovje na obeh stranih ceste je oviralo promet. Električni tramvaj, avto, tovorni in osebni, s konji vpreženi vozovi, cele procesije, vse je stalo; ne naprej, no nazaj ni šlo. Vprašal sem P. Benigna, ke -daj bodo vsi ti'vozniki začeli prav za prav) zgubljati potrpežljivost in začeli kleti; rekel mi je, da nikoli : Amerikanec si s pametjo, ne pa s kletvijo pomaga iz zadrege! To smo tudi mi storili, zapustili avto in peš mahnili domu: pol ure smo pozneje prišli, tembolj nam je lačnim dišal obed. - Doma sta nas čakala še dva druga slovenska Frančiškana (P. Anzelm in P. Stanislav). To je bilo veselje: prvi sobratje, prvi rojaki po petletni vojski so prišli: ti nam bodo povedali resnico, kako, je bilo v domovini med vojsko, ker razni listi so nas le fai>-bali. Seveda smo pripovedovali in še pripovedujemo,. t zasebnem pogovoru in v večurnih > predavanjih, v domačem društvu iri po sosednjih slovenskih naselbinah^ „A, tako je bilo?! To so* bili nameni pobratim-, stva med katoliško AvstroOgrsko, protestantsko Nem-, jčijo s mohamedansko Turčijo in pravoslavno Bolgarijo, uničiti Jugoslovane?“ .Vskliki ogorčenja iz ust marsikaterega amerikanskega Slovenca, ki je dosedaj žaloval za propalo Avstrijo, spremljajo predavatelja. Kaj naj rečem o vtisu, ki ga je) na me naredil New York?' Najboljši ni UM, ker smo prišli v hudem mrazu, v še hujšo blatno brozgo, ker je po nekaj dneh nastalo toplo vreme. In potem tisti hrup in trušč velikega mesta: isaj ima preko 8 milijonov ljudi in največjo trgovino na svetu, dam!' čuti glasne besede na ulici, saj bi se pri tem ropotu vseh mogočih vozov nad, pod človekom in ob njem ne čulo gromečega Boga. , Ko mi je tovariš nekaj hitel praviti, sem samo z glavo kimal, in ga nič razumel; vselej sem bil vesel, ko sem hišna, .vrata zaprl za seboj in čiil zopet sam svojo besedo. Ta hrup traja od kake 9. ure v jutro do 11. ure po noči. Blizu polnoči je še\vedno toliko ljudi na cesti, kakor v predpoldanskih urah. Peljal sem se neki večer po peti aveniji (cesti od juga proti severu skozi celo mesto) od 8. do 125. ceste (od vshoda števši proti zapadu), samo zato, da vidim razsvetljavo te najodličnejše prometne zveze svetovnega mesta. Sedel sem na strehi uličnega avtomobila od pol 9. do pol. 11. ure in plačal za vožnjo 5 centov, To vam je prizor iz „tisoč m ena noč“. Vse miglja v stotisočih električnih žarnič raznih boj, sestavljenih v napise, podobe, ghiande, okraske; vmes blišče ogromne sveti lke obločnice ; okoli njih se kakor zvezde vtrinjajo, vgašajo in same zopet prižigajo žarnice: vse služi reklami; mož iz žargic, w pozicijah v vodo skakajočega človeka te opozarja, da je tu pod njim vhod v rusko kopališče. Ne daleč proč se iz svitlega velikanskega peresa, ki ima namesto črnila v držalu žarnice, vsipljejo svitle črke in sestavljalo v besede, priporočujoče ta praktični izum amerikan-■ ske iznajdljivosti itd. Na pol slep in ves trd v nogah vsled mraza sem pozno v noč legel v posteljo, sanjalo se mi pa je, da me ruski mužrk \\ kožuhu s velikanskim ameriškim peresnikom v roki išče po ladiji „la Savoie“. Ni moj namen opisovati na drobno prometnega življenja v New Yorku: bil sem tudi premalo časa tamkaj, da bi ga spoznal temebttejše. Omeniti hočem le, da bi bila zanimiva podoba prereza prometnih Stavb, od 60, nadstropne Wool word Bulđ ing palače s svojimi mnogoštevilnimi pisarnami, preko tako ime -novanih Department Store, kjer se dobi od šivanke in gumbov in krtače do glasovira in avtomobila ter, vsake vrste1 pohištva kar človek želi, vse v eni sami mnogonadstropni prodajalni — prereza, pravim, doli mimo „eleveted“ mestoma dvonadstropne cestne železnice in navadnega pocestnega: tramvaja ter .neštevil-nih avtomobilov in drugih vozov — ao pod zemljo dr-vjajoöih „subvay“ vlakov, ki se ne obotavljajo na mnogih mestih šiniti pod morjem iz New Yorka v Brooklyn in zopet nazaj, Tu, doli pod morjem se mi je zdel zrak naj čistejši':, najvžitnejši, ker po nevyor-ških cestah po vsem prej diši, nego po pariumu in vijolicah. , Zato sem se vselej razveselil, kadar je p. ko-misarij rekel: jutri gremo na deželo v Pensilvanijo Connecticut, New Yersey ali kako drugo bližnjo državico obiskat tega ali onega slovenskega rojaka, duhovnega sobrata. Na vprašanje, kako dolgo se bomo vozili, je navadno odgovoril: tu daljava vožnje ne i-gra nikake vloge; kedar pridemo, pridemo! Doma v starem kraju sem se daleč izognil vsaki nepotrebni železniški vožriM. Tiista stiska po vagonih, pa tista surovost po vozovih III. razreda, saj si pri visokih voznih cenah navadni človek ne more kaj boljšega privoščiti, mi je ogrenila marsikatero, sicer drugače prijetno službeno pot. Tu v Ameriki je po železnicah vse povsod le en razred z mehkimi sedeži v do 20 metrov dolgem vozu. Na sedežu je prostora za dva človeka; sedeži so ob obeh straneh voza, po sredi,je hodnik. Sedi pa se kakor v cerkvi, drug za drugim, karj je prijetno, ker ni treba gledati morebiti tuji ali neljubi osebi v obraz. Dado pa se naslonjala premeniti tako, da si po štirje lahko sede nasproti in sc kratkočasijo v pogovoru med vožnjo. Seveda ni čuti pri tem surovega vpitja ali preglasnega smeha, ker Amerikanec porabi železniško vožnjo za čitanje časnikov ali česa drugega, ker doma v „oficu“, tovarni, podjetju tega ne utegnej Strogo so tudi ločeni toba -karji od nekadilcev: prosto pa je iti iz j nekadilskega voza med tobakarje, popušit cigaro ali cigareto, ne da bi se biloi treba bati zgube prostora aii prtljage. Dalje prihodnjič. ljudi, ki so organizirani v prot »krščanskih orgari&a-eijah, pa čez mero zagovarja in gladi in povišuje?! Tako krščanstvo ni privi»! KrŠčaiistvo lic obstoji re' sapo v srcu, tudi ne samo y verskih vajah, ampak räVhbtäfeö v tem, da se pospešujejo odločno kršč-an-ska društva, kakor je eno «jih tudi Slomškova zveza- Po Stupčinem napačnem pojmovanju ljubezni do bližnjega se menda sploh ne bi srbelo ustanoviti nobeno odločno katoliško društvo, ker ob takih prilikah pride zmirom do boja med lučjo in temo. In boja se ona boji. Toda kaj pomaga, če je kdo na skrivnem krščanskega mišljenja, morebiti celo tih pristaš Slomškove zveze, če pa s svojim prepričanjem noče na dan? Kako hočete razširjati krščanske kulturne ideje, če nimate volje ali poguma, svojega svetovnega nazivanja javno priznati, ne le v cerkvi, ampak tudi s tem, da se pridružite društvu, ki tibši ria sVojem praporu na prvem mestu krščansko ime? Taki pristaši „po sren“, ki si svojega mišljenja ne upajo pokazati javno, so predosük-ar dvoživke, ki čakajo le pripravnega trenutka, da »e. potem priklope tej ali pni struji» ki je ravno na površju. Nič slepomišenja! Kdor ni za nas, je proti nam! ^ .Gospa ravnateljica Stupca sg je s svojim na -stopojn hudo pregrešila nad.Slomškovo zvezo. Spravila je s svojimi tovariši iz mariborskega učiteljske -ga društva zmedo v sestanek, na katerem se je ho- telo krščansko misleče učitiljštvo razgovoriti o ustanovitvi prepotrebne krščanske učiteljske organizacije na štajerskem. Kako pride liberalno mariborsko učiteljsko društvo do tega, da se vtika nepovabljeno v stvar, ki zadeva celokupno spodnještajersko krščansko misleče učiteljstvo? Ali mar krščansko misleče učiteljstvo nima zborovalne svobode, ki se priznava tudi najzadnjim delavcem! V svojih „pravilih“ i-ma mariborsko učiteljsko društvo, da ni proti Slomškovi zvezi. Toda to je le pesek v oči. Kako to točko razume, je pokazalo na binkoštno soboto, ko je prišlo, da korporativno Onemogoči Slomškovo zvezo, kar pa se ji ni posrečilo. Predsednik zborovanja jo storil le samo eno napako, ki pa je pripisovati njegovi preveliki obzirnosti, da ni nepovabljenim vsiljivcem z gospo ravnateljico vred pokazal vrat. Toliko svobode pa Še imamo vendar le v Jugoslaviji, da sme krščansko misleče učiteljstvo na svojem sestanku svobodno zborovati in si ustanoviti ’svoje društvo! In si ga bo gotovo ustanovilo tudi na Štajerskem! Kljub nasprotovanju mariborskega učiteljskega društva ! Po Spodnjem Štajerskem imamo že dovolj močno število odločno katoliškega učiteljstva, ki je pripravljeno vreči raz sebe terorizem liberalnih tovarišev in se neustrašeno organizirati v krščanskem učiteljskem društvu „Slomškovi zvezi.“ nb.vfr&fr Dne 19. maja se je vršilo, kakor poroča „N* Doba“, zborovanje, obenem majniški izlet učiteljskega društva iz slov eri jebištriškega okraja. Kot g'östj« so prišli liberalni politični kričač Voglar z gospo, kulturnobojnik dr. Reisman, vodja slovenjebisirišfeifc liberalcev dr. Pučnik, veteran štajerskega liberalizma. urednik Špindler. Po prečitanju zapisnika zadnjega občnega zbora je urednik Špindler predaval o razvoju časnikarstva, zlasti jugoslovanskega. Nat© se je izvršila volitev delegatov za zbor liberalne Zaveze. Poznamo učiteljstvo slovenjebistriškega okraja in vemo, da so nekateri odločno krščanskega mišljenja in vse drugo prej nego Voglarjev! pristaši. Ka -ko pridejo ti prvič do tega, da se na stanovskem o-čiteljskem zborovanju obravnavajo zadeve liberarne Zaveze? S tem hočejo vse učiteljstvo prisiliti, da se vpiše v predkrščansko Zavezo. Ali ni to terorizem 'i Dalje: Odkod imajo liberalni učitelji pravico, da silijo svoje krščansko misleče tovariše in tovartšiee , biti v „častni“ družbi liberalnih generalov Voglarja, dr. Reismana, dr. Pučnika, in poslušati strankarsko predavanje urednika Špindlerja? Na vse protege hočejo svetu pokazati, da je učiteljstvo popolnoma liberalno. Kaj so jim mar tovariši in tovarišice, ki so drugega, namreč krščanskega mišljenja in morajo prenašati liberalni terorizem — ker še sami niso organizirani. Iz tega terorizma je samo ena rešitev — da se krščansko misleče učiteljstvo štajersko kar najhitreje organizira v krščanski „S 1 o m š k o v i zvezi.“ „Farji so lopovi!“ Dne 4. marea t. 1. je imelo učiteljstvo mariborskega okraja zborovanje. Bil je razgovor o občinskih volitvah. Šolski vodja K. je obžaloval, da se ni že določilo, h kateri stranki uaj pripada učiteljstvo. „Saj si vendar v tem moramo biti že danes na jasnem. K demokratski stranki pripadamo na vsak način. Mi pristopimo k JDS. To je naprednjak k a in najboljša stranka. Delajmo torej politično» udeležujmo se volitev in pristopimo k JDS!“ — Za njim je govoril učitelj Zemljič z Brezja v takem-le tonu: Tovariši, tovarišice! Pojdimo v boj pri občinskih volitvah, pojdimo z ognjem v boj! Mi moramo zmagati! Mi moramo pridobiti naše ljudstvo zase in to se zgodi s tem, da pridobimo zase krajne šolske svete. S tem smo dosegli vse! Ne dopustimo, da bi „farji“ pridobili krajne šolske svete in naše ljudst -vo. Farji so tega zmožni! „Farji so lopovi!“ Nastopimo torej proti klerikalcem, kakor sem storil jaz na Brezju in ne bodo se vtikali več v naše razmere! — Tak surov ton in taki izrazi so padli na učiteljskem Zborovanju, na katero je bilo povabljeno in navzoče tudi učiteljstvo krščanskega mišljenja, ki jim ni vsak duhovnik far In lopov. Res, da je tak nizek ton izzval nevoljo navzočih in ggi Požegar in Ogorelee sta opozorila Zemljiča na dostojnost. Toda: ‘dajena učiteljskem zborovanju kaj takega sploh mogoče, ali ni že to dovolj žalostno? Slišali smo, da se prirejajo okrajne učiteljske konference in zborovanja liberalne učiteljske Zaveze ponekod skupno. S tem je tudi krščansko misleče učiteljstvo vsaj moralično prisiljeno, se udeleževati zborovanj liberalne Zaveze in poslu -Sàti robatosti in neslanosti zagrizenih liberalnih tovarišev. Ni li taka uredba, da se stanovske okrajne učiteljske konference vrše obenem z zborovanji liberalne Zaveze, ali ni to že samo na sebi skrajni te -rorizem nad krščansko mislečim učiteljstvom? Nismo še tako daleč, da bi bilo učiteljstvo istovetno z libe -ralci ! Se imamo tudi krščansko misleče učiteljstvo * ki bo terorizem svojih liberalnih tovarišev kmalu za vselej streslo s Svojih ramen! Radgona in graški „Abendblatt.“ „Abendblatt* od 27. t. m. poroča, da se Jugoslavija pripravlja na izpraznitev Radgone. Trpljenje prebivalcev Radgone se približuje koncu. Ta trpljenja bodo živela v zgodovini Radgone kot ona, katerim so bili ti kraji izročeni v turških časih. Smrfnežrtve in glad je spremljal samodržtvo tujcev; skoro vsaki dan je prinesel obvestila o nasilstvu napram prebivalstvu v mestu in okolici ... Z bolestnimi občutki bodo sprejeli vest © osvoboditvi Radgone zadnji Nemci v: Mariboru, Celju, Ptuju in drugih nemških mestih ter trgih Spod-Štajerske, na katero čakajo ti že teto in pol-“ Thko „Abendblatt,“ Mi pa trdimo, da je ta pisarija grda nemška laž, Ako izprazni Jugoslavija Radgono, potem sp bodo začeli v Radgoni in njeni okolici turški časi nemških nasilnih rekvizicij in glad bo svoboda Radgone. Ali bodo res mariborski, ptujski in celjski vedno siti in verižništvu udani Nemci polukavali z zavistjo na po gladni Avstriji osvobojeno Radgono , je drugo in dokaj dvomljivo vprašanje. Nemcem v Mariboru, Ptuju in Celju pač še dosedaj ni branila, in tudi ne bo Jugoslavija svobodnega poleta, v materino naročje Avstrije. Kateri Nemec v Jugoslaviji hoče deliti nemško svobodo z osvobojeno Radgono, slobodno mu. Vendar naši Nemci mislijo drugače o avstrijski svobodi, kol graški „Mihi“, ki je načorga.1 to notico o osvoboditvi Radgone iz jugoslovanske „suž-njosti.“ Gospodarstvo v begunskem taborišču v Strnišču. Marca mesca t. 1. je bilo v taborišču v Strnišču 1200 beguncev in med temi 300 nastavljencev in uradnikov. Na 4 begunce pride torej 1 dobroplačani na -stavljenem Toliko državno plačanih nadzornikov ni bilo niti po ujetniških taborih; begunci pa so vendar prosti, zdravi in za delo sposobni ljudje, ki rabijo le oskrbje, ne pa strožjega nadzorstva bot kaznjenci« Se čudimo naši deželni vladi, da poseda toliko denar rja za Brezposelne nhštavljenoe. Teh ‘300 nastaVljen-cev v Strnišču je še Jaklič-Prepeiuhova dodščina, a» Vendar ta socialistična strankarska razsipnost moraše odpraviti. Marijanske kongregacije dijaške so začeli ravnatelji srednjih šol na Hrvatskem sistematično 3» m inumi n mMWHi rttttmji+ttm S e j a- N a r o d n e g a predstavništva 27. t. m. je bila precej burna. Začela se je z interpelacijo: Zakaj izvaža Jugoslavija živila na Madžarsko? Via-1 da je odgovorila, tla se je Ogrska zavezala, da nam bo proti uvozu živil popravila naše lokomotive. Po interpelaciji so začeli poslanci s kritiko vladne de-klaraoije, Prvi govornik je šiba! pomanjkljivost Vladne deklaracije, ki je popolnoma prezrla vladno sta -lišče napram jadranskem vprašanju. Govornik je kazal y kritiki na Nittija, ki je posvetil jadranskemu Vprašanju tri ure dolgi govor, sedanja vlada pa se ga koj pri nastopu ni dotaknila niti z zadno besedo. Deklaracija sedanje vlade bo gotovo neugodno vplivala na prebivalstvo zasedenega ozemlja. V imenu socijalnih demokratov je nastopil pred parlamentom Korač, kj kritizira deklaracijo in izreka, da bo glasova! proti zaupnici vlade. V imenu Jugoslovanske -ga kluba jo podal izjavo svojega kluba p. S. Banič, ki je zagotovil vlado s podporo od strani Jugoslov . kluba. Za Baničem se je oglasil k besedi Ant. Kristan, ki je žigosal deklaracijo gléde izjave, da bo sedanja vlada zagotovila v državi red in mir. Govornik našteva vzroke nemirov in nezadovolja v državi in zahteva od vlade izjavo, kako si sedanja vlada predstavlja razvitek narodnega gospodarstva? Proti koncu svojega govora je dolžij Kristan SLS radi dogodkov v Ljubljani. Za Kristanom fle-še kritiziral poslanec Niko Popadič nedelavnost parlament;», nato je bila seja zaključena. Italija. Dunajske < vesti javljajo, da je izbruhnila, nß Furlanskem in Tolminskem vstaja. VŠtaši so proglasili karniško republiko, pregnati posadko, urade in karabinjerje iz 80 občin in .razobesili rdeče zastave. Železniško križišče v Pontebo so zasedli revoln-cijonarji. Nad celo videmsko pokrajino, je razglašeni» obsedno stanje s prokisodom. Italijanska vlada pošilja v vstajne kraje karabinijerje in vojaštvo. 11'a 1 i j a n s k a vlada je pustila aretirati v Rimu predsednika roškega „Consiglia nazionale“;Gro-, sicha. Vsleđ te aretacije je aranžiral D’Annunzio v Reki in okolici velike demonstracije» Franclja. Poslanska zbornica je v iseji 26. t. m. z dvighenjem rok sprejela St. germainsko mirovno po -godbo. V Franciji so začele padati cene. Tekom 30 dni je ,padla cena TtomfehŽu za 244 frankov pri 50 kilbgramov, volni za 35 frankov in kavi ta 76 frankov. Anglija. N a I r s k e m nadaljujejo sihfajnova svoje na- čelu zapustiti dvorano. Nemški socijalni demokratje so ostali ha svojih mestih. Predsednik zbornice, ,To-mašek, je nato pozdravil Masaryka, ki je prisegel na ustavo in nato zapustil zbornico med viharnimi ovacijami. Madžarska, V m a, d ž a r s kem parlamentu je hujskalo več poslancev, naj se Madžarska odreče podpisu mirovne pogodbe. Poslanec Friedrich je odrekal ententi zaupanje, en tenta bo po Friedrichovem mnenju raz -padla in na njeno mesto bo stopila zveza teptanih, od Nemcev do Arabcev, in bo štela 150 do 200 milijonov ljudi. Vsi parlamentarni govorniki so pozivali ogrsko Narodno skupščino, naj se odreče podpisu mirovne pogodbe. ! iz katerih so pokradli poprej orožje. CehosloVt&ka. Lpt1. P rag a, 27. maja. Danes sta se sestali obe, zbornici Narodne skupščine k skupni seji, da izvolita predsednika republike Navzoči so biti vsi ministri, razen ministra za zunanje stvari, dr. Beneša. kt se mudi v Parizu.'Ko jo predsednik Tomašek kon-s fctatiral sklepčnost zbornice, so se pričele volitve po listkih. Po skrutjniju je naznanil predsednik Tomašek izid volitve. Oddanih je bilo 411 glasovnic, od katerih jih je dobil Masaryk 284, Nemec dr. Avgust Nagler 61 in 60 jih je bilo; praznih, medtem ko je 6 glasovnic vsebovalo imena raznih drugih kandidatov. Predsednik Masaryk je na podlagi volitev izvoljen predsednikom republike. Ko je prosil poslanec Lod-gemati za besedo, ki mu je pa niso hoteli podeliti, češ da ^e seja prekine, je nastal hrup. Ob 13. uri 20 m. je vstopil v dvorano predsednik dr. Masaryk, nakar so nemški posl sinci in senatorji z Lodgemauom na Folija. Poljska, ki je doživela v boljševiški protiofenzivi hud poraz, se je odločila, da pošljet sovjetski Rusiji noto s pozivom, da bi naj pričela mirovna pogajanja medi Poljsko in Rušijo. Ruska vojna poročila javljajo vedno nova prodiranja boljševiških čet. Boljševiki so zavzeli mesto Borysow in nadaljujejo svojo ofenzivo v Ukraji ni. P o 1 j s k o v o j s k o zalaga z municijo Avstrija iz tovarn v Enzèrsdorfu in Dunajskem Novem mestu. Amerika, Wilson je vložil svoj veto proti sprejetemu predlogu kongresa, ki določa separatni mir z Nem -čijo in Avstrijo. W i 1 s o n o v predlog, naj prevzamejo Zedinjene države mandat nad Armenijo, je odklonil senatni odsek za zunanje stvari z 11:4 glasom, v Po sklepu senata in reprezentacijsko zbor -hice bo Znašalo stanje amerikanske armade 2,000.000 mož in 17,800 Častnikov. C. g. Marko SagaJ, bivši vojni kurat, M je bival dolgo časa v italijanskem ujetništvu, je sedaj zopet nastavljen za, kaplana v Skalah. Naslednikom g. nadre vizor j a V. Pušenjak, ki je premeščen k vladi v Ljubljano, je imenovan gosp. Jože Barle, ki nastopi službo pri Zadružni zvezi v Mariboru 1. julija t. 1. Morebitna izprememba volilnega reda. Odbor ža volilni žhkbh je razpravljal o izpremembi volilnega načrta. Izprememba bi naj bila glede uvedbe dveh kvalificiranih kandidatov na vsaki listini. Na vsakih 35:000 prebivalcev pride po 1 poslanec. Za glavna ihesta . je določeno, da dobi Belgrad 7, Zagreb 6 in Ljubljana 4 poslance. Predlog vlade glede narodnih manjšin bo bržkone tako izpremenjen, da imajo poleg ostalih državljanov v naših krajih pravico glasovanja tudi Oni prebivalci naše države, ki imajo po mirovni pogodbi za dve leti opcijsko pravico, -ako se ta -koj izjavijo, da se hočejo te pravice poslužiti. Terorizem liberalnega učiteljstva nad našim krščansko mislečim učiteljstvom je čedalje hujši. Ali ni terorizem, če na okrajni učiteljski konferenci predsednik zborovanja kljub protestu nekaterih javno i-menuje vse tište, ki niso včlanjeni pri Zavezi in ni majo naročenega „Učiteljskega tovariša“ in jih hoče tako nekako prisiliti, da pristopijo k liberalni Zavezi ter si nareče ^Učiteljskega tovariša“, ki stoji na predkrščanskem stališču? Ali ni terorizem, če se nadučitelj Skandalizira nad tem, da ima krščanska učiteljica naročenega „Slov. Gospodarja“, „Stražo“, „Dom in Svet“ ter ji hoče vsiliti ^Ljubljanski Zvon" kot edin za njo primeren leposloven list! Alineimenujete terorizem, če je krščansko misleče učiteljstvo moralično prisiljeno sodelovati pri raznih liberalnih in Sokolskih prireditvah, ker mu je sicer pod liberalnim šolskim vbdjem obstanek hembgoč ali »Stališče vsaj zelo otežkočeno ! Zakaj se krščansko misleče u-čiteljstvo sili. da mora proti svoji volji učiti otroke Sokolsko himno? Se en vzgled terorizma sicer bolj 1L . ped zaščito hrvatske pokrajinske vlade razpuščati. K tem« kulturnobojnemu postopanju jih vodi slepo sovraštvo đo - krščanstva. Toda hrvatska katoliška jav -«ost se bo znala braniti proti takemu protšpostavrie-; mu nasilju. Cerkev ima po sedanjem svojem razmer-I« do države pravico snovati. Marijanske kongrega cije na srednjih šolah, In šolske oblasti nimajo pravice braniti dijakom, da se vpišejo v verska društva ali omejevati njih delovanje. Izprememhe voznega ««d». Pričenši s 5. Jani-jet» vozita na. progi Maribor— Špilje—Ljutomer poleg -sedanjih rednih vlakov še nastopna osebna vlaka: Odhod iz Maribora ob 16.47, prihod v Ljutomer ob - 19.52. in odhod iz .Ljutomera ob 17.31, prihod v Ma-ribor ob 20.46. Nadalje vozijo na progi Grobelno— Rogatec od 5. junija nadalje vlaki: Odhod iz Gròbel- ; na ob 7.50, prihod v Rogatec t>b 9.12, odhod iz G rotolila ob J3.50, prihod v Rogatec ob 15.1?, ,odhod iz ! ßfröbelna ob 19.10, prihod v Rogatec ob 20:24. V- na-sprotni smeri vozijo: Odhod iz Rogatca olj 5.16, pri- ; bed v Grobelno ob 6.38, odhod iz Rogatca ob 10.17, j prihod v Grobelno ob 11.42, odhod m Rogatca ob I 16.40, prihod v Grobelno ob 18.1,0. Vsi ti vlaki imajo 1 zvezo z vlaki na glavni progi Maribor—Ljubljana . ! Od 6. junija nadaiio bo vozil tovorni vlak tnal pot -'.nike iz Celja do Zidanega mosta. Odhod iz Celja oli 7.27, prihod v Zidani most ob 8.20. Ta vlak je za izletnike, zlasti za posetnike Rimskih Toplic, izredno ugoden. Glede vojnih ujetnikov. Mnogo državljanov iz Hrvatske in Slovenije so obrača preko vojne stanice . v Solunu s prošnjami, da se spusti njih svojce, ki se , vračajo iz ujetništva iz Italije in Francije, domov. —. Občinstvo se opozarja, da se v bodoče obrača tozadevno na pristojna mesta, ki vrše sprejem in evaku- ! arijo teh ujetnikov, ne pa na glavno vojno stanico v j Solunu, od katere ne morejo pričakovati prav nobene pomoči. Gojenci za 4. pešadijsko podoficirsko šolo v j Zagrebu m sprejemajo dnevno med 9, in 12. uro v vojašnici grota Kulmer-ja v Zagrebu. Zadnji dan za sprejem je do 1. junija 1920. •®o*aJ za gozdne čuvaje. S 1. julijem 1#0 se prične pri gozdnem oskrbništvu v Kostanjevici na Dolenjskem trimesečni tečaj za gozdne čuvaje. Prošnje za sprejem je vlagati do 5. junija 1920 pri gozd. j oddelku deželne vlade v Ljubljani- Natančneja pojas-1 nila je najti v tozadevnem razglasu v „Uradnem listu." Trgovci pozor! Dotični trgovci, ki so pri Centralni upravi vplačati za kupljeno blago v inozem - \ stvu ter tudi dobili izvoznice, a še ne blaga, naj javijo Zvezi trgov, gremijev v Ljubljani, ali pa trgov. , gremiju v Mariboru sledeče: 1, Od katere tvrdke je blago kupljeno. ,2. Kako blago, in za katero svoto. Dovoljen izvoz vina. Finančni minister je odredil, da sme centrala za plačila \y inozemstvu dovoliti do nađaljne naredbe izvoz vina, žganja, pekmeza, južnega sadja, sirkovega semena, ako je zagotovljeno plačilo v tujih valutali, izvzemši avstrijske in madžarske krone. Ali se ženska res nima pravice vtikati v politiko? Pod tem naslovom izide v kratkem brošura, ki jo izda „Krekova prosveta." Obsega sledeče sestav-ke: Kaj je politika? Kdo dela politiko? Svoboclomisel-. ni napad na šolsko mladino. Protiverska šola naj se nadaljuje izven šole. Napad na krščansko družino . Zenska volilna pravica. Pred odločitvijo (slovenske stranke). Ljudska stranka. Na delo! — Knjižica v poljudnem slogu razmotriva pereča vprašanja, ki v Or vno žensko najgloblje zadevajo. Stane 2 K, po pošti 30 v več. Priporočamo predvsem skupna naročila, ki . jih sprejema „Krekova prosveta" v Ljubljani, Poljanska cesta (Alojzi,ievišče). Naročila naj se pošiljajo takoj! mariborske vesti. Dr. Pfeife»* Spekulira. Naš priljubljeni g. dr. Pfeiler je svojčas na veliko škodo Mariborčanov tudi špekuliral. Mesca aprila 1. 1919 je nakupil okrog 160 svinj, jih dal poklati ter jih imel potem na, ledu do kpnc mesca novembra. Čakal je prilike, da bi jih prodaj z dobičkom za občino. ,A te prilike ni bilo, ker so svinje bile predrage. Nazadnje se jih je-mesca novembra usmilil neki lačni Gradčan, jih kupil in jih pravil čez mejo. Na. papirju je ta svinjska kupčija nesla, okrog - 30.000 K. V resnici pa bo občina imela velikansko izgubo. Za svinje je bilo treba plačati izvozne carine ca. 612.000 K. Dr. Pfei^r je računal s tem, da bo finančni minister občino oprostil te carine, a minister je to prošnjo odbil. Poprej je prevzela neka banka garancijo, da se bo ta carina plačala. Kaj bo zdaj ? Oe mora občina plačati to ogromno carino, potem bo imela pri tej Svinjariji „okoli 600.000 K čiste izgube. Kaj poreče g. dr. Pfeifer k. tej svoji kupčiji ? Ali bo on zda j plačal izgubo ? Res lep vladni komi -sarete, ki z mestnim premoženjem tako slabo špekulira! Meščani se lepo zahvalijo za komisarje, ki na tak način delajo za občino dolgove! Dr. -Pfeifer *Iifra“ papir za „MaribUrger ,Zei-. tnug" in „Delavca." Tudi na to polje se Je vrgel dr. Pfeifer v veliko škodo občinske blagajne. Kupil je pod imenom Gospodarskega urada v oktobru 1919 kar šest vagonov papirja ter ga potem prodal Mariborski tiskarni tako .imenitno, da ima občina pri tej kupčiji čistih 3000 K izgube. Torej mariborski davkoplače -vaici morajo po dr. Pfeiferju podpirati „Mahbufger -«o* in „Delavca“, sploh, liberalno časopisje! Pa ta izguba še ni edina. sDr.»* Pfeifer sei je obvezal Nemški «Avstriji nasproti, da ji bo za 4a, papir poslal 12, va -, gonov moke, fižola in drugih živil. Avstrijci so pa g. dr. Bfeiierja najbrž dobro poznali, da na njegov e obljube in besede ni veliko dati, ker večkrat udari prav mimo resnice, zato so zahtevali, da občina založi 400.000 K kavcije, kateri znesek zgubi, akp ne bi poslala živil. In res! Dr. Pfeifer izpostavi po Staj. eskomptui banki garancijsko pismo za 400.000 kron . Oktobra pa jo bilo že zelo malo moke na razpolago. Dr. Pfeifer torej ni dobil izvoznic, on ni mogel pos -lati Avstrijcem obljubljenih 12 vagonov živil in clun. •Warenverkehrsbüro zdaj zahteva izplačilo kavcije v znesku 400.000 K. To Vam je res fin gospodar, ki občino spravi v taka .velikanska plačila! Pri svinjah zapravi 600.000 K, pri papirju ,400.000 K, torej samo pri dveh kupčijah en milijon kron. Mariborski demokrati, izjavite- javno, kako hočete zagovarjati to iabkomišeino gospodarstvo Vašega Ijubčeka! ? Dr. Irgolič seveda je dr. Pfeiferja, ta izredni finančni ,|e-njj, kandidiral celo v upravni odbor m? rit mrske hranilnice. Res dr. Pfeifer spada kakor nalašč na to mesto. Hranilnica bi vsaj dala donar na razpolago,, 1 da bi dr. Pfeifer lahko plačeval „zapadle" carine in kavcije. Občudujemo brezmejno Pfeilerjevo kratkovidnost. - da si upa še hoditi „nazaj“ a- Maribor strašit uboge davkoplačevalce, kojim je po svojih slabih kupčijah naložil milijonska bremena! Glede mestnega gospodarskega orada v Mariboru nam pošlje g. Šoštarič naslednje pojasnilo: Dne 4. januarja 1919 sem prevzel vodstvo mestne oproda -jalne, in vodil isto zelo vestno in reelno. Z voditelji gospodarskega urada g. Kjuder in g. Pavlšek sem imel takrat samo toliko stika, da sem sprejemal od j njih račune za dobavljeno mi blago in vzel- na znanje * zvišanje ali znižanje pon. 0e bi bila takratna voditelja res kaj poneverila, mi ni znoho. Vem, da je bil g. Kjuder v zaporu, zakaj so ga potem izpustili, mi ni znano. Pozneje je bil vodja gospodarskega urada g. Kozinc, ki je nekaj mescev pozneje postal moj svak. Gospodarskega urada torej miso imeli v rokah g. Kozinc, Barta, Zentnor in Šoštarič, umpak samo g. Kozinc. Pravico kupovati pri Gospodarskem uradu so imlLi vsi mariborski trgovci, ne pa samo sorodni- , ki. Kdpr je kupil slabše blago, je dobil cenejše, bolj-, i še in po višjih cenah dobavljeno pa seveda dražje, j Pišete tudi: g. Šoštarič je dobil od svojega sorodni- \ ka iz Gospodarskega urada za 7,200.465 kron blaga , m še-celo pri moki 8% provizije, p res, da bi bil jaz dobil toliko blaga, ampak mestna prodajalna, ka- , tero sem jaz vodil, in je v tem znesku zapopadeno ! tudi vse drugo, s čim je bila mestna prodajalna o-bremenjena, kakor vrečo in sodi itd. «To blago sem jaz delil na celo občinstvo Maribora, ki ga je, bilo i približno 22.000. Ni bilo to kako lahko delo, če se vzame v poštev takratne razmere. Res pa je, da sem imel 8% provizije pri moki, 1% pri vžigalicah, pri • masti pa 2 kroni pri kilogramu. To pa radi tega, ker ; sem iz te provizije moral plačati uslužbence, posojni- . no vreč, papirnate vrečice, katerih strankam nisem računal, nosil sploh vse stroške, tudi to, kar.-so mi ljudje pokradli in drugače odnesli po goljufiji, ne da bi bili kedaj plačali, kar pa. se dogaja v vseh trgovinah, in s katerimi stroški mora trgovec računati. Jaz nisem mogel teh stroškov iz lastnega plačati in še sam zastonj delati. Jaz sem se tradii, da sem vse občinstvo zadovoljil, in sem žel zato tudi pohvalo. Radi mojega vnetega delovanja v mestni prodajalni sem svojo lastno trgovino zanemarjal, katera bi mi bila drugače desetkrat več nesla. Prosim torej, da blagovolite vašim cenj. čitateljem pojasniti zadevo, da jaz ne spadam med osebe, proti katerim se namerava u-vesti preiskava. — Ivan Šoštarič. — Gosp. Barta pa pojasnjuje: Otrobi, ki sem jih .plačal po 68 vin., so bili pokvarjeni. Istotako koruzna moka. Druge dobre reči sem plačal po dnevni cam. Po meni .občina ni bila oškodovana. Kajti dal sem magacine zastonj na razpolago, posodil sem Gospodarskemu uradu večkrat denar brezobrestno, -plačeval za blago carino, ter nisem od tega zahteval obresti. Delal sem torej na korist mestne občine. Javno vprašanje. Dovoljujemo si vprašati sanitarno obla-st, če je v zdravstvenem oziru priporočljivo, da se ceste, osobito Glavni trg, škropijo še le ob v48. uri, ko so razne jestvine, osobito meso, že na trgu? Ali se ne more škropjti .ceste vsaj ob 6. uri zjutraj, da, niso pasanti deležni vsega prahu?. In ra« di česa je izdana prepoved pometanja trotoarja po 7. uri» ,ko; še dosledno delajo ljudje kar hočejo ! Mestna premogovna komisija se preseli z dnem 1. japija 1920 iz dosedanjega prostora, Koroška cesta št. fina-Rotovški trg» št. 6, I, nadstropje, soba 7Št. 2f (mestno knjigovodstvo)^ Uradni dnevM za stranke (pondeljek, sreda in petek) ostanejo neizpremenjenis Popisi. Ormož. Zadnji „Slovenski Gospodar“ je prinesel poročilo, kako sev naši občini pritiska na kmete, ki so pristaši KZ. Zakaj se nas občanov ne vpraša, če. gerent prodaja občinska posestva? Sosveti nasprotujejo prodaji, gerent pa kljub temu sklepa pogodbe in -pravi, naj Joži, komur ni prav. Ne volja ljudstva,.samo volja gerentova naj pride do veljave? So bili občani o prodaji občinske zemlje vprašani?? Je bil razglas o sklepu prodaje nabit na obč. tabli? So bili člani sosveta, ko se je sklepalo o prodaji, vsi pravilno k seji povabljeni? Je prav, če se pri občinski seji na račun občine zavživa sladka kapljica? Je taka seja sploh veljavna? Člani sosveta zahtevajo ponovitev seje, gerent pa to zahtevo ignorira, je Ii to -prav? Zakaj niso bili vprašani o zvišanju občinskih doklad tudi občani? Sosveti sklenejo pri občinski seji razpis mesta občinskega tajnika, mesto pa se ne razpiše, |«u* gerént impili xis^«uje, Imam seje obfi sosveta še sploh kak pomen? Edo je kriv, da se pri nas neguje absohnizem7 huje kot kedaj v stari Avstriji? Sp s tem ne podkopava zaupanje ljudstva. do naše mlado držače Jugoslavija? M, Sobota. Naše uradnlštvo prav vneto agitira za liberalne liste, liberalno stranko in-je ustanovilo liberalnega. Sokola. G, kouiisa-rj§l QpozarjiW0* H» pped njegovim prihodom ni bilo take .sdrasjtoe liberalne agitacije, sedaj si pa uradniki vse upajo. A ji bo moralo ljudstvo javno nastopit»? I. slov. orlovski tabor v Mariboru. V dneh I. slovanskega orlovskega tabora vsi v Maribor! Samo dva mesca nas še ločita od tabora, zato pohitimo s prijavami. Pomenite sé doma in še zglasite pri svoji organizaciji, oziroma pri svojem župnem upadu. Ko prejmemo prijave, dopošljemb taborske izkaznice. Ne odlašajte S prijavo! Radi reda pri prenočiščih, prehrani in vožnji po železnicah sporočamo sledeče: Organizirani Orli, Orlice, delavci, učitelji in dijaki se' prijavljajo pri svojih organizacijah , vsi drugi udeleženci pri župnih uradih. Pri prijavi morajo vplačati aktivno sodelujoči (Orli, Orlice, dijaki) in mariborski okoličani za taborsko izkaznico 10 .K, vsi ostati 20 K. Izkaznica, daje pravico do po -iovične vožnje na vseh železniških progah državne in južne železnice, do skupnega prenočišča (na siami) in stojišča (na tleh) na telovadišču. Skupna prehrana pri vojnih kuhinjah bo stala Uuevno približno 20 K. Glede prehrane svetujemo, da vzame\ tudi vsak sam seboj primerno množino hrane, oni pa, ki re -flektujejo na skupno prehrano, morajo prinesti jedilno orodje in skodelico seboj. Skupna prenočišča na slami bodo .po šolah: posebnih udobnosti teh ne pričakujmo. Kdor želi prehrano in prenočišče v hotelu, naj v objavi pove. Vse gori omenjeno zamore preskrbeti pripravljalni odbor le onim, ki se bodo priglasili do dne 30. junija 1820. I Organizacije so o tem obveščene, 5č. župni u-; radi prejmejo te dni tozadevne okrožnice. Prosimo pa, .da . postane agitator vsak naš somišljenik in semiš-; lienica za J. slovenski tabor, da bo udeležba čim večja. JtajnoveJže ! Italiani zasedli Sušak. D’ Annunzio je te dni zasedel mesto Snšak in druge dele hrvatskoga ozemlja krog Reke, V celi Jugoslaviji je nastalo vsled tega razburjenje. V seji narodnega predstavništva 29. maja je poslanec AngielinoviS interpeliral ministrskega predsednika dr. Vesniča radi Snšaka. Ministrski predsednik je odgovoril, da je vlada, ko je dobila poročilo o napada D’ Annunzia na Sošak, takoj poslala italjanski vladi energičen protest in obenem izdala primerne naredbe naši vojski. Slovenski liberalci in socifalisti se v Beogradu trudijo, da bi preprečili volilno pravico za kmetske žene in mladenke v Sloveniji. Tako poroča list „ Epoha“ v Beogradu. Volitev predsednika In drugega podpredsednika narodnega predstavništva se bo vršila 4. junija. Slovensko mestilo gledališče. Repertoire tekočega tedna : \ V torpk, dne 1. japija: Pelikan. Abon. &-45: V sredo, dne 2. junija: Hašanagihica. Dijaška predstava ob zelo znižanih cenah, Izven abon. .»Gdč. Josette moja žena.“* Veseloigra v Stirili dejanjih. Spiska P. Gawault in R. Cbärvey. Režiser Hmko Nučič. — O . ti igri, ki so jo vprizorili 27. maja t. L, se i>ač ne .more kaj posebnega omeniti* Lahko delce velikomestnega Pariza za malomeščdn -sko zabavo. Prizori, pomešani z majhnim humorjem» ki pa ne deluje tako, da bi se moral človek res smejati. O kakšnih posebnostih ali vrlinah veselogire ne more biti govora. Igralci so zagrabili vloge vsak v svojem stilu več ali manj posrečeno, kakor je ob enakih prilikah že sploh navada. Nučiča, Bratino, Podgorsko, Železnika smemo postaviti stopnjevaje bolj v ospredje. Herma Gromova je govorila za spoznavo boljši jezik, kot pri zadnjem nastopu, in to bi bito nekako tudi vse. — Jože Stabej. Ustnica uredništva. Inserente in čitatelje opozarjamo.ponovno, da na pismena vprašanja, katerim ni bilapri-j tožena znamka za odgovor, upravoištvo vsled iz'*ed -j no visokih poštnih pristojbin ne bo .dala nobeneg&.od-’ govora. Raznai —|. mu mi umi mi n ii m mi' —m s™ tesarski mojster in stameni podiatnik v Mozartovi ulici 59 v MARIBORU se priporoča za popravila in za napravo novih stavb za točno izvršitev Kupi sei IT™ v« *v» A vreče’ steklenice ivupimo ja sode po naj-višjih 1ioJl»©!!4* Trgovska cenah. *» " ‘ 4* 44 prometna d. z o: z. v Mariboru, Gosposka ulica 44. Telefon 893. 363 KUPUJEM go najrajih cenah hlode, rezan ta tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo, ftetor {Mase?, lesna trgovina v Mašah pri Mariboru. 1796 ‘ LES1 rezan, tesan, okrogel, drva in oglje kupi v vsaki množini SEVER“ društvo lesnih industrijalce? dravske doline MARIBOR, 4lehiwndrova ee«ta 45. KUPUJEM LES tesan, rezan, oglje in drva na vagone, franko vagon. Sv. Lenard št. 29, Brežice ob Savi. 419 rt Pruda »es POZOR! Alojzij Gniušek, Maribor, GlaVni trg G prodaja po najpižjih cenah sledeče kranjske vrtarske izdelke iz pristna konopljina. £ o n o p c e (Strange) močne in navadne, uzde, pletene in navad., cungsles, kratke in dolge, vrt4 za perilo po 20 in po 40 m dolge. 407 T5,, ...ji se nova lopa komplet-JL I Uliti) na spalna soba po niski ceni. Mizar Paitz, Jožefa ulica 4 (stari most), Maribor. 433 TRGOVCEM POPUST! GUMI za cepljenje trt ter plašče in cevi za kolesa se najceneje kupi pri tvrdki Ign.Yok Ljubljana Sodna ul. 7. TRGOVCEM POPUST! "VOLNO v večji množini ima na prodaj M. Vrhovec, agentura - komisija import - eksport, BEOGRAD, ZELENI VENAC11. 1 r> Ir v tretjem letu krasen lij d)K šesterak, popolnoma vdomačen 6> 4iK oddaljenosti trgovine JLiiM (UH prodam pšenično moko, nalerco naifinejšo K 15 60, moko za. kuho K 15‘40, moko za kruh po K 11'— ih K. 13'—. J. WALZL, MARIBOR, Dravska ulica 8. 426 POZIV K PODPISU! Po naredbi Nj. Kr. Visočanstva Prestoio* naslednika Aleksandra z dne 29. aprila 192© leta se ustanovi : • za Auto Preeumatike 813x105 880I120 933(133 nadaijs ZPaŽne «évi v vsakih dimenzijah n® skladištu pri Meh. radionice JOSIP KNUPLESCH ZAGREB» MiduiHeva ul* 14 ■ .......... mism&atmBmmimmasssmi b smgg restavracija »NARODNI DOM’ - V MARIBORU « ge najtopleje priporoča za obilen obisk HINKO KOSIČ, RESTAlfRATER Hranilnica in pcsoiitnica društva katoliških moistrov v Mariboru, Vetrinjska ulica JO, obrestulejiloBej30_£1« in daje posojila proti poroštvu. Uraduje v pondeljek in četrtek od 5—7. ure pop. GOSTILNA 412 PRI „MESTNI KLAVNICI“ se priporóca za obilen obisk. Za izborna vina se jamči. ERNEST ‘BIRTIČ, GOSTILNIČAR. Veletrgovina: Ludovik Kuharič Ormož nudi svojo veliko zalogo vsakovrstnega modnega, manufaktur-nega blaga, platna itd. Nadalje priporoča vedno«veže špecerijsko blago, moko, olje. Naknp in prodaja poljedelskih pridelkov. Dobava vsakovrstne železnine, traverz, cementa, kakor tndi poljedelskih in drugih strojev. — Uvoz in izvoz vseh vrst rezanega in stavbenega lesa. — Lastna motorna žaga. Glavna zaloga delniškega §