Izìmja vsak petek z datusioars prihodnjega dneva. Dopis! naj se frankujejo in po~ iiljaio uredništvu Usta »Mira V Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne, Rskopls! naj se samo po eni stran! Usta napišejo, druga stran naj bo prazna ¥e!|& za celo leto 4 krtms. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravni št «'n lista „Mir“ v C^lovoa, Vetrinjsko obsrsestj® Si 26. Naročnina naj ss plačuje naprej. Rnkopisi se ne vračaj©. Dopis®® je treba zs odgovor pri-težiti pošta# ajHosik«. Glasilo koroških Slooenceo Za !nserate se plačuje p« 20 vht od gsrtaond-vrete vsakskrat Leto XXX1IL Celovec, 6 februarja 1914. Št. 5. Slovenska L'ndska Stranka za pravice krreških SIov?eBcev. V DRŽAVNEM ZBORU. Izmed naših poslancev sta 27, jan. govorila Jarc in Korošec, krepko in odločno, Jasno je zvenelo iz njunih izvajanj, da neznosnih razmer na Koroškem ne moremo več prenašati. Liberalci hudobno očitajo naši delegaciji in sploh naši stranki, češ da v narodnem oziru ničesar ne stori. In vendar je naša stranka rabila ravno v boju za narodne pravice že parkrat najhujše parlamentarno orožje. Boj proti enostranski rešitvi laškega fakultetnega vprašanja in proti absolutizmu na Hrvaškem je priča, ki je nihče utajiti ne more. Tudi sicer se jc naša delegacija v vsakem slučaju potegnila za to, kar nam gre, žalibog ne vedno z uspehom. Uspeh ni v njenih rokah. Danes pa ze lahko rečemo, da je glede na taktično postopanje naših poslancev koroško vprašanje stopilo v ospredje, in da se ga bodo lotili z vso energijo. Nastop posl. Jarca je to jasno povedal; podkrepil ga je z vso odločnostjo dr. Korošec, Seveda si taktike ne bodo poslanci dali predpisovati od liberalcev. Toda če stranka, katere poslanec Ravnihar sedi v mladočc-škem klubu, ki podpira vlado, ki se ne upa glasovati proti nji, našim poslancem, ki glasujejo dosledno proti nji in podpirajo s svojimi glasovi najradikalnejše protivladne predloge, očita, da izdajajo narod, potem si je sama nadela značaj stranke topoglavih ljudi, ki verjamejo vsaki laži, katera je naperjena proti nam. Glede na zunanjo politiko je šlo tako-rekoč mimo naše javnosti, da je dr, Korošec v zadnji delegacijski debi predlagal poimensko glasovanje o prorač. zunanjega ministrstva, in so jiTgoslovanski zastopniki glasovali proti. Liberalec ga je napadel, da je označil naše stališče proti srbskemu imperializmu; o tem, kako je naše slovensko stališče branil proti uradni politiki, pa nimajo ti zastrupljevalci javnega mnenja nobene besede. To ni pošteno in se mora maščevati nad njimi. Glasovanje v proračunskem odboru« Vlado je vendarle zelo skrbelo, kako bo z glasovanjem. Mladočehe je dobila, da so šli ven, Kardlčak je glasoval zanjo; celo dunajska svobodnika - divjaka Heilingerja in Friedmanna, ki sicer vedno opozicional-no kričita, se je posrečilo pregovoriti za vlado. Rusinski radikalec Budžinovskij se je tudi odstranil od glasovanja. Koliko je vse to stalo, ne vemo. Naši zastopniki so seveda vsi glasovali proti provizonju in ob enem za najradikalnejše stavljene predloge. Predlog poslanca Korošca, naj se aprobacija Ebnerjeve knjige, ki tako surovo žali naš narod, takoj umakne, naj se tisti, kateri so jo zakrivili, kaznujejo in kazensko zasledujejo, je bila sprejeta. Zanjo so glasovali tudi Poljaki in krščanski socialci. Z včerajšnjim dnem je stopila na dan jasna zavest, da koroških razmer ne prenašamo več, S spretno taktiko naših poslancev so se te razmere pred strankami konkretno pojasnile. Poslanca Jarca predlog, naj se edina postavka v proračanu za koroške Slovence — 1200 K za potovalnega učitelja, črta, je bengalično posvetil, kako nezdr-žljive so koroške razmere. Slovenec mora to predlagati, ker se tudi ta denar rabi samo v nemškonacionalne namene. Svoj čas je vlada na prošnjo Katol. polit, društva za koroške Slovence po posredovanju poslancev to postavko sprejela; zdaj jo morajo Slovenci odklanjali. Bil bi prehud udarec, ko bi se bila sprejela ta resolucija. Zato so si pomagali gospodje pri vladi s tem, da so dobili načelnika proračunskega odseka Germana, da sploh ni dopustil glasovanja o tem predlogu, češ, da se pri prc-vizoriju ne morejo staviti taki podrobni predlogi. Storil je to ob odločnem odporu naših poslancev, ki imajo v zbornici manjšinski predlog, naj se preko provizorija preide na dnevni red. Poslanec Gostinčar in tovariši so vložili v drž. poslanski zbornici interpelacijo na trgovinskega ministra zaradi jezikovnih razmer pri c. kr. poštnih uradih na Koroškem. Interpelantje vprašajo, ali je znano ministru zagrizeno nemškonacional-no postopanje c. kr. poštnih uradnikov nasproti slovenskemu ljudstvu in jeziku na Koroškem in kaj hoče ukreniti, da bodo tudi slovensko naslovljene pošiljatve prišle v roke naslovljencem, ¥ KRANJSKEM DEŽELNEM ZBORU. Poslanec dr. Lampe in tovariši so vložili nujni predlog radi aprobacije slov elisilo narodnost žaleče učne knjige na Ko-roškem: C. kr. ministrstvo za uk in bogočastje je aprobiralo šolski knjigi: Ebner: Landes-kunde von Karnten in Frisch und Rudolf: Deutsches Lesebuch. V prvi knjigi se žali slovensko ljudstvo na nedopusten način, v drugi se pa silijo slovenski otroci k izpovedi nemškega nacionalizma. Dr. Lampe predlaga: Deželni zbor vojvodine Kranjske protestira proti temu z dovoljenjem cenzure v naučnem ministrstvu izvršenemu kulturnemu razžaljenju slovenske narodnosti ter zahteva hitre in temeljite remedure ter kazen za krivce. 2. Predlog se naj v zmislu § 22. poslovnika odkaže ustavnemu odseku, ki naj o njem zbornici ustno poroča. Dr, Lampe utemeljuje nujnost. Ta zadeva je splošnega značaja in sega globoko v narodovo dušo. Tozadevna učna knjiga žali ves naš narod, je dobila aprobacijo centralne vlade, ki bi morala biti enako pravična vsem. Prebere žaljive izraze, (Klici: Sramota! Škandal!) Slovenski otroci se morajo sami učiti sramotenja svojega lastnega naroda. Sicer se je stvar pretiravala, ker je v tisti knjigi rečeno, da je živina iz slovenskih krajev slaba, ne ljudstvo. Vendar pa je ostalo žaljivo in ves ton knjige. Memtem ko Slovence zaničuje, hvali Nemce. Neka druga knjiga (Deutsches Lesebuch fiir osterr. Volksschulen), ki nemški narod poveličuje. Tega se morajo slovenski otroci učiti, medtem, ko je pesem »Slovenec sem!« prepovedana v učnih knjigah. Naši poslanci so se v državnem zboru proti temu oglasili, ne čujemo pa, da bi vlada kaj glede tega ukrenila. Ta zadeva je simptomatična za razmere v naši državi! Če bodo te razmere trajale dalje, ne bo prišlo nikoli do miru v naši državi. Težišče naše države ni več na severu. Vlada naj ne misli, če se naredi mir na Češkem in v Galiciji, da bo s tem v Avstriji mir. (Tako je S) Živimo v resnih časih. Avstrija nam mora dati popolno enakopravnost in pravico. (Burno ploskanje.) To zadeva Avstrijo kot velevlast. Do gospodarske krize bi v Avstriji te čase ne bilo prišlo, če bi bile razmere v notranjosti zdrave. Iz balkanske krize bi izšla Avstrija večja in močnejša kakor je, če bi se v notranjosti pravično vladalo. (Veliko odbravanje.) Ne samo kot Slovenci, tudi kot Avstrijci želimo, da bi take škandalozne razmere kakor so na Ko-rOsAem, izginile! Seja se zaključi. Prihodnja seja v sredo dopoldne ob 11. uri. Liberalci na Kranjskem — narotìsì škodljivci. Kadarkoli »Slovenec« odločno povzdigne svoj glas za pravice slovenskega naroda, takoj pridejo liberalni listi in kriče: »Vidite, »Slovenec« pravi, da S. L. S, ne stori svoje dolžnosti«. Tako izrabljajo liberalci vsako besedo za svoje napade, če mi konštatiramo, da Slovenci nimamo vsled pritiska močne nemško-narodne parlamentarne zveze in deloma tudi nemških krščanskih socialcev vselej vspehov pri najprimitivnejših narodnih zahtevah, in zahtevamo, da se z ozirom na to strune napilo. tedaj liberalni listi nimajo nujnejšega, da to samo strankarsko izrabljajo. Liberalni listi pri tem otvorijo ogenj na stranko, ki narodni naši poziciji ne bode koristil. Taka je resnost liberalne politike. Taka je sedaj ena stran liberalnega časopisja. Na drugi strani nas pa zmerja s »hinavci«. Na drugi strani se liberalci pokajo na narodna prša, da kar — otlo doni. Na papirju so vam ti ljudje narodnjaki, da se blišče v vseh treh narodnih barvah, tam kjer imajo sami moč, pa Nemcem povsod popuščajo. Pri poročilu iz zadnje seje dež. odbora smo to posebno občutili. Deželni odbor odklanja zahtevo nemških tr-žiških tovarnarjev po nemških računih in dopisih, — mestni magistrat ljubljanski pa sipa Nemcem samonemške račune. Na mestnem magistratu ljubljanskem se v času, ko Slovenec na celovškem kolodvoru ne dobi niti voznega listka v slovenskem jeziku, vabijo k obč. seji nemški občinski svetniki s samonemškimi vabili. Zadnjič je celo »Dan« kaj značilno konstatiral o poslovanju na mestnem magistratu: »Prošnje »Schulvereinskega« otroškega vrtca se vedno takoj in ugodno rešujejo. To se je zgodilo v kulturnem središču v »beli« Ljubljani.« — Mi pa k temu pravimo: pripravlja se v Ljubljani, v katere imenu kričita »Dan« in »Narod«, še nekaj hujšega! V času, ko se slovenskim otrokom na meji pod kaznijo prepoveduje slovensko govoriti, se v Ljubljani pripravlja zgradba nove mestne nemške šole na mestne stroške! In sedaj vprašamo resne ljudi: Ali moremo skupaj s takimi ljudmi, ki se ob resnih trenotkih tako obnašajo? Nam je bilo vedno resno in pošteno za koristi slovenskega naroda, zato nam naša vest veleva, storiti samo eno: S. L. S, bodi močna dovolj, da ji bo mogoče sami vspešno se boriti za slovenske interese, kljub temu, da ji ravno takozvani narodni kričači ob vsakem njenem koraku za narodne koristi mečejo polena pod noge. Kranjski liberalci doslej koroškim Slovencem še niso nikdar pomagali in s svojim obnašanjem jim tudi sedaj samo škodujejo. Slovenci radi tožimo, pa premalo jih je, ki bi z dejanskim delom kaj žrtvovali se za ljudstvo. Naša organizacija je bila, ki je vedno kazala na pot teh žrtev, ona je dvignila ljudsko izobraževalno delo, ona je prva dvignila s tem pravo slovensko narodno samopomoč. Če bi razvoj slovenskega ljudstva bil odvisen od liberalnih omizij in liberalnih redakcij, bi zavednost slovenska še do tja ne segala, kamor sega ljubljanska megla. Ogromna večina dejanjskega narodnega dela leži na ramah naših somišljenikov — posebno slovenskih duhovnikov na Koroškem in na mladem našem naraščaju na spodnještajerskih mejah. Sedanji položaj slovenskega naroda pa kliče še vedno več moči na to delo. S tem delom se praktično pripravlja, bodočnost našega naroda. Vse drugo delo in vsi nastopi ne bodo imeli sedaj mnogo vspeha. Naše mnenje je: v prvi vrsti vsi, ki čutite količkaj moči v sebi — na pomoč naši izobraževalni organizaciji, na pomoč »Slovenskim krščansko socialnim zvezam« na Koroškem, Štajerskem, Primorskem in Kranjskem! To delo naj se pomladi, oživi! Podrobnega dela potrebujemo več kot pa velikih besedi! Delavci nodrobnega dela res ne bodo preveč svetili, pa imeli bodo zavest, da so kaj resnega in resničnega stordi za bodočnost svojega naroda. Na še večje delo pa tudi za »Slovensko Stražo«! Vprašajte koroške Slovence, kdo največ sedaj dela za koroške Slovence. Dobili bodete odgovor: »Slovenska Straža«! Nanjo se opirajo koroški Slovenci v prvi vrsti, od tistih, ki hočejo v nedelja v ljubljanskem »Mestnem domu« zanje govoriti, so dobdi doslej samo prazne besede in mnogo bridkih skušenj in prevar, Z vsakim darom »Slovenski Straži« koristite narodu več kot z najbolj plamtečim narodnim govorom! Najboljša slovenska dejanja so podrobno narodno delo, zato se mora v tem oziru storiti vse, kar je v močeh Slovencev, ki nesebično ljubijo svoj narod in bodočnost slovenskega naroda bo drugačna, kakršno si mislijo naši narodni nasprotniki! Otvoritev itMim ito Korolesa. Po več nego poldrugoletnem počivanju je bil deželni zbor koroški zopet otvor-jen v torek, dne 3. svečana. Poslanci so bili razven obolelega grofa Lodrona vsi zbrani, tudi poslanec Grafenauer je bil navzoč, z obvezo na levi roki. Deželni glavar baron pl. Aichelburg se je v otvoritvenem govoru spominjal prevrata na Balkanu in odgovornost za nedelavnost koroškega deželnega zbora zvračal na državni zbor. Pozdravil je novega deželnega predsednika ter ga prosil njegove pomoči, zlasti da bi pri osrednji vladi na Dunaju posredoval, da bi se koroške zadeve hitreje reševale, Konečno se je spominjal SOletnice rojstva nadvojvode Franca Ferdinanda in pozval zbornico, da zakliče presvetlemu vladarju trikratni »hoch«. Deželni predsednik baron pl, Fries je v daljšem govoru pozdravil deželni zbor koroški in razvil svoje misli o nalogah državne uprave. Povdarjal je potrebo strogo zakonite nepristranske uprave, ki mora odgovarjati opravičenim željam in interesom prebivalstva. Politična uprava ima mnogo zastarelih predpisov, ki jih je treba izpremeniti, toda za celo državo, ne samo za posamezne dežele. Upravo pa mora prevevati tudi dober duh, duh strogega izpolnjevanja dolžnosti in požrtvovalnosti nasproti državi. Enotna državna misel je prvi pogoj za uspešno delovanje. Posebno pozornost, je naglašal deže.-ni predsednik, je treba na Koroškem obračati na poljedelstvo, gozdarstvo in bogate vodne moči koroške dežele, ki naj bi koliki rtoliko nadomestile propadlo železno industrijo na Koroškem. Glede šolstva se je ob odobravanju poslancev izjavil, da se bo šolstvo moralo v bodoče pač na praktične potrebe bolj ozirati nego dosedaj. Obljubil je zbornici svoje sodelovanje in končal s pozivom k skupnemu delu v blagor dežele. Nato je poslanec Dobernig napravil obljubo v roke deželnega glavarja. Dober-nig je bil izvoljen od trgovske in obrtne zbornice namesto umrlega bivšega celovškega podžupana pl. Dietricha. V prejšnji periodi je bil izvoljen od celovškega mesta, pri zadnjih deželnozborskih volitvah v deželni zbor 1. 1909 je pa kandidaturo za deželni zbor odklonil. Zdi se, da so ga nemški nacionalci prosili, da se da zopet izvoliti, ker nasproti Steinwenderju, ki jim je presamostojen, nimajo v zbornici prave moči. Od Doberniga upajo rešitve šolskega vprašanja, ki je vsled znanega predloga dr. Steinwenderja nekoliko odtujila učiteljstvo nemškonacionalni stranki. Državni zbor edgoden. C. kr. brzojavni urad poroča: Ministrski predsednik grof Stiirgkh je predsednika obeh zbornic pismeno obvestil, da z Najvišjim pooblastilom dne 31. jan. odgodi državni zbor. Včerajšnja pogajanja s češkimi strankami so ostala brezuspešna, ker Stiirgkh ni mogel ali ni hotel povedati roka, kdaj razpiše nove volitve za češki deželni zbor. Ob tričetrt na 4, uro popoldne je Stanek Stiirgkhu naznanil, da Čehi z njegovo^ izjavo niso zadovoljni. Sejo predsednik Syl-vester nekaj minut po tričetrt na 4. uro otvori in naznani, da zaključuje sejo, ker je poslovnik naspjoti obstrukciji čeških agrarcev preslab. Češki radikalci in agrar-ci kriče. Ob 4. uri popoldne je bila seja kunčana. Dr. Sylvester je izjavil, da se zbornica približno 10. marca zopet sestane in da bo do 3. aprila zborovala. Zvečer je zbcroval ministrski svet, ki je sklenil, da se zbornica odgodi in da se začasen proračun s § 14. uveljavi. Na češko - nemška spravna pogajanja je odgodenje, kakor poroča »Hlas Naroda«, jako slabo učinkovalo in je več čeških politikov izjavilo, eia naj se tudi spravna pogajanja odgodijo. Pravi vzrok obstrukcije. Začetkom današnje seje so se češki agrarci drug za drugim oglašali za beseao k opraviiniku. Pozornost je vzbudilo, ko je vstal tudi poslanec Udržal ter se izrecno izjavil za obstrukcijsko taktiko. Vedelo se je namreč, da Udržal in njegova precej močna skupina v agrarnem klubu s kraja ni odobravala obstrukcije, sedaj pa se_je šlo zato, da agrarna stranka ne doživi s svojo taktiko poloma in zato so se tudi mirni elementi pridružili obstrukciji. Kmalu nato se je prekinila seja in se začela zadnja pogajanja s češkimi agrarci, Dočim so s kraja češki agrarci očito izjavljali, da zahtevajo parlamentarizira-nje kabineta, v katerem so tudi njihovi zaupniki zastopani, so zadnje dni spremenili svojo motivacijo, ki je njih volilcem bolj razumljiva, namreč brez češkega deželnega zbora nobenega državnega zbora. Zahtevali so, da se takoj razpišejo volitve za češki deželni zbor, ker so po njihovem prepričanju samo deželni poslanci poklicani voditi pogajania. Grof Stiirgkh jim seveda tega ni mogel obljubiti, kajti v istem t ^nutku mu odpc dejo vsi češki nemški poslanci. S tem pa bi skopnela Stiirgkho-va skupina. Kaj pomeni obstrukcija čeških agrarcev? Oni so najmočnejša češka stranka, ki je sedaj na vrhuncu svojega razvoja, Dočim ima mladočeška stranka, ki ni niti za polovico tako močno zastopana kakor agrarna, dva ministra, nimajo agrarci niti enega zaupnika na ministrski klopiUFo sta nje je bilo za agrarce nevzdržljivo. Zato so poskušali vse, da dosežejo spremembo. Grof Stiirgkh tega ni pravočasno uvidel in tako je moralo priti do katastrofe, obstrukcije, ki se neha s § 14. lo je prvi slučaj, da mora vlada poseči k § 14., odkar obstoji poslanska zbornica z splošno in enako volilno pravico. Kakor se nam iz informiranih krogov poroča, bo poslanska zbornica odgodena samo za en mesec. Dne 3. marca se bo zopet sestala. Zbornico čakajo takrat velika dela: Zvišanje rekrutnega kontingenta, bo-senske železnice, lokalne železnice, veliki finančni načrt, socialno zavarovanje itd. Ali bo takrat šlo? Češki agrarci so sedaj motivirali svojo obstrukcijo z razlogi, ki bodo imeli tudi nadalje svojo veljavo. Ako torej Stiirgkh ne ugodi njih željam, in jim ne da zastopstva v svojem kabinetu, je malo upanja, da pridemo do rednega zborovanja. Potem je tudi vprašanje, ali stojimo pred kabinetno, ali parlamentarno krizo. Heva Mftiiska mi Generalni obračan s Turčijo? {Brzojav našega poročevalca.) Belgrad, 3, februarja. Konference, ki se vrše te dni v Peterburgu in katerim prisostvuje v zadnjem hipu tudi gosp. Hart-wig, so za nadaljno bodočnost balkanskega polotoka velike važnosti. Baje predseduje pogovorom med Sasonovom, Pašičem in Veniselosom car Nikolaj sam. Na vsak način pa je car obiskal srbskega prestolonaslednika v zimski palači in se polurnemu pogovoru, ki se je med njima vršil, pripisuje velik političen pomen. Pri teh pogajanjih se gre za ustvaritev nove balkanske zveze. V Peterburgu namreč kljub ^ dementijem bulgarske vlade dobro vedo, da sta Bulga-rija in Turčija v principu sklenili zveza in jo morebiti tudi že ratificirali. Nova balkanska zveza bo imela torej kot svoj prvi namen braniti sedanje stanje pred eventualnim turško-bulgarskim napadom, rvar se Rumunije tiče, je kralj Karol dopisniku »Ruskega Slova« sam izjavil, da bi morala poseči vmes, ako bi se Bulganja sprijela s Srbijo, kar je čisto gotovo, če Turčija napade Grčijo, Rusija je pred časom Bolgarijo vprašala, bi li rajši ne pristopila k Srbiji, nakar je dala bulgarska vlada ne-oficielno vedeti, da zahteva od Srbije odstop vzhodne Makedonije in avtonomijo za bulgarske šole in cerkev v ostali Makedoniji. Kaj bi Srbiji ona nudila, o tem se je pa baje zelo nejasno izrazila. Srbija je to a limine odklonila in se je srbsko-grška alijanca zadnji čas celo le še bolj utrdila, Rusija pa meni sedaj, da je bulgarsko-iur-ška zveza, ki je temu sledila, samo piatomene vrednosti, Veniselos je namreč na svojem potovanju po Evropi dosegel, da bodo egejsko vprašanje rešile velesile same in to rešitev tudi s svojo avktoriteto ščitile; dosegel je tudi, da Turčija in Bul-garija zazdaj še ne dobita posojila in je menda nakupil tudi en že dogotovljeni dreadnought. Zato so ruski diplomati Pre" pričani, da bi se Bolgarija le dala pridobiti za to, da pristopi bloku ostalih balkanskih držav, ako se sklene. Balkanske države so pa tudi voljne Bolgariji v tem slučaju ponuditi take teritorialne < kompenzacije, da bo politično, gospodarsko in moralno lahko zadovoljna in ki se bodo likvidirale, ko pride za to čas. Pašič se poda po svojem peterburškem posetu po kratkem oa-moru v Belgradu v Bukarešt, da konienra z romunskim kabinetom in doseže z njim sporazum glede v Peterburgu obravnavanih reči. Daši Rusija pri tem naglasa svoje popolnoma miroljubne namene, so tu vsi prepričani, da se gre za nov generalni obračun s Turčijo, ker si sicer ni mogoče misliti, na čegav račun naj bi se^ bulganja odškodovala z ozemljem. Na vsak način se v Peterburgu pripravljajo zopet svetovno-važni dogodki. Dnevne novice« — S. K. S. Z. za Koroško. Izobr. društvo v Št, Lipšu ima občni zbor dne 15, februarja in vprizori tedaj igro »Tri sestre«. Izobraževalno društvo v Vogrčah ima svoj občni zbor dne 15. febr, z govorom in igro »Repoštev«. ______Iz koroškega vilajeta. Znano je, kako se na Koroškem pri uradih deli pravica Slovencem, zlasti pri c. kr. deželnem sodišču v Celovcu. Svoj čas smo poročali, da se je na slovensko prošnjo vknjižila lastninska pravica namesto na »Družbo sv. Mohorja v Celovcu« na »Hermagorasve-rein« in to z izključno nemškim sklepom. Rekurz zoper tako samolastno postopanje in kruto žaljenje, vložen na najvišje sodišče, proti pričakovanju tudi ni imel uspeha. Ker je bila vsledtega redna pravna pot končana, se je vložila pritožba na c. kr. pravosodno ministrstvo z zahtevo, da od-pomore proti navedeni nezakonitosti. Od erarja se je zahtevalo tudi povrnitev stroškov. Za presojo te zadeve bi bilo pristojno c. kr. višje deželno sodišče v Gradcu. Ker pa bi bilo to nadsodišče vsledtega, ker isto svojčas ni ugodilo tozadevnemu rekurzu, nekako sodnik v lastni zadevi, je sedaj odločil c. kr. najvišji sodni dvor, da se bo vršila razprava namesto v Gradcu pred c. kr. višjim deželnim sodiščem v Trstu, Tozadevno delegiranje je odrejeno vsled odločbe c. kr. najvišjega sodnega dvora z dne 27. jan. 1914, št. Nd. VI., 604/13/2. — Stvar je zelo zanimiva in načelne važnosti ter bomo o izidu poročali. — Sodalitas ss. C, J. v Celovcu bo v četrtek dne 12. svečana ob 1, uri pcpol-dne. — Hotel »Kaiser von Čsterreich« v Celovcu v konkurzu. Hotel »Kaiser von Čsterreich«, svojčas prvi hotel v Celovcu, je v konkurzu. Hotelir Lerch dolguje med drugim trgovcu Spitri 36.000 K, mesarju Košiču 8.000 K, mesarju Krainerju 8.0G0 K itd. Upravitelj je predlagal poravnavo, pri kateri bi bili dobili upniki 20% svojih terjatev, ki pa so tako poravnavo odklonili. Vodstvo hotela je prevzel France Schierer iz Dunaja, — V Celovcu so preteklo soboto, dne 31. prosinca 1914 napravili mestni redarji svoj ples pri Sandwirtu. To nas dalje nič ne briga, ako bi se ob tem ne bil žalil tako očividno narodni čut Slovencev. Hodnik, ki veže hotel z dvorano, torej pročelje stavbe so okinčali z električnimi lučicami obdanim mestnim grbom, okolo katerega so po celem hodniku ovili črno-rudeče-žolte cape. Od takšne korporacije kakor je mestno redarstvo, bi pač človek kje drugje v mešanem mestu ne pričakoval odkritega žaljenja druge tam bivajoče narodnosti! Saj nemški nacionalizem na celovškem mestnem magistratu postaja že klasičen. Dokazov je na cente za to. — In te nem-ško-nacionalne prireditve se je vendar po poročilu »Fr, St.« tudi udeležil eksc. baron Fries-Skene, dež. predsednik, dočim je baje vabilcem na ples »Nar. čitalnice« v Celovcu se izjavil, da se tekoči pust nobene plesne veselice načeloma ne udeleži. Kdo mu naj še verjame? — Umrl je I. Sušnik, posestnik, gostilničar in bivši župan občine Medgorje pri Grabštanju (okr. glavarstvo Celovec). Rajni je bil strasten nasprotnik Slovencev in jim kot župan skrajno nasilen in krivičen, Na »stolec« je zlezel in se obdržal le po običajnem koroško-nemčurskem sredstvu: po gratis-golažih in gratis-šnopsu in pivu. Kot »Herrenbauer« se je dal tako izrabljati celovškim nemško-nacionalnim gospodom v kvar samemu sebi in v zlo svojim slovenskim sorojakom. Naj se ob grobu žalostni spomini pozabijo, iz njih pa naj vzklije srečnejša in veselejša era občini Medgorje, ki tvori lep planinski' kotiček slovenske zemlje, kateremu pa nemško-napadujoče nasilje ni prizaneslo s svojimi vpadalnimi poizkusi. Umrl je v Gradcu na kliniki na tuberkulozi. V četrtek so ga po železnici prepeljali na ž. postajo Grabštanj, v petek je bil pogreb v ekspoziturm župniji Podgrad (ki se sooskrbuje iz Medgo-rij). — Pri zadnji občinski volitvi oktobra 1913 so Sušnika lastni pristaši pustili na cedilu in odslej imamo svojca za župana. .— Bil je lesni trgovec — velik špekulant, in je imel v odboru za regulacijo Drave tehtno besedo. + Hujskanje »Svobodne šole«. Skoro 50 odstotkov v izdatkih porabi Koroška dežela za šolstvo. L. 1912. je deželni zbor reguliral učiteljske plače in v ta namen zvišal že itak visoke deželne doklade za 15 odstotkov, kar bo znašalo letnih 400.000 K več. V deželi vlada strašna revščina, zlasti kmetski stan se komaj še vzdržuje. Ljudstvo ne živi vendar od samih šol. Ce je šolska oblast sklenila skrčiti število razredov po deželi, je imela pač svoje upravičene vzroke v slabih deželnih financah. Kaj torej še hoče društvo »Svobodna gola« s svojim hujskanjem? Ljudje, ki ne čutijo težkih bremen, kakor kmetsko ljudstvo in ki red io plačo od dežele ali na to, ali je dobra ali no dobivajo svu-države, ne glede slaba letina, pač lahko govorijo in stavijo zahteve Zlasti Slovenci pač nimamo nobenega povoda, navduševati se za agitacijo »Svobodne šole«, ki jo je začelo to društvo po Koroškem. V slovenskem delu dežele so itak že v vsakem kotu otvorili nemško šolo, da v njej mučijo po zloglasnem Koroškem šolskem sistemu slovenske otroke, ubijajo njihovo pamet, in da imajo povsod dovolj nemško - nacionalnih agitatorjev-— učiteljev. + la koroške Slovence je poslal »Slovenski Straži« g. primarij dr. Derganc 100K. — Vsem, katerim je zadnje dni utripalo srce v bolesti ob krivicah, ki se gode koroškim Slovencem, naj se podvizajo do takega plemenitega dejanje! »Slovenska Straža« hoče svoje moči v prvi vrsti posvečati koroškim Slovencem. Že doslej je s pomočjo koroškega pododseka dosegla mnogo vspehov, pa jih bo še več, ako ji pri delu za koroške Slovence vsi pošteni in zavedni Slovenci pribite na pomoč. Na pomoč koroškim Slovencem po »Slovenski Straži«! — Pevska veselica s tombolo. Slov. kršč soc. zveza za Koroško priredi dne 15. svečana v Celovcu pevsko veselico s tombolo, pri kateri bodo, kakor že nekaj let sem, sodelovali najboljši koroški pevski zbori. Tej prireditvi naj se umaknejo vse prireditve pevskih društev po deželi! — Koroško društvo katehetov priredi od 1. do 3. sept. 1914 tečaj katehetov v Celovcu. Protektorat tečaja je prevzel pre-vzvišeni krški knezoškof dr. Baltazar Kal-tner. — Vrbsko jezero je popolnoma zamrznilo in je drsalno društvo otvorilo 29. t. m. drsališče do Otoka. Led pa ni posebno gladek, ker je padlo nanj nekoliko snega. — Bomohrambna uprava v Celovcu bo nakupovala konje prihodnjo pomlad 9. sušca v Grabštanju, 10. stišca v Račji-vasi pri Gospa Sveti in 11. sušca v Celovcu. — Umrla je v Celovcu 87letna Josipi-na Madile, roj. Wagner, mati stavbnih podjetnikov Antona in Frančiška Madile. — Zmrznil je pri Tigerčah na Koroškem 521etni dninar Urban' Lackner, + Javkanje »šulferajna«. Nemško nacionalni listi zelo tarnajo, ker so se Nemci naveličali prispevati šulferajnu in je clošto letos meseca januarja 40.000 kron manj prispevkov, kakor lani. Vodstvo šulferajna je po poročilih nemških listov obupano in roti Nemce, da naj pridno prispevajo, češ, da je ob mejah slovanska nevarnost velika. -f- Odbor za nabiranje narodnih pesmi je doslej nabral čez deset tisoč slovenskih narodnih pesmi z napevi! — Kako je lep vojaški stan ,,, Pri vojaških vajah, lei jih je imel celovški pešpolk štev. 17 v Glinah pri Borovljah, sta zmrznili nekemu vojaku obe nogi, V brezupnem stanju so ga pripeljali v celovško bolnišnico. Menda bi se vojaške vaje lahko opravljale tudi še ob drugem času, ne pa ravno v takem strupenem mrazu. Mladi vojak bo najbrže ob obe nogi in potem bo dobil najbrže dovoljenje, da bo stal z lajno po cestah in prosjačil in kazal ljudem vso človekoljubnost vojaške uprave. — Aretirali so v Beljaku brivskega pomočnika Petra Bukovica iz Zagreba radi nenravnih dejanj. — Dramatičen transport turškega izdajalca, Turška vojna uprava je za časa prve balkanske vojske zapazila, da so se brzojavke, ki jih je vrhovno armadno poveljstvo pošiljalo podrejenim poveljstvom v Tracijo, vedno napačno tolmačile. Prišli so na to, da je nek poštni uradnik besedilo vedno popačil, pravo besedilo pa sovražniku izdajal. Oblast ga je sklenila zapreti, mož pa je medtem že v Ameriko zbežal. Turčija je v New York sporočila, gre 2a navadnega sleparja, nakar so uradnika na Ellis Islandu kljub njegovim protestom poslali nazaj v Trst, kjer se je bil vkrcal. Tu so ga prijeli in s »Prago«, s katero so poslali v Carigrad nazaj znano ponesrečeno valonsko ekspedicijo, v spremstvu spretnih policijskih agentov Vovka in Bitežnika dne 14, jan. ekspedi- rali v Carigrad. Ko so pristali v Pireju, pa je izdajalec skočil s krova v neko ladjico in odtod na suho ter tekel, kar se je dalo. Vovk, ki ima dobre noge, pa jo je ubrisal za njim, pa je imel to smolo, da je v svojem divjem diru podrl na tla neko damo. Vsled tega je grška policija prijela tržaškega policijskega agenta, ki je, jezen zavoljo svoje nezgode, komaj pojasnil, zakaj se gre. Končno so begunca le prijeli, a se mu bržčas ne bo nič zgodilo, ker Grki izdajalca Turčiji najbrž ne bodo izročili. Bitežnik se je peljal naprej v Carigrad sporočit policiji ves dogodek. RUSIJA IN AVSTRIJA. Reroiin. »Tagliche Rundschau« poroča, da vzdržuje Rusija veliko vojsko in nabira veliko živeža in orožja ter se je preskrbela v Franciji z mnogim denarjem. Dunaj. »Zeit« poroča, da se vsled prestopkov ruske obmejne straže avstrijsko orožništvo na meji popolnoma militarizira kakor tudi finančna straža, ki dobi moderne puške. Veliko orožnikov je dobilo konje. Skupni stroški za to znašajo 400.000 K. RUMUNI HOČEJO SVOJIH PRAVIC. Dunaj. Ogrski ministrski predsednik grof Tisza je bil pri cesarju v avdijenci ter mu, kakor se trdi, poročal o svojih pogajanjih z Rurnuni, ki zahtevajo enakopravnost. Tisza je glede tega konferiral tudi z Berchtoldom, ker je ta zadeva tudi v zvezi z zunanjim položajem. OGRSKA PREKANJENOST. V reški ladjedelnici »Danubius« so odpustili te dni 500 delavcev. Govori se da jih bo tem sledilo še 900. To je pač hud udarec za delavstvo in njih družine. Odpustitev tega velikanskega števila delavcev opravičuje delniška družba Ganz & Komp. s tem, da je sedaj po spustitvi »Szent Istvana« v morje zmanjkalo dela. Ta izgovor slabo drži. Resnica na celi stvari bo najbrže ta, da mislijo Ogri s tem od uprave vojne mornarice kolikor mogoče največ izsiliti pri oddaji gradenj novih superdre-dnoutov. Ogri zahtevajo od uprave vojne mornarice, če smo prav poučeni, da jim ta odda gradbo dveh drednou-tov; temu se pa vojna mornarica proti-vi, ker so Ogri pri gradnji »Szent Istvana« pokazali, da njihovo podjetje v nobenem oziru ni zanesljivo. Gradnjo drednoutov se misli, kakor se sedaj čuje, tako oddati, da se bosta gradila v Trstu dva, v Reki eden in v puljskem arzenalu v lastni režiji eden. Da bodo Ogri napeli vse moči, da dobijo gradnjo dveh takih velikanov ni treba Hatere, ki imelo svoje otroke rade, Jim dajo sa okrepčilo dobrega mleka s Kathreinerjevo Kneippovo siedilo kavo. Kathrelnerlewa se po sleultem , Kathreinerjevem načinu napravlja , Iz najboljšega sladu in je ie 23 let zdravniško priznana krepilna pijača. Pri nakupu se mera vedno Izrecno« zahtevati pristna Kathrelnerjeva v za*1 prtih zavojih s sliko župnika Knaippa. Sin. « K tA še posebej omenjati. Saj je bilo prvotno tudi sklenjeno, da bi se »Szent Ist-van« gradil v Pulju. Tudi takrat so znali Mažari to preprečiti in bodo isto igro brez dvoma tudi sedaj začeli. Začetek njihovega manevra pa je najbrže sedanje odpuščanje delavcev v tolikem Številu. K POLOŽAJU NA BULGARSKEM. Belgrad. »Balkan« priobčuje dopis iz Sofije, v katerem se izvaja, da sta Gešov in Danev pred celim svetom glasno povedala, da Rusija tako dolgo ne bo pomagala Bul-gariji, dokler se na njenem prestolu nahaja kralj Ferdinand. To je napravfo na bolgarske politike globok vtis in spravljivi elementi so se že zedinili zato, da vržejo sedanjo vlado in opozore kralja Ferdinanda, da usoda države ne more več ostati v njegovih rokah. — »Novosti« pišejo, da je politična kriza v Bolgariji dosegla sedaj svoj vrhunec in da so dnevi kralja Ferdinanda šteti. Bolgarski po’itiki naj se uče iz preteklosti in krenejo na pravo pot, Sofija. Štiri socialno demokraške voditelje so v Sofiji aretirali, ker so agitirali proti vladarju in proti vladi. O KRALJU FERDINANDU poročajo srbski listi, da ga jeseni ni pregovoril ne cesar, ne minister Berchtold, da se vrne v Bulgarijo, ampak znana dunajska vedeževalka gospa Knopp, ki stanuje nekje blizu poslopja »Uranije« in ki v visokih aristokratskih krogih uživa baje velik ugled. Prerokovanje se je glasilo za kralja ugodno: Videli boste teči mnogo krvi, a Vaša se ž njo ne bo mešala; mnogo solza se bo prelilo, a ne Vaših ,,. Kdo ve, če ni vedeževalko poprej nekoliko poučil grof Berchtold. Po sveiii. Vojakom zmrznile noge. Na Tirolskem so imeli te dni deželni lovci vaje. 2 kompaniji vojakov sta imeli splezati na visoko goro. Odmarširali so ob 5. uri popoldne in so prišli na vrh ob 5. uri zjutraj. Pota so bila ledena in silno težavna. Na nekaterih krajih je bil sneg visok 3 metre. Na 2.000 m visoki gori je vladal strašen mraz, da so vojaki kar z zobmi škrtali. Z gore so se podali ob 10. uri dopoldne in so prišli nazaj v kosamo ob 5. uri popoldne. 70 vojakom so zmrznile noge tako, da so jih inorali poslati v vojaško bolnico v Tridentu. Nekaterim so morali prste operirati. Umestna prošnja. Zveza za varstvo ptic se obrača na vse gozdarje in lovce s prošnjo, da bi v letošnji ostri zimi skrb-za hrano pticam. Za žolne, senice in enake ptice, ki se hranijo z žuželkami, se na cen in lahek način poskrbi, ako se razne ubite roparske živali denejo iz kože in meso obesi na kako drevo v gozdu, To bodi opomin tudi za vsakega izmed nas, da se po svojih močeh zavzame za prezebajoče in stradajoče ptice. Povodnji v Braziliji so naravnost katastrofalne. Mesto Novalaga je popolnoma izginilo, kakor tudi več drugih krajev. Škoda je ogromna. Dobro jo je pogodil. V neki gosposki hiši v Berlinu so radi električne razsvetljave poklicali monterja, ki je prišel z vajencem in začel svoje delo. Medtem je v dotično sobo prišla hišna gospa in vsa prestrašena glasno zaklicala sobarici: »Marija, kaj pa mislite, da ste pustili srebrnino tu ležati, ko imamo vendar delavca v hiši!« Monter je prvi hip presenečen nad tako brezobzirnostjo, potem se pa obrne k vajencu in mu glasno pravi: »Kori, pojdi takoj na hodnik, kjer sem obesil svojo suknjo; vzemi iz nje uro z verižico in pa denarnico ter nesi oboje spravit moji ženi. Treba biti previden, ker sva v tuji hiši.« Človeška pečenka v pariških restavracijah. Nedavno umr'i izna;ditelj modernih hladilnih naprav, francoski inženir Ch. Tellier, opisuje v svojih »Spominih« med drugim ta-le doživljaj: Začasa obleganja je je vladala v Parizu velika draginja in po- manjkanje živil. Bilo je le malo restavracij, kjer se je za kolikor toliko mogočo ceno dobilo jesti. V eno teh gostiln je hodil s svojimi prijatelji na hrano tudi on. Nekega dne, ko se je slučajno sam nahajal pri mizi, je našel na jedilnem listu zapisano neko jed, ki mu je ugaja’a ter jo je tudi topot naročil. Pečenka mu je izvrstno dišala, dasi si ni bil na jasnem, od kakšne živali naj bi to meso bilo. Nad tem si pa ni dalje belil glave, marveč je hotel porabiti ugodno priliko in se zopet enkrat pošteno najesti — naročil je še eno porcijo. Natakar je rekel, da je pečenka najbrže že pošla; vendar je šel v kuhinjo in se kmalo zmagoslavno vrnil z novim kosom pečenke. Z velikim tekom se je hotel spraviti inžener na svojo jed, ko mu oko obstane na kosti, ki je gledala iz mesa. Nehote je začel ugibati, od katere živali bi pač ta kost bila, a z nobeno se ni strinjala. Tu se mu zasveti grozna misel, katere se je izpočetka hotel si'oma obraniti, Toda kost ?e govorila glasno in jasno: pred stìoo je imel človeško meso. Poln groze se je dvignil; misel, da je jedel človeško meso, mu je bila neznosna. In vendar je bilo res. V tistih dneh so se namreč na pariški periferiji vedno vršili ma'hni spopodi med obleganci in oblegovalci. U-bite vojake so brezvestni tovariši za majhen denar prodajali dobičkaželjnim gostilničarjem v mestu, ki so nato svojim gostom za visoke cene stregli s človeškim mesom. Past za bolhe so si izmislili Kitajci — seveda že bogve kdaj. Stvar je čisto enostavna: Vzame se poljubno dolg kos bambusa s približno 6 cm premera; vanj se napravijo po dolgem lukn'e. Nato se vzame ravno tako do’go, a za par centimetrov tanjša palica; namaže se s ptičum klejem in porine v opisani bambus — past je gotova. Ta past se položi v postelj na poljubno mesto. Bolhe, ki zlezejo v luknjice, se vjamejo na k’eju, Ali se bolhe rade love v to past ali ne — viri ne povedo. Požar v Iški je vničd Gosariov mlin in gostilno istega imena. Škoda je 70,000 do 80.000 kron. (te Vam hoče Vaš založnik v svojem interesu kaj drugega dati, tedaj ne smete v Vašem interesu nič drugega vzeti, kot samo staropriznani, pristni iiižmiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitii MÉSI imiiiiiiuiiniiisimtmmiiiiillimil čigar nedosegljiva kakovost uživa svetovni glas. Ozirajte se brezpogojno na zgorajšno varstveno znamko ! Vsesplošno oboroževanje. V prihodnjih petih letih bodo evropske velesile izdale za oboroževanje 46 miljard, in sicer: Avstro-Ogrska 4.5, Nemčija 10, Ivalija 3.5, Rusija 12, Francija 8 in Anglija 8 miljard. Kaj bi se lahko s tem denarjem napravilo na socialnem polju! Živo pokopali? V ogrskem židovskem mestecu Szatmarju se je minoli petek dopoldne ob 9. uri na ulici onesvestila 21 let stara kontorisiinja Marija Balajti. Prenesli so jo domov k starišem in jo skušali spraviti k zavesti. Baje so poklicali tudi zdravnika in je ta izjavil, da je dekle mrtvo: zadela jo je srčna kap. Ker judovska vera predpisuje, da mora biti vsak mrlič pokopan tekom 24 ur, drugi dan je bila pa sobota, ko tudi ni dovoljeno pokopavati mrličev, — zato je židovski duhovnik odredil pogreb že za 2. uro popoldne t. j. pet ur potem, ko se je dekle onesveščena zgrudila. S prvo zvezdo v petek zvečer se namreč že začne židovski sobotni praznik. Dekleta so pokopali, med ljudmi pa se je širila govorica, da Marija Balajti ni bila mrtva, marveč le onesveščena, da je bila torej živa pokopana. Za stvar se je začela zanimati tudi oblast in med drugimi zaslišala žensko, ki umiva mrliče; le-ta je izpovedala, da je M. Balajt med umivanjem večkrat počasi odprla in zaprla trepalnice; tudi je imela roke popolnoma volne in lahno rdečico na obrazu. Dekličina mati se je bila branila pokopu, a rabinec je zahteval, da se isti takoj izvrši. Dekletovo truplo bodo izkopali. Milijonska ustanova za škroiulozne otroke. Neki meščan mesta Charlotten-burg je daroval mestu Charlottenburg en milijon mark. Obresti se porabijo za škro-fulozne otroke. Isti mož je Berolinu daroval 5,000.000 mark za ustanovitev šol v gozdih. Radi štrajka premogarskih težakov in voznikov v Londonu je nastalo v mestu silno občutno pomanjkanje premoga, saj je počivalo 15.000 parov delavnih rok. Pomanjkanje so čutili zlasti revni sloji in bolnišnice. V middleseški bolnišnici so si pomagali na ta način, da so 20 medicincev poslali s tovornim avtomobilom po premog v skladišče. Dijaki so brž naložili poln voz in se potem zmagoslavno z dvignjenimi lopatami vrnili v bolnišnico. mm Is sW ®So* oMiilraM! le Mašlislte! litro m®àiB TEYMOMEL SCILLAE, in nanovo izšla kniisra (Slovenski Mie). | Priredil msgr. Valentin P o d g o r c. [j 0 Mehko vez. K 4'—, za družnike K S-—, Q H po pošti 40 vinarjev več. — Trdo vez. [j q K 5"40, za družnike K 4^—, po pošti Q Veselje do dela, veselje do življenja jemljejo skrninaste bole- , čine, nevralgie in piotm. ^ Proti njim se z uspeirom i od zdravniških rabi g avtoritet priporočeni 0 40 vinarjev več. Mohorjanil Sil, pei desetinki «Slovenski Straži**!! Denotiti |1 ~ draginja je vedno 11 večja, zaslužek pa „ ^41 majhen. Ako hočete z malim trudom 6 do 10 kron na dan zaslužiti, pošljite v pismu za pojasnilo znamko za 10 vinarjev in svoj natančen naslov na Josip Batič, Ilirska Bistrica 23 (Kranjsko). CONTRfIEUMAN Pomirjuje in lajša bolečine, izsesava otekline v členih, pospešuje njihovo gibljivost, odstranjuje neprijetno boleče srbenje ozeblin in preseneča z učinkovanjem pri utiranju, masaži in obkladkih. 1 tuba 1 krono. Izdelovanje in tjlavna zaloga IMUNA B, FHAGNEB-ji, c. in kr. dvorni tiobaviteli, Praga III-2Q3 Proti predplačilu: K P50, pošilja se 1 tuba v5'- .. »J tub „ 9--, „ „ 10 „ franko. Ptuor na ima izdelka in irdelovatelja. Zaloge v lekarnah. B r——-h—«s—isrrsg—a n iii Sirup s sidrom Sarsaparillae [ffi comps::. Ziiravilo za čiščenje kivi. Steklenica K 360 m 7 50. LINI1ENT S S1DEQM capsict coiajsos. Nadomesti'© za Pam-Espeiler s sidrom Bolečine odpravljajoče mazilo pri prehiajeniu, revmatizmu, pndinu itd. itd. — Steklenica K — 80, ImO in 2 —. lajša srbenje pri bšauh itd — Lpnžel^K 1* Dobiva se sturo v «seb lek m'b sli naravami v ^ atemlevn* ’ Prasa !, El ZEbetina e stà 5. / O uuuivrt &e onoi« « ... r il Dr Richterjevi lekarni ,Prš zlatem leva1 j m -- - ' o o D D D D D a D D G D 0 a o i nis]i [\tm DiDlle ii Hiloria i làm je izšla knjiga: Slot?ensko»ne mški in nemško-slo venski slovarček. Sestavila dr 3f. Šket, c. kr. vi. sv., in Št. gkd&oj, e. kr. prof. Gena v prt vezani knjigi je K 240, po pošti K 2-50. Dobi se v vseh knjigarnah. D G G G G G G G G G G G G 0 (J G sredstvo, ki omehčuje, lušči sliz, zdravi lahki in oslovski kašelj, varuje pred vsakim obolenjem dihalnih organov olajšuje pri naduhi in ugodno učinkuje pri otrocih in odraslih Od zdravniških avtoritet mnogokrat izkušen in priporočen. Steklenica 2 K 20 vin. P * prsti i r ti « rt-dpla iu 2 K SO v 1 sto Ionica, 7 SC 3 sre kleni-e, 20 K 0 steklen c | Q-š ija se 1’ anko. N ■ dajte sì us i lit po tv rov! Izdelovanje in glavna zalega v Istail. liliji C. kr. dvorni dobavitelj, fraga sii.—sos. r ES in® slemnsìia narodno trgaBSke-ubrtno podietla Hotel Trabesinger || LeiSIIOI, sesta li 5. Podpisana voditeljica hotela Trahe-singer se vljudno priporoča vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom-potnikom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sohe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta, pozimi toplo zakurjeno. V hotel« Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa ob sredah zvečer, prijetno slovensko družbo. V poletnem času pričakuje na kolodvoru gostov domači omnibus. Slovenski potniki in rodoljubi, ustavljajte se samo v edini slo- rovcu/lder^oste^edm^dobro^mitTežmii. ......... j Za mnogobrojen obisk se priporoča voditeljica hotela llfiiiili Lesni« Hniišoveznica DA su. notarla « Celouta Delo trpežno in okusno. Vetrinjsko obmestje (Viktrmgermig) 26 Cene zmerne. J opremljena z naj no vej Šimi stroji z električnim nagonom se priporoča za vsa v stroko spadajoča dela od prepi*oste do najfine še izpeljave. Ì M is ... H Hranilno in posojilno društvo v Celovcu ursdufe vsak dan, isvsemši nedelje in prašnike, od 10. do 12. ure dopoldne. Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike. ggggBCHggnaannnnnn | 35-40 metrov ostankov K13 50 u a a \JU sru Hiuuuv uoiosmuv IV U UU £, a iialkansks so;sìte sa veiika množina zajamčena q £3 pristneisirvne, p aSr-8. brezhibna tkanin« po zelo zni- !3 g žai i ceni proda, i. sicer: Kaoafasi, mocn nksfordi, fl t£~ .S ^ i-, g 5» nim trakom od K 2-— do K 2-80, kakršen je izdelek. obsežnosti po K 3‘80, biihijliili uu j.«. —. Joželovega društva v ueio.^_ m O ^L CD = = tg pr -v o •m < Kupujta pri tvrdkah, ki inserirai o v „Miru“ ! giaiiWes»JirjaiiS8lsicB| 0 je nanovo izšla knjiga: 1 Mm iliij i m i D ! Wisijsnil il IBM. Q | Poleg Gašparja Erharda za Slovence | ^ priredil Štefan Kociančič. 0 D D Dva dela, druga izdaja. 0 Cena: Mehko vez. K 6-—, za družnike Ì 0 K 4 40, po pošti franko K P- več. — [J J] V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom f] n K 9-20, za družnike K 6'80, po pošti H g franko K P— več. ivaa zajuga v ojiuvua; risai ia iJiaana, s. Kosteinscheg, Franc Appe, Antonitsch & trlbauer, Tom. Scholiesnig; v Borovljah: Josip Renko. ftT*«!-«:--' *&»• * <»■ i i ». * ^ - T,*» ! - - *1 z? en t * * iv ? Stern^P^Marke (Vpisana varstvena znamka.) Thomasova moka izvrstno in ceno fosforovokislo gnojivo za psisilsiaiiie safus. Visoki pridelki! Sigurni uspeh! Thomasova moka „Zve7.dna znamka" zajamčeno čisto in polnovredno blago, se razpošilja v plombiranih vrečah z označbo vsebine in varstveno znamko. Dobiva se v vseh po lepakih „Zvezdne znamke" označenih prodajalnah ali pa v Tovarnah Thomasovih fosfatov Oe. 3C0. I. Serolin W. 35. Svarimo pred manjvrednimi izdelki. Somišljenik! ! Eahtevajte v gostilnah raeimske Ostie »Slovenske Straže"! Naročajo se v pisarni »Slovenske Straže" v Ljubljani. □E3r3EraC3C3C3aC3C2C3azsC3C3C3QC3a GREGOR GRABER 8 U cerkveni slikarski mojster Q p v itehnu pri Beljaku, pošta Malošče p p se priporoča častiti duhovščini za vsa v to n g stroko spadajoča dela. q DE^dK^i £^E^E~aE^E3EZ3gZi Piarli r-vr-u—ir-in Najbie kranjske klobase komad po 20 in 40 vin., razpošiljam po povzetju od 10 kron naprej. Pri večjem naročilu nekaj popusta. Josip Primc, gostilničar inizdelovatelj klobas, Selo št.23 pri Ljubljani. Podružnica Ljubljanske kreditne bar ke v Celovcu Delniška glavnica E 8,000.000. Rezervni fondi okroglo K 1,000.000*—, i*!. Denarne roje na knjižice se oiire-stnielo so od dne» vlogo do onovd vid go Rentni da vol mata banka sana. Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši. Zamenjuje in eskomptuje izžreban? vrednostne papirje In vmovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vtnkuluje in devlnkuluje vojaške ženltninske Cskompt tn incasso menic. kavcije. Borzna naročila. Cent: sla v Ljubljani. Podružnice v Spijeta, Tr tn, Sarajeva, Gorici, Celjn tn e spoz tnra v Gradežu. Denarne vloge f telioéem računu obrestujejo se: oj pro!i 63 Drini cij ei W jo iDpOfCDi Efl M jž |3 proti 33 Diievoi sOponOi po Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: J. Gostinčar, drž. posl. — Tiska Kat. tiskarna v Ljubljani.