LJUDSKEGA IZROČILA (stran lO) Odpovedi naročil povzročile Na SS GZ pregledali in ovrednotili ukrene Ge"e 1 MA i\Auzeisk'U9 Lg/mM 3000 Celje _ štŠm JTL Zgornjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o.. Attemsov trg 3. Gornji Grad Zadruga mozirje www.zkz-mozirje.com rebra 5,47 EUR/kg krača zad. 3,26 EUR/kg šunka 5,86 EUR/kg 5,39 EUR/kg 4,62 EUR/kg Večja izbira elegantnih ženskih in moških hlač Elkroj 30% GOTOVINSKI POPUST v Blagovnici Ljubno Tel.: 03 584 10 90 Odprto Pon. - pet.: od 7. do 19. ure Sobota: od 7. do 12. ure Spomladanski popust! do 12% SiFlEr Verjetno najboljša okna in vrata na svetu! modra Številk/ {((« 080 10 27 ) www.simer.si okna 88+ Merilo moderne gradnje! FUTURA TILIA Zavarovalnica Tilia, d.d. Članic a skupine SavaRc Zastopniška pisarna Mozirje Na trgu 20, 3330 Mozirje Zaradi velikega povpraševanja smo za vas odprli pisarno v Mozirju, Na trgu 20 (TVD Partizan). Nudimo vam kvalitetna avtomobilska in premoženjska zavarovanja ter naložbena varčevanja (9 upravljavcev, 41 skladov, največja možna razpršenost v Sloveniji). Za vsako novo stranko ugodnost: 25 EUR (darilni bon) in veliko ostalih popustov! Delavni čas: od 9.00 do 12.00 in od 13-00 do 16.00 ure. Pokličete nas na 041/480-330 ali na 03/58-32-520. WWW. .net KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj AKCIJA! KARBID 2,50 C/kg 1’PŠENIČNA KRMILILA Vl‘oKT\.C5..|ig>1 70K-A.C5.feCf 9 3,99 € TLAKOVCI IGM KOG RAD ROMANIKA - KVADRAT - ŠESTKOTNIK - NOSTALGIJA - ADRIJA VELIKA NAGRADNA IGRA informacije na www.kz.-saleskaclolina.si Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas Slike so simbolne. OSREDNJA KNJIŽNICA ---------------------------------------------------------------------------s, CELJE___________________________________________________________________Tretja stran Tudi vi za darila delite nezdravo hrano? Človekovo zdravje je neposredno povezano z njegovimi prehranskimi navadami. Pomembno je, kaj jemo, koliko jemo in kdaj jemo. Izpuščanje obrokov hrane, še posebej zajtrka, uživanje »hitre hrane«, grizljanje posladkov in slanega peciva zvečer pred televizorjem - to je le nekaj slabih navad, na katere na spletni strani za mlade www.tosemjaz.net opozarja mag. Damjana Podkrajšek, dr. med., specialistka šolske medicine. Statistika govori, da vSIoveniji med tednom redno zajtrkuje le 40 % osnovnošolcev in le 38 % dijakov, da vsak dan med tednom poje kosilo 83 % osnovnošolcev ter 74 % dijakov in da redno med tednom večerja le 53 % osnovnošolcev ter 49 % dijakov. Najstniki bolj redno kot glavne obroke uživajo prigrizke v obliki sladkarij, arašidov, čipsa ... To počneta kar dve tretjini najstnikov, vsak deseti najstnik celo po petkrat ali večkrat dnevno. Ob tem velja dodati, da so prigrizki sicer hiter zalogaj energije, vendar pa navadno vsebujejo ogromno sladkorja, soli in/ali maščob ter zelo malo vitaminov, mineralov in vlaknin. Prehrana dijakov ni ustrezna tudi po kulturi uživanja hrane. Le redke srednje šole premorejo jedilnico, v kateri bi lahko dijaki v miru pojedli svoj obrok, zato večinoma jedo hitro, stoje ali med potjo iz trgovine do šole. Kot ugotavlja mag. Damjana Podkrajšek, najstniki pojedo premalo (nemastnega) mleka in mlečnih izdelkov, izdelkov iz polnovrednih žitaric,, sadja, zelenjave in rib, prekomerno pa uživajo sladkarije, čips ter druge slane prigrizke, klobase in salame, sendviče, potičke, krofe in druge izdelke iz bele moke ter popijejo preveč sladkanih brezalkoholnih pijač. Kotna vseh ostalih področjih je tudi pri prehranjevanju pomembno, kakšen zgled mladim dajejo odrasli, zlasti starši in vzgojitelji. Če ti ne upoštevajo načel zdravega prehranjevanja in svoje otroke z raznimi »darili« ter »nagradami« celo spodbujajo, da uživajo nezdravo hrano, potem se res ne kaže čuditi, da delež mlade populacije s prekomerno telesno težo narašča iz leta v leto. Naj bo to le dobronamerno opozorilo pred kupovanjem »pisank« v predvelikonočnem tednu. IZ VSEBINE: Tema tedna: Prehrana kot razvada..4 Sanacija gozdov: Zasadili bodo predvsem plodonosne listavce...............5 Slovenska ljudska stranka: Odstopil predsednik Bojan Šrot....7 Mozirje: Občani proti prestavitvi sedeža javnega zdravstva.............7 Intervju: Pogovor z Brigito Vrčkovnik..........8 Občina Luče: Lani realizirali za več kot milijon evrov investicij....................9 Vršič: Na lavinskem usposabljanju Celje: Ljubenske potice na ogled ISSN 0351-8140, leto XLI, št. 14,3. april 2009. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: vodja Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@s avinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Tema tedna, Oglasi PREHRANA KOT RAZVADA Prazniki hrana za dušo ali razlog za hrano? Pred nami je čas velikonočnega praznovanja, ki pa se žal skupaj z božičem vse bolj spreminja v velik potrošniški praznik, namenjen velikim nakupom, obdarovanju in pre-najedanju. Prazniki se, kot kaže, več ali manj vrtijo okoli hrane. V teh dneh nam trgovci ponujajo čokoladne zajčke, jajčke in seveda slastno šunko. Pisani ovoji kar kričijo otrokom »Vzemite nas!«, televizijski oglasi, namenjeni otrokom, vso to manijo le še spodbujajo. HRANA V NAŠIH SMETNJAKIH močno založimo z razno hrano, ve- Ugotovitve britanske raziskave akcijskega programa za ukvarjanje z odpadki in viri (Wrap) kažejo, da britanski potrošniki kar tretjino vse kupljene hrane odvržejo v smeti, saj ji med hranjenjem v domačem hladilniku poteče rok uporabe. Tudi Slovenci se v času praznovanj liko dobrot nato dobimo še v dar. Kottrdijo nekateri psihologi, gre za nekakšen sindrom bega pred revščino. Namreč, Slovenci smo bili v preteklosti revni, hrane je pogosto primanjkovalo. Kruh, meso, potica in podobne jedi so mizo krasile ie ob praznikih. Danes te jedi krasijo našo Marija Jurak Trogar, neodvisna svetovalka za zdravo prehrano: »Turbokapitalistični marketing brez predsodkov izkorišča vsakršno čustveno naklonjenost ljudi za pospeševanje potrošnje. Zaradi velikega števila krščanskega prebivalstva v zahodnem svetu so tako tudi verski prazniki ena od priložnosti za brezmejno zapravljanje. Etični pomisleki proizvajalcev prehransko manjvredne hrane zbledijo ob konkretno merljivih ciljih svobodne trgovine. Ob vse hujšem pojavu debelosti, prehransko pogojenih bolezni in s tem povezano veliko porabo javnih sredstev, nekatere države že uvajajo ali vsaj razmišljajo o uvedbi ukrepov za zmanjšanje potrošnje manj zdravih, visoko predelanih, sladkih in premastnih živil. V Evropskem (foto: Marija Sukalo) parlamentu tečejo razprave o ustreznem označevanju živil z barvami semaforja (v skladu s prehransko piramido) in na embalaži vidno poudarjeno hranilno in energijsko vrednostjo. Vse to zahteva določeno znanje potrošnikov o živilih in prehrani. Dejansko lahko tu največ naredimo osveščeni starši, ki se zavedamo svoje odgovornosti do lastnih otrok in s tem povezane širše družbene odgovornosti. Hkrati skrbimo za družinski proračun in smo davkoplačevalci, zato je zdravje naših otrok v naših rokah. Dobra vzgoja brez pozitivnega zgleda ni mogoča. Razmislimo, kaj nam pomeni krščanski praznik velika noč. Poklonimo svojim in drugim otrokom zgolj doma pobarvano kokošje jajce in pomarančo. Košček orehove potice in par rezin šunke za zajtrk enkrat v letu ni sporen, vse ostalo pa je zapravljanje, ki ne koristi niti zdravju niti denarnici. Za praznike vsem želim veliko gibanja, trdo kuhana jajca se bodo prilegla k regratu« mizo vsak dan in praznik je praznik le, če je naša miza takrat le še bolj obložena. Priznajmo si, da bo vsaj del velikonočnih zajčkov, jajčnih jedi in kosov šunke pristal v naših smetnjakih, saj vse te hrane ni mogoče pojesti v krajšem času. Tudi trud, da bi vso količino pripravljene hrane poskušali konzumirati, ni najbolj priporočljiv, vsaj kar se zdravja tiče. Prevelike količino hrane vodijo v debelost, ki postaja ena izmed največjih problematik, kar se tiče zdravja Evropejcev. AGRESIVNO OGLAŠEVANJE NEZDRAVE PREHRANE Že več kot pet milijonov šolarjev v Evropi se bojuje z odvečnimi kilogrami, vsako leto število preobilnih otrok naraste za novih 300 tisoč. Strokovnjaki poudarjajo, daje eden izmed najpomembnejših krivcev za takšno stanje trženje oziroma oglaševanje nezdrave prehrane, usmerjeno k otrokom. Da ta trditev povsem drži, so pred kratkim lahko potrdili tudi slovenski strokovnjaki, ki so v okviru Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) opravili analizo živil za otroke, ki jih je mogoče kupiti na slovenskih trgovskih policah. Njihovi izsledki so nadvse zaskrbljujoči. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da med 62 pred-pakiranimi in najmočneje reklamiranimi izdelki (za katere izdelke gre, si lahko ogledate na spletni strani ZPS) ni bilo prav nobeno primerno za vsakodnevno zdravo prehranjevanje, ne po sestavi in ne po velikosti porcije. In kar je najbolj potrebno graje, so to živila, ki se tržijo namensko in v velikem obsegu, marsikdaj tudi na zelo zavajajoč način. Pri nas odlokov, ki bi omejevali oglaševanje nezdrave hrane otrokom, še ni. Zato so starši tisti, ki bi morali imeti dovolj znanja in interesa, da bi svoje otroke poučili o zdravi prehrani ter zavajajočih reklamah. Konec koncev so starši tisti, ki imajo denarna sredstva, da takšno hrano kupijo ali pa ne. Tatiana Golob TURISTIČNO DRUŠTVO MOZIRJE in NAZARJE Vas vabita na predavanje OCVETLIČENJE BALKONOV, OKEN, GREDIC, SKALNJAKOV IN NOVOSTI V LETOŠNJEM LETU © Predavanje bo v torek, 7. aprila 2009, ob 18. uri v restavraciji Gaj v Mozirju VLJUDNO VABLJENI! S seboj prinesite pisalo in papir. Odpovedi naročil povzročile stečaj, preko 200 zaposlenih ostalo brez dela ELKROJ Na poziv uprave družbe Elkroj je bila konec marca sklicana seja nadzornega sveta. Na njej so predstavili trenutno gospodarsko in finančno stanje Elkroja. Ugotovili so, da je podjetje zaradi gospodarske krize in finančne recesije konec februarja letos ostalo brez 65 odstotkov naročil za naslednjo sezono, kar je povzročilo insolventnost družbe. Zato je nadzorni svet soglašal s predlogom uprave družbe za stečajni postopek nad družbo Elkroj, d.d. v skladu z določbami zakona o finančnem poslovanju insolventnosti in prisilnem prenehanju. Z lastno blagovno znamko in kakovostnimi izdelki seje Elkroj uspešno zoperstavljal konkurenci iz Kitajske in Daljnega vzhoda. Da so njihovi izdelki res cenjeni, seje po besedah direktorice Štefanije Glušič posebno pokazalo ravno v marcu letos, saj je prodaja v lastni maloprodajni mreži kljub krizi narasla za 20 odstotkov glede na lansko leto. Vendar pa to ni dovolj za preživetje več kot 200 zaposlenih v podjetju. Kljub temu, da so še decembra lani ter januarja letos vsi nemški kupci zagotavljali, da kapacitet za proizvodnjo ne bodo bistveno zmanjševali, so namesto materiala za delo prišle odpovedi naročil. »Vse smo naredili, da bi zapolnili kapacitete z dodatnim delom drugih potencialnih kupcev, a prodaja je vsem globalnim kupcem zelo upadla. Poleg tega pa večina tudi visokih blagovnihznamksvoje izdelke izde- luje v Romuniji, Makedoniji ali drugje, kjer so cene dela bistveno nižje in dela kljub visoki kvaliteti niso pripravljeni prestaviti v Elkroj. Očitno je, da so cene, razlike v ceni ter dobičkonosnost postali tisti faktorji, ki prednjačijo pred kvaliteto. Poleg intenzivnih aktivnosti za iskanje dela smo pričeli tudi s Programom presežnih delavcev. Odpovedni roki presežnih delavcev so glede na trajanje zaposlitve v Elkroju približno 150 dni. Poleg tega jim pripadajo tudi odpravnine. Ker pa kupci zamujajo z materialom tudi za tisti minimalni potrjeni del, smo bili delno v februarju in v marcu praktično brez dela. S takšno dinamiko naročil in minimalnih prihodkov smo proučili, da sredstva v naslednjih šestih mese- cih ne bodo zadoščala za vse obveznosti. Družba Elkroj, d.d., je v tem času postala insolventna,« razlaga Glušičeva in poudarja, da so pozvali tudi banke k moratoriju dolgoročnih kreditov ter večinskega lastnika podjetje Rednak izŠoš-tanja k dokapitalizaciji, kar bi omogočilo nadaljnje poslovanje družbe. A so od Rednaka prejeli odgovor, da dokapitalizacija z njihove strani ni možna glede na stanje in finančni položaj, kije na trgu. V petek, 3. aprila, bodo vsi vzroki za stečaj podjetja predstavljeni delavcem in sindikatu. O dogodkih v podjetju Elkroj, kjer je vse do srede bilo nemogoče dobiti informacije, pa bomo pisali v prihodnji številki. Marija Sukalo SANACIJA GOZDOV NA GORNJEGRAJSKEM TEČE PO NAČRTU Zasadili bodo predvsem plodonosne listavce Marijan Denša v pogovoru z Lučko in Markom Jelšnikom (foto: Marija Lebar) Sanacija gozdov po lanskoletnem julijskem vetrolomu poteka, kot je bilo načrtovano, in bo končana v roku. Sedaj sledi zasaditev golih površin, pravi Marijan Denša z nazorske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Z njim smo se podali na teren in obiskali Marka Jelšnika, predsednika Društva lastnikov gozdov Gornji Grad. Društvo šteje okoli 50 članov inje med drugim prispevalo ktemu, da so kupci za les iz vetroloma ponudili bolj ugodne cene. Ekološka kmetija Jelšnik nosi domače ime pri Ugovšku. Leži med 600 in 1.100 m nadmorske višine pod Lepenatko. Pretežni del dohodka jim prinaša gozd in mleko. Redijo okoli 20 krav molznic. POSLEDICE BODO VIDNE ŠE LETA Kot je povedal gospodar Marko, nekaj lesa iz lanskega vetroloma na višjih legah pod Lepenatko pripravljenega še čaka na odvoz. Zaradi zasneženih poti ta ni bil mogoč. Ocenjujejo, da jim je julijsko neurje podrlo najboljše drevje, ki ga sami še ne bi sekali, na skupni površini okoli dva hektara. Vihar jim je podrl tudi gospodarsko poslopje. Hvaležni so vsem, ki so priskočili na pomoč tako z delom kot s sredstvi. Med njimi je tudi gornjegrajska občina in Rdeči križ. Že prvi dan so priskočili sosedje in pomagali poslopje zasilno pokriti. Pri odstranjevanju lesa in vzpostavitvi gozdnega reda po ve- trolomu so upoštevali priporočila Zavoda za gozdove in najprej začeli z odstranjevanjem padlega drevja, predvsem smreke, karje bilo nujno zaradi zalubnikov. Pozneje so prišli na vrsto podrti listavci, nato drevje, ki še stoji, a je v viharju ostalo brez vrhov ali bilo drugače poškodovano. »Marsikatero drevo, katerega korenine so bile v juliju razrahljane, seje podrlo že v dveh viharjih letošnjo zimo, marsikaj pa bo pad- lo še v prihodnjih letih,« je dejal Marko Jelšnik. OBNOVA GOZDOV Računajo, da se bo smreka večinoma obnovila po naravni poti. Za pogozditev bo sadike prispeval tudi Zavod za gozdove, in sicer sadike javorja, jesena in divje češnje, smreke le v manjši meri. Sadnjo bodo izvajali pogodbeni izvajalci. »V tako zasajenih sestojih bo prvo redčenje mogoče šele čez 40 let, drevje pa bo zrelo približno čez 100 let,« pravi Denša. Nasad mladih drevesc je treba skrbno vzdrževati. Sadike je treba zaščititi pred divjadjo, čistiti podrast in štiri leta žeti. Saditev bo trajala več let, saj se morda nekatera drevesca ne bodo prijela ali se bodo posušila kasneje. Seveda pa je najprej za saditev treba pripraviti tla. In pri tem na Ugov-škovi kmetiji sodeluje vsa družina. Pomagajo tudi otroci, ki še hodijo v šolo. Ni pa redkost, da za motorno žago poprime tudi mama Lučka. Temu se ne gre čuditi, saj je aktualna državna prvakinja v ravnanju s to napravo. Marija Lebar Gospodarstvo, Oglasi ] SAVINJSKO-SAIEŠK» GOSPODARSKA ZBORNICA (SŠ GZ) Pregledali in ovrednotili ukrepe V sejni sobi podjetja Gorenje d.d. je 26. marca potekala 8. seja upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. Glavna tema seje je bila problem-atika gospodarske krize in položaj delodajalcev. Predsednica upravnega odbora Cvetka Tinauer je uvodoma poudarila, da je upravni odbor že zelo zgodaj zaznal prihajajočo krizo. Nihče ni predvidel razsežnosti krize. Dejstvo je, da je le-ta prizadela tako gospodarstvo kot tudi javni sektor. Zato je izrazila mnenje, daje potrebno oblikovati partnerstvo, ki bo vplivalo na splošno družbeno odgovornost. Partnerstvo naj bi sestavljali gospodarsh/o, banke in javni sektor. PARTNERSTVO ZA OMILITEV KRIZE Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Borut Meh je poudaril pripravljenost vlade, da prisluhne pobudam delodajalcev, vendar opozoril, da je ta pripravljenost prišla nekoliko prepozno. Izrazil je mnenje, da bo potrebno doseči konsenz v okviru Ekonom-sko-socialnega sveta, kjer sindikati krčevito branijo dosežene pravice delavcev in s tem zavirajo partnerstvo, kije nujno za omilitev krize. Združenje delodajalcev poudarja, da mora država zagotoviti ugodno davčno okolje in razbremeniti plače. Te so med najbolj obremenjenimi v EU. Potrebna so tudi likvidna sredstva za investicije. Najbolj pomemben ukrep pa bi lahko bil manj rigiden trg dela. Obregnili so se tudi ob javno porabo, saj mora javni sektor prav tako deliti usodo gospodarstva, vendar ne nujno skozi prizmo plač, saj so bolj pereča druga področja javne porabe. LUČ NA KONCU PREDORA Razpravljavci so se strinjali, da so potrebni kratkoročni ukrepi, ki bodo zagotovili čim prejšnji izhod iz krize. Ukrep vlade o subvencioniranju polnega delovnega časa je prvi kratko- ročni ukrep, ki že daje rezultate. Ukrep je po mnenju večine soliden, vendar ima svoje pomanjkljivosti. Kljub ukrepom za ohranitev delovnih mest so razpravljavci omenili številko 100.000 nezaposlenih. Zato je potrebno delati na komunikaciji z zainteresirano javnostjo (zaposlenimi), saj je le-ta lahko dodana vred- Gostitelj 8. seje upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice je bil predsednik uprave Gorenja mag. Franjo Bobinac. Podjetje Gorenje je bilo primeren gostitelj, saj je izvozno podjetje in s tem bistveno bolj čuti posledice svetovne gospodarske krize. Franjo Bobinac je na seji izpostavil dejsh/o, da so bili rezultati Gorenja do septembra lani rekordno dobri. Kmalu po tem so izvozna podjetja zaznala padec trgov. Gorenje ima danes 25-odstotno nižjo proizvodnjo kot v enakem obdobju lani, vendar veseli dejstvo, da ob tem pridobiva tržne deleže. Izvozniki se soočajo z bistvenim padcem na tržiščih tako imenovanih novih ekonomij, kjer se je trg opreme novih stanovanj popolnoma ustavil. Na teh trgih so zaznali devalvacijo »mehkih« valut, kar producira valutna tveganja, na katera so se zavarovalnice neustrezno odzvale z umikom. nost v podjetjih pri soočanju s krizo. Ob tem pa ne gre pozabiti na dolgoročne ukrepe, ki bodo sledili krizi. Ugotoviti bo potrebno prioritete in alternative za prihodnost. Predsednica odbora pričakuje konec krize v začetku prihodnjega leta. GOSPODARSKO SREDIŠČE SAŠA REGIJE V senci glavne teme seje je bila predstavitev aktivnosti za umestitev gospodarskega središča SAŠA regije vresolucijoo nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023. Ustanovitev središča ima za cilj podporo majhnim in srednjim podjetjem. Dejstvo je, daje čedalje manj prostora za male projekte in da bodo uspele najboljše poslovne ideje. Namen središča je spodbuda le-tem. Gospodarska kriza je prizadela vse, vendar gospodarstveniki vidijo izhod iz krize in delujejo v tej smeri. Tudi ustanovitev gospodarskega središča je jasen signal, da bo krize konec in da je potrebno iskati vizijo razvoja za prihodnost. Roman Mežnar Za izvoznike znotraj EU dodaten problem postaja protekcionizem. Tukaj pričakujejo rešitev s strani Evropske unije, ki bi olajšala vstop novim članicam v evrsko območje. Pomoč bi bila dobrodošla tudi pri zaščiti EU izvoznikov, ki se soočajo z nelojalno konkurenco z vzhoda, od koder prihajajo izdelki, narejeni po dvomljivih standardih. Bobinac je kljub težavam optimist, saj imajo pripravljenih več scenarijev za rešitev iz krize. Verjame, da bo Gorenju uspelo, saj je le-to v lanskem poslovnem letu ustvarilo 15 milijonov evrov dobička pred davki in prispevalo preko 65 milijonov v državno blagajno. Z optimizmom ga navdaja dejstvo, da kljub krizi pridobivajo tržne deleže in na ta način zmanjšujejo zaloge. Verjame, da bo Gorenje preživelo in da ne bo delilo usode nekaterih panožnih konkurentov, ki so že propadli oziroma so na tem, da propadejo. Roman Mežnar Šmihelska cesta Z, Mozirje liuniaraf GRAFIČNE STORITVE Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00,13.00-16.00 Tel.: 839-50-80 info@unigraf.si Cenjene stranke obveščamo, da smo se preselili v nove poslovne prostore v Upravni center v Mozirju. Najdete nas desno od glavnega vhoda. Predsednica upravnega odbora SŠ GZ Cvetka Tinauer, predsednik uprave Gorenja mag. Franjo Bobinac (v sredini) in predsednik ZDS Borut Meh so med drugimi razpravljali o ukrepih za omilitev gospodarske krize (foto: Roman Mežnar) Težave izvoznikov SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Odstopil predsednik Bojan Šrot Na zadnji seji sveta Slovenske ljudske stranke v Slovenskih Konjicah je svoj odstop podal predsednik Bojan Šrot. Celjski župan naj bi to storil zato, ker je bil edini predsednik parlamentarne stranke brez funkcije v Ljubljani. V državni zbor je bil s celjskega območja kot predstavnik SLS izvoljen Jakob Presečnik, ki je tudi vodja poslanske skupine in predsednik sveta stranke. Presečnik poudarja, da gre za Šrotovo osebno odločitev, kije bila po volitvah pričakovana. Kdo ga bo zamenjal, bo odločal izredni volilni kongres sredi maja. Vodja poslanske skupine je tudi prepričan, da bodo z angažiranjem organov stranke dobili dobre predloge za vodilne funkcije v stranki. Sam o kandidaturi na mesto predsednika ne razmišlja. Posvetil se bo delu v parlamentu in poslanski skupini, koordiniral bo tudi priprave na evropske volitve. Jakob Jakob Presečnik zatrjuje, da ga funkcija predsednika stranke ne zanima (foto: Ciril M. Sem) Presečnik zagotavlja, da ima SLS dober program, in če ga bo novo vodslvo izpeljalo vzačrtani smeri, se stranki ni bati za njeno prihodnost. Marija Sukalo Tako bodo lažje odločali o tej zadevi, čeprav se mnogim kljub nestrinjanju zdijo stvari že »zlobi-rane do konca«. Ob tem ne gre pozabiti na besede lastnika bivše občinske stavbe in zemljišča, namenjenega gradnji Mozirskih trat, Jurija Maleševiča iz podjetja Interdesign d.o.o. Slednji je na pretekli seji, koje predstavil projekt novega zdravstvenega centra, dejal, da slednjega ne bo problem zgraditi. Jasnega odgovora o tem, kako to storiti, takrat ni predstavil. So pa mnogi Mozirjani zavoljo vidne neaktivnosti pri izvedbi projekta Mozirskih trat, skeptični okoli njegovih namer. Debate ob šankih, zakaj projekt še ni stekel, so precej pogoste. Na pobudo članov društev mozirskih upokojencev, invalidov, diabetikov in krajevne organizacije za ohranjanje vrednot NOB bo prišlo do sestanka, kako sedež zdravstva vendarle ohraniti v Mozirju in katere bi bile tiste akcije, ki naj bi privedle Za predsednika mozirskih upokojencev Staneta Podsedenška je poglavitna naloga ohranitev dežurne ambulante (foto: BK) do tega. Dotlej bodo na sedežu društva zbirali podpise proti prestavitvi. Kakor pravi predsednik mozirskih upokojencev Stane Pod-sedenšek, je poglavitna naloga ohranitev dežurne ambulante, vse ostalo so logične posledice. Če bo potrebno, bodo poskušali organizirati tudi referendum ali kakšno drugo obliko izražanja volje občanov. Benjamin Kanjir MOZIRJE Občani proti prestavitvi sedeža javnega zdravstva Po objavi prispevka v prejšnji številki Savinjskih novic z naslovom Sedež zdravstva vendarle v Nazarje, se je zbudila mozirska civilna iniciativa. V razpravi na zboru društva upokojencev, ki ga vodi Stane Podse-denšek, je bilo jasno in glasno izpostavljeno dejstvo, da Mozirja-ni ne smejo dovoliti prestavitev sedeža javnega zdravstva v sosednjo občino. Kotže zapisano, je na zadnji seji mozirskega občinskega sveta župan Ivan Suhoveršnik svetnikom predstavil vsebino sestanka s sekretarjem ministrstva za zdravje dr. Ivanom Erženom. Slednji je poudaril, da državnega denarja za nameravano gradnjo zdravstvenega doma v Mozirje ne bo, ker so sredstva namenjena Nazarjam. Poleg tega se pripravlja nov zakon, po katerem naj za podobne korake mnenje ustanoviteljev ne bi bilo več potrebno. Prestavitev sedeža tako ne bi bila več vprašanje. Svetniki so bili s tem bolj ali manj postavljeni pred dejstvo, da vsaj, kakor je dejal Peter Goltnik, iz minimuma izluščijo maksimum. To naj bi bila, poleg sedanjih koncesionarjev, dodatna javni zdravnik in zobozdravnik v mozirskem zdravstvenem domu. Pred koncem debate so župana vendarle pooblastili, da na naslednjo sejo povabi Eržena, da tudi njim pojasni namere v zvezi z javnim zdravstvom v Mozirju. PREBIVALSTVO V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Naravni prirast pri nas že 10 let negativen V lanskem letu se je število prebivalcev zmanjšalo v vseh občinah Zgornje Savinjske doline, razen v Nazarjah in na Rečici ob Savinji. Gledano celotno območje mozirske upravne enote je bil naravni prirast nazadnje pozitiven leta 1999. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo v registru prebivalstva Upravne enote Mozirje na dan 30. 6. 2008 vpisanih 16.785 prebivalcev, 63 manj kot leto poprej. Od teh je 318 prebivalcev začasno v tujini, torej jih v naši upravni enoti dejansko prebiva 16.467. Največ prebivalcev je registriranih v občini Mozirje, kjer je junija lani živelo 4.089 ljudi, najmanj pa v občini Solčava, kjer je bilo v istem času registriranih 537 prebivalcev. Število prebivalcev se je v občini Rečica ob Savinji povečalo za osem in v občini Nazarje za tri, v vseh ostalih občinah se je število prebivalcev zmanjšalo. Občina Ljubno ob Savinji ima kar 32 prebivalcev manj kot lani, Gornji Grad 18, Mozirje 10, Solčava 9 in Luče 5 manj. Naravni prirast je bil ponovno negativen, 182 osebje umrlo, rodilo se je 180 otrok. Lansko leto je bilo sicer rojenih 30 otrok več kot leta 2007, vendar je tudi umrlo 29 ljudi več kot leto prej. V obdobju od leta 1997 je bilo število rojenih večje le leta 1999 in 2000, koje preseglo 180 novorojenih, število umrlih pa je bilo večje trikrat in sicer leta 1998, 2000 in 2003. V lanskem letuje bil pozitiven naravni prirast le v občinah Mozirje (+22) in Rečica (+8). TG 0 Danes se na Ljubnem ob Savinji odpira bančna enota Nove Ljubljanske banke d.d. (NLB), Poslovalnica Ljubno ob Savinji. Le-ta se nahaja na novi lokaciji, poleg gostilne Pri Kumru in Lju-bencem poleg novega, modernejšega prostora prinaša tudi širšo paleto storitev. Vodja nove ljubenske poslovalnice je domačinka Brigita Vrčkovnik, diplomirana ekonomistka, ki ima za sabo 24 let dela v bančništvu. Vrčkovnikova je v NLB d.d.. Podružnici Savinjsko-Šaleška oziroma njenih pravnih predhodnicah zaposlena neprekinjeno od leta 1985, svoje delovne izkušnje si je pridobivala predvsem na področju poslovanja s prebivalstvom, nazadnje na delovnem mestu osebne bančnice v Poslovalnici Mozirje. Sedaj kot vodja Poslovalnice Ljubno ob Savinji odhaja na delovno mesto v svoj domači kraj, pred nastopom svojega novega delovnega mesta, pa nam je novo poslovalnico pobližje predstavila. BRIGITA VRČKOVNIK, VODJA NLB, POSLOVALNICE LJUBNO OB SAVINJI »Razširjamo tudi paleto storitev, namenjenih našim strankam« - Nova Poslovalnica NLB na Ljubnem ob Savinji se odpira danes, prvi petek v aprilu. Kot vodjo poslovalnice so določili vas, ki ste tudi domačinka. Gre za naključje ali potezo, s katero se NLB želi še dodatno približati svojim strankam na Ljubnem? Menim, daje interes slehernega poslovnega subjekta, da zna prepoznati želje in potrebe strank, slediti njihovemu zadovoljstvu, zgraditi zaupanje in dolgoročni partnerski odnos. Tako med ključne vrednote NLB med drugim uvrščamo tudi strokovnost. V NLB imamo strategijo razvoja perspektivnih kadrov, v skupino katerih sem bila pred leti imenovana tudi sama, najbrž tudi iz razlogov, da sem si vsa leta svojega delovanja v banki prizadevala za kvalitetno izvajanje zaupanega mi dela, skrbela pa sem tudi tako za osebni kot strokovni razvoj. - Nekatere enote NLB v Zgornji Savinjski dolini so žal zaprle svoja vrata. Poslovalnica na Ljubnem ob Savinji ostaja oziroma vašim strankam bo od aprila dalje na voljo nova poslovalnica. Je kraj Ljubno ob Savinji torej dobra lokacija, so poslovni rezultati tukaj obetajoči? NLB d.d. je že v preteklih letih pričela izvajati optimizacijo in s tem racionalizacijo mreže poslovalnic kot enem izmed učinkovitih ukrepov za dolgoročno znižanje stroškov poslovanja z namenom, da kot poslovni subjekt pri svojem poslovanju zasleduje rentabilnost poslovanja svojih posameznih organizacijskih delov. Za vse lokacije v Zgornji Savinjski dolini smo analizirali predvsem obstoječe število strank in možnosti za širitev obsega poslovanja, segmentacijo strank in možnosti prodaje novih storitev, gospodarsko učinkovitost oziroma število poslovnih subjektov, geografski položaj bančnih enot ter obstoječo konkurenco, dohodkovni učinek posamezne izpostave in se na tej osnovi opredelili za Poslovalnico Ljubno ob Savinji. - Je šlo pri prenovi te poslovalnice le za spremembo lokacije ali prihaja tudi do kakšnih sprememb v poslovanju? Boste svojim strankam na Ljubnem ponudili kakšne nove storitve? Seveda sprememba ni le v lokaciji, ampak tudi v naši organiziranosti, odslej se bomo namreč imenovali Poslovalnica Ljubno ob Savinji. Naša poslovalnica bo svojim strankam na voljo na približno 100 m2, bo lepa, svetla, prijazna, moderno opremljena, predvsem pa bo ustrezala zahtevam sodobnega bančnega poslovanja. Glede na zagotovljene nove prostorske pogoje spreminjamo oziroma razširjamo tudi paleto storitev, kijih bomo ponudili našim strankam, in sicer bomo svojim strankam na novi lokaciji poleg ostalih storitev ponudili tudi kreditno poslovanje, vse oblike življenjskega zavarovanja družbe NLB Vita, prav tako bomo strankam pri nas svetovali o vlaganju prihrankov v vzajemne sklade družbe NLB Skladi. Za stranke z višjo boniteto pa imamo v ponudbi storitev osebnega svetovanja oziroma bančništva. Skratka, prepričana sem, da je kar nekaj razlogov, da nas obiščete. Z veseljem vas pričakujemo od 6. aprila dalje na lokaciji Cesta v Rastke 25, vsak dan od ponedeljka do petka v času od 8.00 do 12.00 ure in od 14.30 do 17.00 ure. Tatiana Golob GOLTE Smučišče na Evropski smučarski karti Turistično rekreacijski center Golte seje odlično odrezal na mednarodnem ocenjevanju o urejenosti smučarskih prog. Več kot 220 anonimnih smučarskih ocenjevalcev v okviru projekta Skiar-ea test pod lupo vzame več kot 25 smučišč v Avstriji, Švici, Italiji, Nemčiji, Franciji in Sloveniji. Projektu, ki poteka že 16 leto, so se v zimski sezoni 2008/09 pridružili tudi na Golfeh. Golte sije po informacijah organizatorja prislužilo naziv Zmagovalec testa 08/09 v kategoriji urejenosti prog. Po besedah direktorja Ernesta Kovača so se za mednarodno ocenjevanje kakovostne turistične ponudbe v različnih kategorijah odločili, da se uvrstijo na evropski zemljevid najboljših smučišč v Evropi. Razglasitev najboljših v posameznih kategorijah bo konec aprila letos v Innsbrucku, ko bo znano tudi več podrobnosti o udeležencih in doseženih točkah najboljše uvrščenih v posameznih kategorijah tekmovanja. Laskavi naziv kot spodbuda za delo vnaprej, je po mnenju direktorja TRC Golte tudi izziv obiskovalcem, da preverijo urejenost smučarskih prog tudi na lastni koži, in to vse do 13. aprila letos, ko se bo letošnja spomladanska smučarska sezona na Golteh tudi uradno zaključila. NN ___________________________________________y Iz občin, Gospodarstvo _____________________y OBČINA LUČE Lani realizirali za ve« kot milijon evrov investicij Na zadnji marčevski seji so lučki svetniki obravnavali zaključni račun proračuna občine za preteklo leto, v drugi obravnavi pa je bil tudi proračun za letošnje. Obširno poročilo, ki so ga svetniki sprejeli, je podal župan Ciril Rose. Županje v poročilu poudaril, da so prevladovale investicije v rekonstrukcijo občinskih cest, samo lani jih je bilo namreč na novo asfaltiranih več kot deset kilometrov, in ostale občinske infrastrukture. V lučki občini seje v proračun nateklo nekaj več kot 2.200.000 evrov prihodkov. Od tega jih je skoraj 500 tisoč občina uspela pridobiti na različnih razpisih, porabljeno pa je bilo 2.300.000 evrov. Skupno je občina v lanskem letu realizirala za rekordnih 1,1 milijona evrov občinskih investicij. Zaradi prenosa sredstev iz leta 2007 v višini 646.119 evrovje konec lanskega leta na občinskem računu ostalo še nekaj neporabljenih sredstev. Ta so namenjena za gradnjo pločnika in pripadajočo infrastrukturo. Projekt bo v okrnjeni obliki izveden letos. Za letošnje leto je bil soglasno sprejet predlagan proračun, ki predvideva odhodke v višini skoraj 3.300.000 evrov. S predvidenimi sredstvi želijo zaključiti še nedokončane investicije in pričeti z Župan Ciril Rose je poudaril, da so lani prevladovale investicije v rekonstrukcijo občinskih cest (foto: ML) novimi. Mednje sodi ureditev novih parkirišč in pločnikov vključno s pripadajočo razsvetljavo v samem centru Luč. Prav tako želijo urediti nov prireditveni prostor na Hočevarjevi njivi, kjer so bila zemljišča odkupljena že lani. V načrtuje tudi zamenjava azbestnih vodovodnih cevi v Lučah ter temeljita rekonstrukcija ceste v Rogačnik. Za to že imajo podpisano pogodbo za pridobivanje sredstev s Službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, slednja pa jih bo črpala iz evropskih strukturnih skladov. Marija Sukalo KMETIJSKA ZADRUGA (KZ) ŠALEŠKA DOLINA ŠOŠTANJ Za stranke se bodo še dodatno potrudili Minulo letoje bilo za šaleško kmetijsko zadrugo eno najuspešnejših v zadnjem času. Uspelo jim je realizirati vse načrtovano in doseči zadane cilje. »Še dodatno se bomo potrudili za stranke, da se bodo rade vračale, in jim letos ponudili kar nekaj novosti,« je dejal direktor Ivo D rev. Poslovno leto so zaključili v mejah načrtovanega. Splošna gospodarska kriza se odraža tudi v njihovem poslovanju, vendar zaenkrat odpuščanj nimajo v načrtu. Namesto tega bodo raje iskali dodatne tržne priložnosti. Pri investicijah bodo letos previdnejši, glavno skrb pa bodo posvečali urejenemu finančnemu toku, ker želijo biti likvid- Direktor Ivo Drev zagotavlja, da bodo letos strankam ponudili kar nekaj novosti (foto: Marija Lebar) na firma. Do zdaj jim je to uspevalo, saj so pri njih vsa izplačila kmetom za odkupljene pridelke in živino točno na rok, kar nameravajo zagotavljali tudi za naprej. Ena letošnjih novosti je novi servis za motorne žage, kosilnice in drugo motorno vrtno orodje. Naprave te vrste bodo popravljali, ob nakupu novega orodja pa bodo kupcu prikazali uporabo in svetovali. Širili in obnovili bodo svoje prodajne prostore v Šmartnem ob Paki, kjer nameravajo ponuditi tudi nekatere nove prodajne artikle. Letos bodo pridobili ustrezno dokumentacijo, trgovino v Velenju pa so že prenovili. Trenutno so v postopku pridobivanja blagovne znamke za izdel- ke iz sadja lastne pridelave, v sadjarstvu Turna pa imajo v pripravi še nekaj projektov. Med njimi trgovino, kjer bo moč kupiti najkakovostnejše domače izdelke in pridelke s slovenskih kmetij. Nedavno so se odločili v sodelovanju s Čebelarsko zvezo SAŠA ob jablanovih nasadih na Turnu postaviti čebelnjak. Za čebele bo skrbel član Čebelarskega društva Mlinšek Velenje. »S tem, da čebele postavimo v bližino sadovnjaka, želimo pokazati, da je zdravstveno varstvo naših nasadov naravi in s tem tudi človeku prijazno,« pravi direktor Drev. Jabolka namreč pridelujejo po integrirani metodi. Marija Lebar ZGORNJESAVINJSKO DRUŠTVO GENERALA MAISTRA 135-letnica generalovega rojstva Minuli petek so se v Parku borcev za severno mejo na Ljubnem zbrali nekateri člani Zgornjesav-injskega društva generala Maistra. Skupaj z ljubensko županjo Anko Rakun so položili venec ob 135. obletnici rojstva Rudolfa Maistra, s čimer so počastili spomin na borca za severno mejo. ŠtefiSem ■mm, m ™ ^ i V Parku borcev za severno mejo so člani društva generala Maistra iz Zgornje Savinjske doline in županja občine Ljubno Anka Rakun ob obletnici položili venec (foto: Štefi Sem) OBČINA MOZIRJE Pogodba o izvajanju gasilske službe urejena V prostorih mozirskega župana so se pri podpisu aneksa k pogodbi o izvajanju gasilske službe 18. marca srečali predsednik Prostovoljnega gasilskega drušlva Mozirje Jože Zlatinšek, predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar in župan Ivan Suhoveršnik. Pogodba je sicer dolgoročni dokument, vsako leto pa se sprejme in podpiše aneks, v katerem je opredeljena višina sredstev iz občinskega proračuna za tekoče leto delovanja. Iz proračunske postavke redna dejavnost gasilskega društva bodo letos prejeli 11.000 evrov, iz naslova požarna taksa pa še dodatnih 5.000. Izmed sredstev za redno dejavnost bo Občina Mozirje za delovanje zveze namenila 1.000 evrov, ostalih 10.000 bo po dvanajstinah prav tako nakazano na račun mozirskih gasilcev. Ob podpisu aneksa je župan poudaril dejstvo, da so odnosi med občino in gasilci odlično urejeni in bi lahko služili kot zgled ostalim proračunskim porabnikom. Benjamin Kanjir Aneks k pogodbi so podpisali (od leve): predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje Jože Zlatinšek, župan Ivan Suhoveršnik in predsednik zgornjesavinjske gasilske zveze Janko Žuntar (foto: Benjamin Kanjir) SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN OSNOVNIH ŠOL NA REČICI OB SAVINJI Ohranjanje ljudskega izročila naših prednikov Kulturno društvo Rečica ob Savinji in mozirska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti sta pripravila 10. območno srečanje otroških folklornih skupin Zgornje Savinjske doline pod naslovom Zaringa-rajajmo skupaj. Na njem so se zadnjo marčevsko soboto v rečiškem kulturnem domu poleg plesalcev naše doline predstavili tudi gostje iz Slovenskih Konjic. Mladi folkloristi pod vodstvom svojih mentoric ohranjajo in negujejo ljudsko izročilo naših prednikov. Uvodni pevski pozdrav je pripadel malčkom iz rečiškega vrtca, nato so na odru zaplesali številni plesalci. Gostje iz Slovenskih Konjic, osnovnih šol Pod goro ter Ob Dravinji, so pripravili spleta pod naslovom Rajanje na mostu in Grabljenje listja. V njem so predstavili nekaj slovenskih plesov in otroških iger. Iz lučke Osnovne šole Blaža Arniča so zaplesali prvošolčki, združeni z imenom Navihanci. Njihove izštevanke v domačem narečju so med obiskovalci izzvale obilo smeha. Gornjegrajski Facki Osnovne šole Frana Kocbeka so z vso resnostjo predstavili »žehto«. Ljubenski osnovnošolski plesalci so ob prepričevanju »V šolo nikar« prikazali nekaj iger za kratek čas. Srečanje folklornih skupin si je ogledala tudi strokovna spremljevalka Petra Nograšek iz Novega mesta, ki je bila nad velikim številom plesalcev navdušena. Prepričana je, da je to dokaz več, da se za ohranjanje ljudskega izročila ni bati. Navduševali so tudi plesalci Folklorne skupine Krmaniš (foto: Marija Sukalo) Drugi del prireditve je bil namenjen staršem. Ti so kakor najsvetlejše zvezda, ki svetijo svojim družinam. Zato so jim v zahvalo in potrpljenje, za vzgojo ter za vse skrbi poklonili nekaj glasbenih utrinkov. Te so pripravili osnovnošolci, združeni v mlajšem in starejšem otroškem pevskem zboru pod vodstvom Karmen Kočevar in Darje Goltnik, pevski zbor Žarek in dekliški pevski zbor svetega Kancijana pod taktirko Barbare Lenko. Prijetne melodije sta izvabila iz svojih instrumentov tudi harmonikar Primož Zvir in pianistka Katarina Kok-ovnik. Ob zvokih harmonike Robija Weissa so navduševali plesalci Folklorne skupine Krmaniš. Marija Šukalo Gornjegrajski Facki Osnovne šole Frana Kocbeka so z vso resnostjo predstavili »žehto« (foto: Marija Šukalo) LJUBNO OB SAVINJI Pozdrav staršem in pomladi Pred materinskim dnevom so na Ljubnem ob Savinji v organizaciji domačega kulturnega društva in osnovne šole otroci že drugič zapored pripravili prireditev, posvečeno staršem in prihodu pomladi. Poimenovali sojo Ta pomlad je nagajiva, kakor so bili nagajivi in zabavni tudi njihovi nastopi. Na odru dvorane kulturnega doma se je predstavilo preko sto otrok, ki so svojim staršem in ostalim, ki so si prišli ogledat njihov nastop, predstavili svoje pevsko, igralsko ali govorniško znanje. Učenci so predstavili plesno koreografijo Nagajiva pomlad, drugošolci so z dramatizacijo vsem razložili, zakaj je sneg bel in se predstavili še z raznimi deklamacijami. VRTEC REČICA OB SAVINJI Šestošolci so odigrali zgodbo o ubogi Ančki, člani folklornega krožka so med drugim predstavili pesem Gregčev Peter, ki izvira iz Luč, in zatem zaplesali ob spremljavi mladega harmonikarja Petra Atelška. Učenki VRTEC LJUBNO OB SAVINJI petega razreda, tudi učenki Glasbene šole Nazarje je na nastopu spremljal Toni Acman. Špela Kladnik se je predstavila z igranjem na violončelo, Nika Zgojznik pa na flavto. Za nastop so se zelo potrudili tudi prvošolčki, ti so nastopili z iskrivimi deklamacijami. S petjem pa so se ob vodstvu Lenke Kralj predstavili še otroški pevski zbor kulturnega društva in zbor Irene Vrčkovnik. Da na Ljubnem nobena prireditev ne mine brez harmonike, je tako že znano, zato so se poleg Petra Atelška predstavili še Samantha Zupanc, Robi Weiss in orkester Primoža Zvira. Tako so osnovnošolci pokazali svojo naklonjenost staršem in prihajajoči pomladi. Štefi Sem Srečni, ker rastejo v Najmlajši nastopili za družinah starše Varovanci rečiškega vrtca in njihove vzgojiteljice so zadnji petek v marcu zabavali svoje domače. V kulturnem domu na Rečici so namreč za vse dedke in babice, mamice in očete ter seveda vse, kijih imajo radi, pripravili kulturni progam. V njem so predstavili, skeče. Z njimi so sporočali, da so srečni, ker rastejo ob mamicah in očetih ter bratcih in sestricah v svojih družinah. Z njimi seje strinjala tudi ravnateljica vrtca Ana Nuša Rebernik, ki je poudarila, daje poslanstvo starševstva največja obrt in najbolj Otroci rečiškega vrtca so staršem predstavili, kako preživljajo dopoldneve (foto: Marija Šukalo) kako preživljajo dopoldneve, ko so njihovi najbližji v službah ali doma. Tako so z videoposnetkom svojo razigranost pokazali najmlajši, malo starejši pa so pripravili recitacije, pesmice in seveda plese ter tudi pomemben poklic na svetu. Upa tudi, da se tega zavedajo vsi, ki so udeleženi pri razvoju malih nastopajočih junakov. Obenem pa je zaželela, da bi vzgojili te malčke v ponosne ljudi. Marija Šukalo V mesecu marcu so najmlajši iz ljubenskega vrtca že tradicionalno povabili v goste starše, babice in dedke ter seveda bratce in sestrice ter se jim predstavili s prikupnim nastopom. S pomočjo vzgojiteljic in varušk so se naučili pesmic, ki sojih zapeli ali ob njih zaplesali ali pa naučene pesmice zdeklamirali. Predstavile so se vse skupine, razen najmlajših, ki so nastope ostalih z zanimanjem spremljali. Otroci so bili za vsako točko nastopa nagrajeni z velikim aplavzom. Ob koncu prireditve so staršem podarili darilce, izdelek, ki so ga sami ali ob pomoči vzgojiteljic izdelali prav v ta namen. Prireditev je potekala v večnamenskem prostoru osnovne šole, ogledalo pa si jo je res veliko število staršev in drugih obiskovalcev. Štefi Sem Mlajši otroci so z zanimanjem spremljali nastope svojih starejših prijateljev (foto: Štefi Sem) KONCERT ZA STARŠE V BOČNI Raznolikost melodij ben O |a Člani bočkega kulturnega društva so zadnjo marčevsko nedeljo pripravili koncert in ga posvetili staršem. Na odru kulturnega doma so jim bili v pomoč tudi malčki iz vrtca in podružnične osnovne šole. Prvi del prireditve so zaznamovali otroci s svojo razigranostjo. S plesi, pesmicami in različnimi napevi so sporočali staršem, da je njihova ljubezen brezmejna. V drugem delu so nastopili pevke in pevci ženskega in moškega pevskega zbora domačega kulturnega društva pod taktirkama Franca Pustoslemška in Matjaža Železnika. Pridružili so se jim harmonikar Iztok Polanšek, kitarist Petkov Ivo z Mano in Primožem, Fantje treh vasi, sestri Petra in Polona Lamprečnik. Obiskovalcem so bile podarjene raznolike melodije, kot je raznolikost odnosa med starši in otroci, starimi starši in vnuki. Vsi ti so posebni in najlepši ter neprecenljivi. Prav takšni so bili trenutki, posvečeni vsem, ki so si ogledali bočko prireditev. Marija Sukalo Prvi del prireditve so zaznamovali otroci s svojo razigranostjo (foto: Marija Šukalo) KULTURNO DRUŠTVO IN OSNOVNA ŠOLA IZ LEPE NJIVE OB MATERINSKEM DNEVU Vsak nalogo svojo ima, dobro jo opravit' zna Mama je ena sama? Otroku prva ljubezen je mama, brez nje ne bi mogel preživeti. Z njo ga vse življenje povezuje nevidna, a močna nit. S temi besedami, izpisanimi na zvitku med vejicami pušpana, vresja in zvončki, so mladi sprejeli v dvorani osnovne šole mame in očete. Tudi ne more biti naključje, da materinski dan sledi še dvema prazničnima: Valentinovemu in gre-gorjevemu. Valentin prinese ključ od korenin, na gregorjevo se ženijo ptički. Oba pa sta povezana z ljubeznijo. In o vsem tem so govorili najmlajši, zraven pa še zapeli, zaplesali in zaigrali. Tokrat so otroci staršem odstirali pomladne skrivnosti in tudi povedali, da si morajo kdaj naložiti breme, ki je zanje pretežko. Kot v pesmi o Katarini Barbari, kije var'vala domek in soji ukradli putko. A tokrat so zmogli vse kot čmrlji v zadnji zapeti pesmi: Vsak nalogo svojo ima, dobro jo opravit' zna. Dediju Juretu Naj sonce sreče tebi sije, dokler ti življenje bije, posebno pa še ta dan, ko imaš rojstni dan. Ti želijo tvoji vnuki Blažka, Hana, Ambrož NOVA RESTAVRACIJA V HOTELU BENDA RESTMRacija girMAN POZDRAV POMLADI V PETEK, 17. aprila, Z MAMBO KINGSI pNlNE NI’- - Sprejemamo rezervacije za zaključene družbe (birme, krsti, poroke, rojstni dnevi) - Kosila in večerje že od 8,00 EUR dalje - Malice od 3,50 EUR dalje - Ob sobotah plesi z živo glasbo REZERVACIJE NA TEL. 03/839-37-00 ALI 041/921-857 Z najmlajšimi je oder zaživel v pomladnih barvah in zvokih (foto: AG) Mladi se znajdejo pred drugačnimi izzivi in to je leponjivskim mamam v nadaljevanju kulturnega sporeda z glasbo izpovedala skupina Up N' Downs. Za njoje s prizori iz zakonskega in dobrososedskega življenja nasmejala občinstvo mladinska igralska skupina. Skeč govori o mami, ki ne (pre)pozna svojega sina vasovalca. Da bi prikril svoje obiske pri sosedi -ta se materi ne zdi primerna izbira -, se preoblači in na koncu sam razkrije kot »maček s klobukom«, ki je pomendral rože na njeni gredi. Mama je »ena sama za vse življenje« (Tone Pavček). A mame ni brez očeta, oba pa podpirajo babice, strici, dedki in tete. Andreja Gumzej Katarina in Jože! Ob vajinem prazniku vama želimo obilo sreče in lepih trenutkov v družinskem krogu, predvsem pa, da bi vama zdravje služilo! Vsi, ki vaju imamo radi! Se o radmirsfei šoli (4) Piše: Aleksander Videčnik V času prve svetovne vojne so bili vpoklici učiteljev kar pogosti, čeprav naj bi bili oproščeni vojaščine zaradi pomembnosti njihovega dela (op. A. V.). Dne 16. januarja 1916 je bil vpoklican učitelj Ignac Stermecki, zaradi tega je bil pouk na šoli le v dopoldanskih urah. 6. junija je sledil vpoklic nadučitelja Jožeta Terčaka. Tako je ostala na šoli edina učna moč - učiteljica N. Pirc. Nadučitelj Terčakseje istega leta vrnil iz vojske. Šolsko leto 1916/17 seje končalo prej kot običajno in to zaradi poljskih del, saj so bili moški v glavnem vojaki in daleč od doma. Zaradi dolgotrajne vojne je pouk močno trpel. Pogubonosna, skoraj pet let trajajoča vojna je bila po polomu na italijanskem bojišču leta 1918 končana. Zavladal je mir, tudi med prebivalstvom. Prišlo je do "ujedinjenja" jugoslovanskih narodov. V znak vdanosti se je v Beograd poslalo brzojavko. Iz Beograda je 20.12.1918 sledil tale odgovor: »Sporočam Vam iskreno zahvalo in pozdrav veličanstva kralja Petra I. in visokosti prestolonaslednika Aleksandra za Vaša iskrena narodna čustva. Pozdravlja po najvišjem naročilu dvorske kancelarije - Balugžič.« Po vojni na šoli ni bilo poskusnega razreda. NAKUP STAVBE ZA ŠOLO Spomladi leta 1876 je Krajevni šolski odbor kupil staro hišo, ki jo je preuredil v šolske namene. Domačini so večinoma delali v tlaki. Gmotno pa je prispeval Okrajni šolski odbor Gornji Grad. Celo cesar Franc Jožef je prispeval 350 gld. O stari stavbi ni ohranjena nobena slika in tudi ne kakšen opis. Po ustnem izročilu je bilo pritličje zidano, prvo nadstropje pa leseno. Za šolski vrt je skrbel vsakokratni nadučitelj in je bil vedno lepo urejen. RAZNE ŠOLSKE PROSLAVE Prva velika slavnost je bila 24.4.1879, koje bila z otvoritvijo šole hkrati proslava srebrne poroke cesarice Marije Terezije. Dne 10.9.1898 je bila proslava v čast 50-letnice vlade cesarja Franca Jožefa I. V spomin tega praznika seje na "Gmajni" vsadila spominska lipa. Dne 30. avgusta 1908 seje praznovala 60-letnica vladavine cesarja Franca Jožefa, na šoli je bila velika proslava. Dne 18.12.1918 so na šoli praznovali "ujedinjenje" jugoslovanskih narodov. V spomin na ta dog- odek so 11.4.1919 ob navzočnosti učiteljev in učencev v bližini šolskega poslopja vsadili "Lipo svobode", ki bo poznejšim rodovom oznanjala, da so se SHS (mišljeni so Srbi, Hrvati in Slovenci, op. A.V.) za vselej rešili suženjstva. Proslava 100-letnice smrti pesnika Valentina Vodnika je bila 7. januarja 1919. Leta 1919 seje prvič pripravila Vidovdanska proslava v šoli. Od tedaj je bila taka proslava vsako leto. 12. julija 1919 seje proslavil dan godu njegovega veličanstva kralja Petra I.Ta praznik seje za tem proslavil vsako leto. Ob praznovanju Vidovega dne, 28. junija 1920, so učenci zbrali 148 kron za vdove in sirote po padlih vojakih. Vsako leto, 12. julija, so počastili rojstni dan kralja Petra I. Dne 17. avgusta 1921 je bila žalna slovesnostza pokojnim kraljem Petrom I. Od leta 1918 naprej seje vsako leto praznoval tudi rojstni dan kralja Aleksandra I. S šolskim letom 1926/27 seje začel praznovati materinski dan z igricami, deklamacijami in petjem. Od tega leta dalje so se proslavljale obletnice sv. Save, Strossmeyerja in A.M. Slomška. Dne 7.9.1934 je umrl kralj Aleksander I. zadet od zločinske roke v Franciji. Odrejena je bila šest-tedenska globoka žalost in šestmesečno žalovanje. Na dan pogreba padlega kralja Aleksandra je gasilska četa skupaj s šolo priredila žalno slovesnost. DRUGE DEJAVNOSTI ŠOLE Šola v Radmirju ni imela svojega odra. Igrice so se prej prirejale v dvorani pri "Martinovcu", zadnja leta pa v kulturnem domu. Dobiček teh iger je bil namenjen obdarovanju otrok ob božičnici. Tukajšnja šola ni imela pevskega zbora, pač pa so bili pevski nastopi ob priliki predvajanj iger. Že leta 1879je bilo prvo obdarovanje šolskih otrok s knjigami. V šolskem letu 1900/01 so otroci prvič na tej šoli v zimskem času dobivali toplo kosilo (15 do 20 učencev). V šolskem letuje neznani dobrotnik podaril šoli 300 kron, pa tudi politična ekspozitura v Mozirju je prispevala 100 kron za šolarje v Radmirju. Od omenjene vsote se je ubogim učencem kupilo obuvalo in druge šolske potrebščine. S šolskim letom 1935/36 seje pričela prirejati božičnica, ob tej priliki je bila vsa šolska mladina obdarovana s šolskimi potrebščinami. Najrevnejši so dobili blago za obleke in perilo. KDO JE NAPISAL IZVLEČEK KRONIKE? Ob zaključku izpisa je naveden datum 28. junij 1939 in pripomba: »Vsi ti podatki so zabeleženi v kroniki državne ljudske šole v Radmirju.« Izpis je podpisal nadučitelj Miroslav Počkaj. ŠE BOMO PISALI 0 RAZNIH LISTINAH S tem je objavljanje izpisa zaključeno. Sledile bodo še objave nekaterih listin radmir-ske šole, ki jih prav tako hrani Slovenski šolski muzej v Ljubljani. Iz časa okupatorske šole so ohranjeni le šolski izkazi in nekaj šolskih zvezkov, ki sojih na pobudo župnika msgr. Jožeta Vratanarja zbrali Radmirci, ki tudi sicer dobro sodelujejo pri pripravah za načrtovano slovesnost. Sedaj ni več dvoma, kdaj je šola med zadnjo vojno pogorela. V počitniškem času leta 1943 so partizani napadli nemško policijsko šolo, ki je bila nastanjena tako v župnišču kot tudi v šolskem poslopju. Domačini vedo povedati, da je bilo v Radmirju na izobraževanju občasno tudi do 200 policistov. Ob napadu jih ni bilo veliko, zato je napad uspel, ob tem pa so požgali šolsko poslopje in deloma tudi župnišče. Dopisnica, ki jo je leta 1914 pisal nadučitelj Jože Terčak znanemu kulturnemu delavcu Matiji Jamniku na bojišče. ŠPORTNA DVORANA NAZARJE Letos že jubilejni zlati Cicido Jutri, 4. aprila, bo Športna dvorana Nazarje gostila preko 600 nastopajočih pevcev in glasbenikov iz vse doline. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, 01 Mozirje skupaj z Občino Nazarje, Osnovno šolo Nazarje in ob podpori ostalih občin Zgornje Savinjske doline, pripravlja jubilejno, 50. revijo otroških in mla- dinskih pevskih zborov osnovnih šol Zgornje Savinjske doline. Organizatorji prireditve obljubljajo pester in svečan program, ki ga bo povezoval priznani slovenski pevec in voditelj Anžej Dežan. Na ogled prireditve so organizatorji povabili vse poznane zborovodje, ki so svoje delo opravljali v naši dolini. V prvem delu prireditve bo potekala pevska revija, ki jo bo spremljala strokovna spremljevalka za mladinsko zborovsko petje, drugi del prireditve pa je namenjen praznovanju jubileja. Ob tej priložnosti se želijo organizatorji revije vsem zborovodjem pokloniti in zahvaliti za njihov trud pri soustvarjanju pevske kulture v naši dolini. Sklepni del prireditve bo še posebej vreden ogleda zaradi skupnega nastopa vseh zbranih pevcev in članov Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Nazarje. Ob tej priložnosti bodo vsi lahko prisluhnili tudi krstni uprizoritvi himne pevske revije Cicido -Glasba, jezik srca. TG ČISTILNA AKCIJA V OBČINI NAZARJE Kontejnerji še čakajo Minulo soboto je potekala tradicionalna čistilna akcija, ki jo je organizirala Občina Nazarje na svojem območju inje bila koordinirana v okviru posameznih krajevnih skupnosti. Z akcijo sta pričeli Osnovna šola Nazarje in podružnica v Šmartnem ob Dreti že prejšnji četrtek in petek. V soboto seje kljub slabšemu vremenu po posameznih krajevnih skupnostih zbralo skupno okrog 65 prostovoljcev, ki so v pretežno dopoldanskem času uspeli pobrati smeti po svojih rajonih. Akciji je sledila malica ob prijetnem klepetu in občutku, da so naredili nekaj dobrega za svoj kraj. Število udeležencev Udeleženci čistilnih akcij se mnogokrat zgražajo nad dejanji posameznih objestnežev ŠPORTNO-ZABAVNA PRIREDITEV Z DOBRODELNIM NAMENOM Bog i batina V nedeljo, 19. aprila, se bo ob 15. uri v športni dvorani v Mozirju začela nogometno-zabavna prireditev v humanitarne namene z zgovornim naslovom Bog i batina. Organizatorja-Župnija Mozirje in Policijska postaja Mozirje - pripravljata nedeljsko popoldne, katerega osrednji del bo nogometna tekma med slovenskimi duhovniki in policisti, natančneje med moštvom Pax in moštvom slovenske policije. V predtekmi bodo preizkusili svoje moči nogometni navdušenci iz vrst mozirskih Orlov in redovnikov minoritov. V glasbeno-plesnem delu bodo gledalce razvedrili: narodno-zabav- ni ansambel Golte, Suška banda, zasedba iz Dola-Suhe, rokerji Up N' Downs, plesna skupina Fione in z aerobno animacijo Toni Brinjovc. Program bo povezoval Franci Podbrežnik, nogometni tekmi pa komentiral Tomaž Hudomalj. Zvesta pobudi za pomoč človeku v stiski, ki ne pozna meja, sta organizatorja prireditve izkupiček namenila mozirskemu rojaku Mihu Ma-jetiču, misijonarju v Vietnamu. Vstopnice so v predprodaji na voljo v Župnišču Mozirje, Mercatorju Mozirje, slaščičarni Polonca in Knjižnici Mozirje. Andreja Gumzej __________________________________y akcije ostaja iz leta v leto podobno, žal pa so prisotni skozi leta bolj ali manj zgolj isti prostovoljci. Kontejnerji, ki jih je zagotovilo podjetje PUPSaubermacher kot koncesionar na področju zbiranja in odvažanja odpadkov v občini, bodo ostali na terenu še v tem tednu - v vsaki krajevni skupnosti po eden. Tako se lahko akciji pridruži katero društvo ali tudi posameznik še v tem času. Za soboto, 4. aprila, je načrtovana še čistilna akcija v okviru Ribiške družine Mozirje, kjer bodo očistili predvsem struge in brežine vodotokov od občine Gornji Grad pa vse do Mozirja. V kolikor se je na akciji pogrešalo katerega novega udeleženca, pa tega ne bi mogli trditi za objestneže, ki so v noči s petka na soboto s prevračanjem loncev za rože in uničevanjem košev za smeti pred Muzejem Vrbovec pokazali, da nimajo veliko privzgojenega čuta za ohranitev okolja, v katerem živijo. NN m. MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDI d.o.o. PE Nizka, Nizka 21 3332 Rečica ob Savinji PE Velenje, Črnova 33b, 3320 Velenje Razpisujemo prosto delovno mesto Tehnični preglednik-kontrolor Zahteve: - 5.stopnja izobrazbe in sicer avtomehanik, avtoklepar + strojni ali prometni tehnik (3+2) - Najmanj tri leta delovnih izkušenj na delovnem mestu servisiranja, izdelave, predelave ali dodelave vozil oziroma njihove homologacije. - Vozniški izpit B kategorije Kandidati, ki izpolnjujejo naštete pogoje, naj pošljejo pisne vloge s kratkim življenjepisom na naslov AM Miklavc d.o.o., Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji do 30.4.2009. http://www.am-miktavc.com PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Predsednik odstopil zaradi notranjih nesoglasij POTOPIS SIMONE POGAČ MANASLU JE GORA DUŠE Neprijazna in okrutna gora terjala veliko življenj Planinsko društvo Nazarje je sredi marca v goste povabilo Simono Pogač, ki je predstavila potopis in film Manaslu je gora duše. Predstavitev sta omogočila podjetje Dom in tednik Savinjske novice. Na Manaslu seje Pogačeva, sicer tudi sama članica nazorskega planinskega društva, odpravila lani oktobra z »jugo« odpravo. V skupini desetih alpinistov so bili namreč tako Srbi, Bosanci, Makedonci kot tudi Hrvati. Simonina osvojitev Manaslu-ja pa ni bil le njen osebni dosežek, temveč tudi velik uspeh za slovenski alpinizem, saj je bila to druga slovenska osvojitev. Na njegovem vrhu je do tedaj stal le še Viki Grošelj. Polurni film o osvajanju osmega najvišjega vrha sveta je produkcija odprave in je bil posnet za srbsko televizijo. V njem so predstavljena razmišljanja skupine alpinistov, ki jo je vodil Dragan Jači-movič. O Manasluju, ki z višino 8.163 metri sodi med najzahtevnejše vrhove sveta, so si bili člani odprave včasu osvajanja vrha enotni, daje neprijazna in okrutna gora. Do sedaj je bilo pri osvajanju njenega vrha največ smrtnih žrtev. Pogačeva zase pravi, daje nikdar ne prevzame evforija, ko osvoji kakšen vrh. Zaveda se namreč, da jo potem čaka še sestop, na katerem se lahko še marsikaj pripeti. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŠMARTNO OB DRETI Taktična vaja V nedeljo so v gornjegrajski prostovoljni gasilci pripravili izredni občni zbor, da so izvolili novega predsednika društva, saj je dosedanji predsednik Tomaž Trogar podal svojo nepreklicno odpoved. V svoji odpovedi je povedal, da odstopa z mesta predsednika društva zaradi blatenja njegovega imena in delovanja društva s strani nekaterih članov. Trogarja so motile tudi Izjave, predvsem enega člana, da ni sposoben voditi društva, sodu poje izbilo dno izjava člana društva, ki mu je očital, da si drušlvo lasti. Prav zaradi te izjave in klevetanja so v društvu tega člana prijavili disciplinski komisiji, kjer bo odgovarjal za svoje besede in dejanja. To je prvi tak primer v društvu in želijo, da bi bil tudi zadnji. Novi predsednik Drago Fale je izrazil željo, da bi se odslej težave ne reševale na način, ki je pripeljal do odstopa Tomaža Trogarja (foto: Šteti Sem) Trogar se je vsem članom društva zahvalil za sodelovanje in dejal, da so glede opreme in financ urejene vse obveznosti inje ob njegovem odhodu stanje v društvu pozitivno. Na predhodnih sejah so že iskali kandidata za novega predsednika. Odločili so se za Draga Fa-leta, ki je ponujeno mesto predsednika sprejel, potrdili pa so ga tudi člani, ki so se udeležili izrednega občnega zbora. Fale je izrazil željo, da bi se odslej vse težave reševale s pogovorom in ne na način, kije pripeljal do odstopa Tomaža Trogarja. Istočasno je tudi vse pozval, da še naprej sodelujejo v društvu po svojih močeh. Za uspešno vodenje sta se Trogarju zahvalila tudi poveljnik PGD Gornji Grad Jakob Filač ml. in župan Stanko Ogradi. Šteti Sem Člani šmarškega prostovoljnega gasilskega društva ne posvečajo veliko pozornost požarni preventivi samo v mesecu oktobru, temveč vso leto. V nedeljo, 15. marca, je v zadružnem domu potekala taktična vaja. Vaja je bila napovedana, gasilci pa so bili kljub temu aktivirani preko pozivnikov. Odzvalo seje 14 operativcev. Prvotni namen te vaje je bil preverjanje opreme in usposobljenost operativne enote. Ker s takšnimi vajami obnavljajo znanje in pridobivajo izkušnje, ki jih morajo imeti v resničnih situacijah, imajo v načrtu še več podobnih aktivnosti. SB Šmarski gasilci so izvedli taktično vajo v zadružnem domu (foto: Meri Gluk) Simona Pogač je te dni že na poti na Mount Everest (foto: Marija Šukalo) Drugi del druženja v nazorskem domu kulture je bil v znamenju predstavitve gora in plezanja po Peruju. Tja seje odpravila lani sfantom Robertom. Naveza dveh jima je omogočala, da sta si sproti prilagajala poti in pripravljala plane osvajanja vrhov ter plezanja v stenah. »Peru ti da tisto, kar vsi iščemo v gorah. Občutek svobode, občutek lastne izbire,« je med drugim povedala podjetnica iz Velenja, ki seje konec marca ponovno podala na osvajanje najvišjih vrhov sveta. Če ji bo sreča naklonjena, bo kot druga Slovenka stala na najvišjem vrhu sveta, Mount Everestu. Njeno pot lahko spremljate preko spletne strani http:// www.simona.adventurerace.si. Marija Šukalo ENOTA REŠEVALNIH PSOV KINOLOŠKEGA DRUŠTVA ZGORNJESAVINJSKE DOLINE Na lavinskem usposabljanju na Vršiču Na letošnjem lavinskem taboru se je zbralo lepo število vodnikov s psi iz Slovenije in nekaj s Hrvaške. Tabora na Vršiču so se udeležili tudi člani Enote reševalnih psov KD Zgornjesavinjske doline, in sicer Ferdo Hrovat z Abby, Dominik Hrovat z Darkom, Toni Novak z Lejli in Urška Plesnik z Gajo. Prišlo je 52 vodnikov s svojimi psi, ki so delovali v petih skupinah na različnih deloviščih. Prvi dan so kopali tako imenovane grobove oziroma skrivališča v snegu in testno Ferdo Hrovat z Abby na lavinskem usposabljanju (foto: UP) preizkusili znanje psov. Psi so morali včasih poiskati enega »zasutega«, drugič dva. Odlično sta se odrezala predvsem Dominikov pes Dark in Tonijeva psička Lejli, ki sta že zelo dobra reševalca. Oba sta brez težav našla vse zasute v snegu. Ferdova prinašalka Abby in Uršina Gaja pa sta mladi psički, ki se še učita reševalnih veščin. Po dveh dneh vaje, treninga in ob dobrih napotkih inštruktorjev sta obe že našli po enega zasutega. Ob popoldnevih so na taboru imeli razna predavanja, utrdili pa so tudi znanje, ki ga mora imeti vsak vodnik reševalnega psa. »Pogrešane« so iskali z lavinskimi žolnami, z lavinskimi sondami, opravili preizkus trdnosti snežne odeje... Sobotni večer pa seveda ni minil brez tradicionalnega krsta novih vodnikov, čemur je v nedeljo sledil še zaključek tabora. IS DRUŠTVO TABORNIKOV ROD SOTOČJE NAZARJE - KOKARJE Leto v znamenju jubileja Taborniki rodu Sotočje letos praznujejo deseto obletnico svojega delovanja. Zato so bile njihove naloge poleg rednih dejavnosti usmerjene v pripravo obeležitve jubileja. Veliko prostovoljnega dela so vložili v vzdrževanje tabornega prostora in v dograditev nadstreška k brunarici. Neurje, kije lani prizadelo nekatere kraje naše doline, tudi njim ni prizaneslo. Hudourniške vode so namreč nanesle dračje in pesek ter zamašile propuste pod cesto in jo poškodovale. To so ob pomoči kokarske krajevne skupnosti in Občine Nazarje uspeli hitro sanirati. Druženje najmlajših ob mentorici krožka in starešini rodu Zvonki Zakrajšek je potekalo po ustaljenih tirnicah. Vodniki so zgledno pripravili program in poskrbeli za njegovo izvajanje tako na tabornem prostoru na Lazah kot v nazorski osnovni šoli. Na občnem zboru so poleg pregleda dela v preteklem obdobju in načrta za letošnje imenovali novo oziroma potrdili dosedanje vodstvo. Na čelu Društva tabornikov rod Sotočje Nazarje - Kokarje tako ostaja starešina Zvonka Zakrajšek. Marija Sukalo ___________________________________j NASVETI ZA MOTORISTE Sezona je tu, ali je tu tudi pamet v glavi? Prvo jutro po prehodu na poletni čas je danes, ko pripravljam tale prispevek, a pogled skozi okno pravi popolnoma drugače - zunaj namreč dežuje in s skokom z motociklom okoli prvego vogala ne bo nič. V ozadju se vrtijo poročila, ki opozarjajo in dokazujejo, daje vožnja z motociklom smrtno nevarna. Kar 46 motoristovje umrlo lani na naših cestah, včeraj pa zopet nova smrtna žrtev. Nekako tiha in deževna je tale nedelja, ampak za naslednji vikend je napoveddno lepo in temperature naj bi dosegle tudi 20 °C. Torej vsi na kolo za zdravo telo ali pa na motorno kolo za veter v laseh! Nikakor pa ne pozabimo, da smo motoristi po dolgem zimskem spanju kot odebeljeni kosmatinci. Naše reakcije so zato počasne, nežne, okorne. V nas ni pravega navdiha in harmonije. V prvih pomladnih mesecih bi moral vsak motorist začeti počasi in previdno, da se ne pojavi na vrsti za »odstrel« ali ne dobi trajnih posledic. Dobro je preveriti, v kakšnem stanju je vaš konjiček, predvsem pa, ali so pnevmatike še vedno tako dobre, da omogočajo varno vožnjo. Nika- kor, prosim, ne pozabite voziti s prižganimi lučmi, s soncem v hrbet pa se tako ali tako najbolje obnesejo dolge luči, da nas nasproti vozeča vozila prej opazijo. Od zime je ostalo veliko peska in še več lukenj na naših voziščih. Nekateri odseki cest so pravi izziv, kako priti čez vse ovire, in so kot kakšne igre brez meja. In seveda, dragi motoristi, poskusimo v prvih mesecih narediti dober vtis na naše avtomobilske kolege, ki so po srcu zelo občutljivi in se z veseljem pritožujejo čez »divjake«. Kljub očitkom velja posebno opozorilo tudi avtomobilistom. Previdno! Dvakrat poglejte levo in desno ter prav tako v vzvratno ogledalo. Motoristi so ozki in hitri, kaj hitro jih spregledate in se vpišete med lovce ter udeležence pri odstrelu nedolžnih »divjakov«. Če vam sonce blešči v oči, potem bodite posebej pozorni, saj motorista ne opazite z bežnim pogledom. In za božjo voljo, pustite, da vas motorist prehiti! Je hitrejši in okretnejši! Ne ovirajte ga in ne dokazujte mu, da imate štiri kolesa, ABS in ESP. Vse to njega ne zanima, verjemite, on le uživa ob vetru v laseh. Pa srečno! Tako divjadi kot lovcem! Igor Pečnik Foto: Hannah Perc Prodaja koles SPECIALIZED Publicist in narodopisec Aleksander Videčnik (desno) v pogovoru z izdelovalcem potic Jankom Podlesnikom (foto: Franjo Atelšek) potice na ogled V Muzeju novejše zgodovine Celje je bila v sredo, 25. marca, otvoritev razstave o Ijuben-skih poticah, ki sojo ustvarjalci naslovili Ljubenske potice - cvetnonedeljske butarce. Obiskovalci, med njimi tudi županja Ljubnega Anka Rakun, ravnatelj Osnovne šole Ljubno ob Savinji Rajko Pintar, župnik Martin Pušenjak in številni Ljubenci, so ob otvoritvi izvedeli marsikatero zanimivost na temo te etnološke posebnosti domačega kraja. Z njo so Ljubenci lahko prepoznavni kjerkoli na zemeljski obli, kot se je slikovito izrazil etnolog prof. dr. Ja- Pristnost in izpovednost razstavljenih simbolov iz vsakdanjega življenja je še toliko večja, ker v sebi skrivajo izpoved ljudi, ki znajo tudi v sodobnem času ohranjati ter celo nadgrajevati pomemben kulturni element, ki združuje tradicijo in sodobnost. Prav o tem pomembnem sožitju govori v posebnem na to temo izdanem katalogu eden od avtorjev razstave Sebastjan Weber. Tudi Bogataj je na odprtju govoril o žlahtnosti, ki ga v širšem prostoru predstavljajo ljubenske potice, saj, »če se ozremo v Evropo, le ta ni zgrajena iz evrov, recesije in drugih ekonomsko obarvanih pojmov, ampakje zgrajena iz regionalnih kultur, med katerimi imajo pomembno mesto tudi cvetnonedeljske butarce z Ljubnega.« Na to temo je omenil podatek, da so ljubenske potice najprej »odkrili« v Nemčiji, ko so bile leta 1994 razstavljene v Münchnu. Največ zaslug za ohranitev in oživitev tradicije izdelovanja ljubenskih potic, ki sega kar v daljno 19. stoletje, ima nedvomno ljubenski župnik in dekan Martin Pušenjak, ki je prepričan, da ohranjanje starega ter lepega poživlja in krepi človekovo dušo. Prav to pa skrivajo podobe, ki so na ogled v tem celjskem muzeju. Dušo človeka namreč, kije skozi vero in delo ustvarjalterše ustvarja nepozabne simbole. Razstava bo odprta do velikonočnega ponedeljka inje res vredna ogleda, saj je po mnenju Bogataja eden najpomembnejših dogodkov na področju muz-ealstva v letošnjem letu. Franjo Atelšek nez Bogataj, ki se je tudi udeležil odprtja razstave. Proces - PDF; Brezje 9d; 3330 Mozirje HITRI telefon 040-431-591 Filip Pavlin MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE Ljubenske KRIŽARJENJE OKROG SOSEDOVEGA ŠKORNJA (2) Krf - mesto smaragdne barve raznolika kulinarika, čudovita narava, osamljene peščene plaže - skratka vse, kar obiskovalec na počitnicah potrebuje. čutiti podeželski karakter otoka. Pokrajinska vsestranskost se najbolj kaže na severu, kjer se lahko podate po zavitih gorskih Piše: Andrej Klemenak Ta največji otok v Jonskem morju obiskujejo turisti z vsega sveta že dolga desetletja. Krf slovi tudi kot najbolj zelen grški otok -kamor seže pogled, se razprostirajo nasadi oljk in cipres. Otok obdaja sinje modro morje, njegovi kraji so raznoliki in zanimivi. Sonce sije in sije, vendar oljke in drugo značilno mediteransko zelenje nudijo prijeten hlad in senco. Plaže so dolge, peščene, skratka fantastične. Domačini vedo, kaj je to gostoljubje, kaj naredi počitnice pestre in kaj je dobra hrana, zato se na Krfu najde za vsakogar nekaj: živahna mesta, golf, zabava, kultura, izvrstna in Krf varujeta mogočni trdnjavi Najlepše plaže so na vzhodnem in cestah. Vsak zavoj skriva drugačen, južnem delu Krfa, kjer se temperatura vode v poletnih mesecih dvigne do 25 stopinj Celzija. Dobra turistična infrastruktura zadovolji skoraj vsako željo obiskovalca po športnih aktivnostih in zabavi. V notranjosti otoka je mogoče za- POZEJDON TURIZEM NAGRADNA IGRA KRIŽARJENJE OKROG SOSEDOVEGA ŠKORNJA V šestih zaporednih številkah Savinjskih novic bomo objavili kupon z vsakokrat drugačnim nagradnim vprašanjem. Med pravočasno prispelimi pravilnimi odgovori bomo vsak teden izžrebali tri dobitnike praktičnih nagrad, vsi poslani kuponi pa bodo na koncu sodelovali v velikem finalnem žrebanju, kjer bo najsrečnejši prejel glavno nagrado - brezplačno križarjenje za eno osebo Okrog sosedovega škornja od 22. do 27. novembra 2009. Podrobna pravila nagradne igre so objavljena na spletni iavinjske.co Med pravočasno prispelimi pravilnimi odgovori na nagradno vprašanje št. 1: kako se imenuje svetnik, ki je pokopan v baziliki v italijanskem mestu Bari (sv. Nikolaj ali sv. Miklavž) smo izžrebali naslednje dobitnike praktičnih nagrad: - Promocijsko majico z logotipom Savinjskih novic prejme: ___________________ Ivan Irmančnik, Šmartno 38,3341 Šmartno ob Dreti; - USB ključ z logotipom Savinjskih novic prejme: Marija Bastelj, Volog 10, 3341 Šmartno ob Dreti; JSÄSfP*.''^ ' ■ - Meter z logotipom Savinjskih novic prejme: Marjan Forštner, Dobrovlje 3, 3314 Braslovče. In že je tu nagradno vprašanje št. 2: Kako se imenuje palača na otoku Krfu, zgrajena za znamenito cesarico Sissi? Odgovor napišite na kupon št. 2 in ga nalepite na dopisnico ali razglednico ter najkasneje do torka, 7. aprila 2009, pošljite na naslov: Savinjske novice. Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. m fascinanten razgled na temne soteske in rodovitna pobočja. Pravo nasprotje je jug z nasadi oljk in gričevnato pokrajino ter številnimi prvobitnimi vasicami z romantičnimi rečnimi pristanišči. Med specialitetami Krfa najdemo jeguljo, pripravljeno na žaru, ali drobovino, čeprav le na nekaterih jedilnikih. Obroki so tako kot na celini pripravljeni z olivnim oljem, svežimi zelišči in česnom. Posebej priljubljen je sofrito - dušena goveja pečenka, ki je marinirana v kisu in ponudijo s pivom ali ouzom. Seveda je še mnogo drugih jedi, ki so prav tako priljubljene: različni pireji iz jajčevcev in ribjih iker, pečene ribice, paprika, bučke in seveda olive. Po jedi ali pa že prej vam bodo ponudili grško ouzo - janeževo žganje in tudi metakso - vinsko žganje. Na našem izletu z avtobusom bomo obiskali Achilleion - palačo, zgrajeno za znamenito cesarico Sissi. Z vrtov se odpira čudovit pogled na okoliške vrhove in čisto Jonsko morje. Nadaljevali bomo mimo znanega turističnega območja Kanoni do glavnega mesta Kerkira (Krf), ki privablja s svojim nočnim življenjem in ima s svojo smaragdno barvo sloves najlepšega mesta Grčije. 400-letna vladavina Benetk je vplivala na njegovo elegantno arhitekturo. Krf je morda najbolj zanimivo mesto od vseh, ki se nahajajo na otokih v Jonskem morju. Varujeta ga mogočni trdnjavi, v njem pa najdemo številne palače, cerkve in muzeje. Stari, trgovski del mesta zaživi predvsem zvečer, pa tudi ostali del Krfa se takrat pokaže v svoji romantični podobi. Ozke uličice so polne prodajaln, nasmejani trgovci in gostilničarji vabijo mimoidoče, pokaže se pravi mediteranski temperament. Seveda je v mestu tudi Odgovor:. Na račun bogate zgodovine se mesto Krf ponaša s številnimi palačami, cerkvami in muzeji česnu ter kuhana z vinom. V nekaterih starejših tavernah je mogoče najprej pogledati v kuhinjske lonce in poskusiti jed ter si jo šele po tem naročiti. Poskusiti velja odličen mezedes, manjši prigrizek, ki ga mnogo butikov, trgovin, privlačnih kavarn in živahnih barov. Po ogledu mesta bomo nadaljevali pot do pristanišča in se vkrcali nazaj na ladjo. Prihodnjič: Valletta - prestolnica malteških vitezov Brin v Logarski dolini Logarska dolina je nedvomno eden najlep- človek nad naravo preveč pregrešil, mu je ta ših predelov naše domovine. Krasijo jo šte- v opomin poslala brin,« pišeta Kotar in Brus v vilne znane in manj znane krasote. Eden iz- knjigi Naše drevesne vrste, med slednjih je tudi velik brin na Plesnikovi Podobno meliorativno vlogo je imel naš brin Ravni. Ta brin je res nekaj posebnega, je 'n vs' številni brini v njegovi okolici. Na nekdan-pravi velikan med brini. V višino meri več kot J'*1 prodišču, kjer so vladale ekstremno težke enajst metrov, kar je za to grmovno in drevesno vrsto izjemna višina! Najlažje ga najdemo, če se sprehodimo po gozdni učni poti po Logarski dolini, kjer rastejo tudi druga posebna drevesa. Ko se steza približa domu planincev, smo mu blizu. V strnjenem gozdu bi ga nedvomno zgrešili, tudi če bi ga iskali. Okoliška drevesa, ki jim je pred ■več kot dvesto leti »tlakoval pot« kot pionir, torej prvi naseljenec, so ga že povsem prerasla. Na srečo je ograjen z lično ograjo in označen z informativno tablo, za zaščito in v opozorilo, da gledamo nekaj izjemnega. A bo naš velikan v kratkem potreboval še vse drugačno pomoč, da se ne bo povsem utopil v senci krošenj okoliških nadraslih dreves. Kot izrazito svetloljubni in toploljubni vrsti mu ta senca vsekakor ne ugaja. Brin (Juniperus communis) poznamo predvsem kot grmovno vrsto kraških goličav in pašnikov na sončnih legah, saj raste na revnih in plitvih tleh, zlasti na toplih ter sušnih legah. Je izrazita pionirska vrsta, ki pogosto popravlja človeške napake in pripravlja pogoje za rast drugih drevesnih vrst. »Tam, kjer se je razmere za razvoj gozdne vegetacije (suša, vročina, le občasna moča) so se razvili številni grmički brina. V njihovem zavetju so začeli rasti bori, nato smreke, danes pa rastejo tu že bukve, jelke in javorji, še malo nižje po dolini tudi jeseni. Ta drevesa so brinom začela kratiti svetlobo, zato so se ti začeli vzpenjati proti nebu ali pa so odmrli. V bližini našega velikana sta še dva izrazito drevesasta brina, ostali so manjši ali pa so že propadli. Ko nadaljujemo pot proti domu planincev, opazimo, da se začenjajo višine dreves hitro krajšati, gozd je vse bolj redek, manj je drevja in več grmovja, vse večje brinov. Kot bi zavrteli razvoj vegetacije (sukcesijo) v nasprotni smeri. Morda je brin na Plesnikov Ravni ravno v tem času najlepši. Poleti ga zastirajo krošnje okoliških bukev, sedaj pa je »prost« in nam govori o svoji trdoživosti, vztrajnosti in o vsakoletnemu pričakovanju pomladi ter o svoji zdravilni in magični moči. Nekoč so z brinom zdravili kugo, danes pa z njim in z drugimi »lesovi« v butari na cvetno nedeljo odganjamo zimo. Marijan Denša TOPLOTNO IZOLACIJSKI FASADNI SISTEMI! Pozimi topleje,poleti hladneje! Zagotovite si toplotno izolacijski fasadni sistem, ki vam bo zagotavljal prijetno bivalno klimo v vročih dneh in prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh. Na podlagi 20 letnih izkušenj Vam bomo brezplačno svetovali pri izbiri pravega fasadnega sistema (priznanih izdelovalcev materialov Roefix ali Baumit) pri sanacijah ali novogradnjah! Le tega vam bomo po naročilu kvalitetno in cenovno ugodno tudi izvedli. Za se večji prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh vam podarimo +2cm izolacije! IZDELAMO VSE VRSTE FASAD, NOTRANJE IN ZUNANJE STROJNE OMETE TER STROJNE TUKE, GRADIMO POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE! I LLKMO E-fliail: termo.sgd@email.si www.termosgd.com Nečaku Adamu Jakopu, ki praznuje 5. aprila 2 leti Veliko sreče, zdravja, razigranih otroških dni in obilo lepih sanj, naj ti prinese rojstni dan. Teta Simona in Sebastjan Sinu Nejcu Finkstu, ki praznuje 4. aprila 5 let Veliko sreče, zdravja, razigranih otroških dni in obilo lepih sanj, naj ti prinese rojstni dan. Želijo ati, mami, ata Toni in mama Ančka Na 15. festivalu Slovenska polka in valček, ki bo p danes, 3. aprila, ob 20.30 na Televiziji Slovenija, se bo • W predstavilo dvanajstfinalistov. Na razpis je prispelo 79 0 \ j skladb, med katerimi je strokovna komisija izbrala šest ^ ' valčkov in ravno toliko polk. Na festivalu bodo podelili nagrade za slovensko polko 2009, slovenski valček 2009 in najboljšo skladbo festivala v celoti. Pri izboru slednje odločajo gledalci s telefonskim glasovanjem. Na prireditvi sodeluje tudi ansambel Golte iz Mozirja, ki bo pod zapored- no številko 3 zaigral polko Če te luna nosi. Veliki uspeh pri izboru pa si pripisuje tudi skupina iz Spodnje Savinjske doline Zaka' pa ne, ki se bo predstavila z valčkom Kralj ulice. Vabljeni h glasovanju. Fante in dekle iz omenjene skupine v aprilu čaka še promocija njihovega novega CD-ja, ki bo potekala v petek, 24. aprila, v velikem šotoru pri osnovni šoli v Taboru. Alenka Suzani za 20. rojstni dan Želimo ti najlepši žarek, da te bo grel, najlepšo rožico, da jo boš duhala i najlepšega moškega, da te bo razvajal. Vsi domači Heleni za 30. rojstni dan Želimo ti veliko zdravja, sreče in naj se ti uresničijo vse skrite želje! Janez, Maja in Tina Dragi Cvetko Ob srečanju z Abrahamom ti želimo mnogo zdravja, zadovoljstva in sreče ter veliko lepih trenutkov z nami Vsi tvoji, ki te imamo radi Kristajnu za 9. rojstni dan Naj sreča, zadovoljstvo vsak dan ti cvetita, naj ves čas smeh in zdravje ti v očeh žarita. Mama, ata in Tinkara Dragi Božo Leta pridejo in grejo, nič ne obstoji v življenju. Zato svoj čas izpolni v zdravju in veselju in sreči Naj naše prijateljstvo ne izgine in naj se ti izpolnijo vse želje. Vse najboljše za tvoj 35. rojstni dan ti želimo Janezovi in Dolinarjevi! Petru Moličniku 1. aprila je praznoval svoj 40. rojstni dan Želimo ti veliko sreče, zdravja in izpolnitev vseh skritih želja. Vsi domači Blaženka Brezovnik je 31. marca praznovala svoj 30. rojstni dan. Kar bilo je dobrega, naj se nadaljuje. Vse, kar je bilo slabo, naj se oddaljuje! Naj sreča, zadovoljstvo vsak dan ti cvetita, naj ves čas smeh in zdravje ti v očeh žarita! Vse najboljše, mnogo zdravja in osebne sreče! Ti želijo vsi domači 2. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - POLFINALE KONČNICE »Graščaki« kljub porazu niso razočarali Blaž Metulj s pokalom za najboljšega strelca sezone (foto: Franjo Pukart) Druga tekma polfinala končnice za vstop v prvo slovensko futsal ligo v nabito polni dvorani nazorskega športnega hrama je dala prvega finalista. To je ekipa Ptuja, ki je ob veliki podpori svojih kurentov še drugič premagala varovance trenerja Peziča in čaka v finalu eno od primorskih ekip, ki bosta morali za vstop v finale odigrati še tretjo tekmo. Kljub porazu pa »graščaki« niso razočarali, saj so dali vse od sebe in se borili do zadnjega atoma moči, za kar so bili na koncu tekme in sezone nagrajeni z bučnim aplavzom številnih domačih ljubiteljev dvoranskega nogometa. Kdor si je ogledal tekmo, se najbrž strinja, da tako kvalitetnega, dinamičnega in razburljivega srečanja v Nazarjah že dolgo ali pa še sploh nismo videli. Zaradi kartonov zdesetkana domača vrsta seje presenetljivo uspešno upirala favoriziranim Ptujčanom, ki so se na koncu tesno, vendar povsem zasluženo veselili uvrstitve v finale. Glavna akterja na igrišču sta bila tokrat oba vratarja, Trop pri gostih in Supin pri domačinih, ki sta spravljala v obup napadalce obeh ekip, prejeti goli pa so bili zgolj posledica uigrane akcije domačinov in dveh natančnih strelov Boštjana Kupčiča, najboljšega ptujskega strelca. Boj za zmago je bil nato odprt vse do konca in prav v zadnji minuti bi lahko Nazarčani rezultat celo obrnili, vendar pa je Trop Urtlju spet čudežno ubranil »zicer« in Hrenu prosti strel s šestih metrov. Kakorkoli že, zaslužena uvrstitev Ptujčanov v finale, ki so s svojim pristopom in organiziranostjo resni kandidati za napredovanje v elitno ligo, Nazarčani pa tudi ne smejo biti preveč razočarani, saj so s tretjim mestom rednega dela in polfinalom končnice dosegli svoj cilj. Nenazadnje veseli dejstvo, da je ekipi sestavljeni iz samih domačih fantov uspela ena najboljših sezon, in samo upamo lahko, da bo podobno uspešna tudi naslednja. Na koncu srečanja je predstavnik komisije za futsal pri Nogometni zvezi Slovenije Janez Štravs podelil ekipi Nazarje Glin pokal za tretje mesto, pokal za naj strelca sezone pa je prejel nazorski »bombarder« Blaž Metulj - Johi. Franjo Pukart KMN Nazarje Glin : FC Ptuj ABA Saš 1:2 (1:1) Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev: 300. Sodnika: Borut Šivic in Igor Bubulj. Delegat: Leopold Holderman. Strelci: 0: t B. Kupčič (15), 1:1 Ipavec (20), 1:2 B. Kupčič (37). Nazarje Glin: Supin, Oblak, Letojne, Korošec, Funtek, Urtelj, Ipavec, Metulj, Hren, Brinjovc, Mekiš. Trener: Ilija Pezič. Rumeni karton: Blaž Metulj (Nazarje Glin). POLFINALE DRŽAVNEGA PRVENSTVA V MALEM NOGOMETU ZA OSNOVNE ŠOLE Lučanke ponovno med četverico najboljših v državi Športnice z OŠ Luče so pod vodstvom Rajka Rudnika drugič vtreh letih dosegle zavidljiv uspeh. S polfinalnega turnirja v malem nogometu v Brežicah so se namreč vrnile kot zmagovalke in se uvrstile med štiri najboljše ekipe v državi. Na poti so jim tokrat stale osnovnošolke iz Brežic, Rogaške Slatine in Litije. Vedoč, da jim pretijo trdi boji, so vse moči uperile že v prvi dvoboj. Gostiteljice, večinoma članice ŽNK Brežice, so hitro doživele hladen tuš. Lučanke sojim namreč pred domačo publiko zadale boleč, predvsem pa presenetljiv poraz s 3:0. Z začetno zmago nad glavnimi favoritinjami turnirja so si ustvarile tudi veliko psihološko prednost pred nadaljevanjem. Z igro niso popustile na tekmi proti II. OŠ Rogaška Slatina in jo zanesljivo ugnale z izidom 3:1. Lučke nogometašice je takoj po drugi dobljeni tekmi, čakal obračun z Litijo. Za zmagoslavje na turnirju in preboj v finale so potrebovale le še točko za izenačen izid. Utrujena zaradi prejšnjega dvoboja, je lučka ekipa v začetku srečanja doživela tudi nekaj kriznih trenutkov. Os- novnošolke iz Litije so namreč povedle z dvema zadetkoma, zaradi mišičnih krčev pa se je na parket zgrudila glavna strelka Lučank, Gabi Robnik, kije bila s štirimi zadetki tudi najboljša strelka turnirja. Koje že kazalo, da se bo o finalistkah odločalo na prav zadnji tekmi (možnosti za napredovanje bi ob porazu Lučank imeletudi Brežičanke),je stvari v svoje roke prevzela kapetanka Kaja Gregorc. Članica ŽNK Rudar Škaie je dvakrat zatresla mrežo nasprotnic, izenačila izid na 2:2 in razjasnila vse dvome - lučke nogometašice so se uvrstile v finale DP. Za tako majhno šolo, kot je lučka, je že preboj med najboljše štiri velik uspeh. Vseeno v Lučah obljubljajo, da se tudi vfinalu ne bodo predali in se pogumno zoperstavili tekmicam. Morda bo to Lučankam po letu 2007 prineslo še drugi naslov državnih prvakinj... Nogometašici, najbolj zaslužni za uspeh Lučank: Kaja Gregorc (z žogo) in Gabi Robnik (desno) Špela Robnik 27. MENINSKI VELESLALOM Podeljena tudi polžek in grča 27. meninskega veleslaloma v organizaciji Planinskega drušlva Gornji Grad seje udeležilo 65 tekmovalk in tekmovalcev iz Zgornje Savinjske in Tuhinjske doline. Pridružilo se jim je tudi veliko gledalcev. Na dobro pripravljeni progi so v posameznih kategorijah zmagali: Alen Krznar pri dečkih do 10 let, Aljaž Krznar pri dečkih 10 do 18 let, Marko Mlinar pri moških 18 do 30 let, Tomaž Robnik pri moških 30 do 40 let, Franček Robnik pri moških 40 do 50 let, Rajko Nadlučnik pri moških 50 do 60 let in Rafko Kerznar pri moških nad 60 let. Tjaša Voler je bila zmagovalka kategorije deklet do 18 let, Špela Kumer pri dekletih 18 do 30 let in Pavla Voler pri ženskah nad 30 let. Za predzadnje dosežen rezultat je sedemletni Jernej Presečnik prejel meninskega polžka, za najhitrejši čas pa sta pokale prejela Špela Kumer pri ženskah in Tomaž Robnik pri moških. Prehodni pokal so osvojili Lučani pred Gomjegrajci in Tuhinjci. Posebno nagrado meninska grča organizatorji vsako leto podelijo zvestim udeležencem tekmovanja. Letos jo je prejel Ivo Kumer iz Luč, ki se je v svojem nagovoru spomnil časov, ko je bilo potrebno štiriurno pešačenje iz doline v globokem snegu s precej daljšimi smučmi na ramenih za udeležbo na tekmovanju. Štefi Sem Ivo Kumer iz Luč je kot zvesti udeleženec tekmovanja prejel meninsko grčo (foto: Jure Skok) SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO DRŽAVNO PRVENSTVO OSNOVNIH ŠOL V ALPSKEM SMUČANJU Jože Urtelj prvak v veleslalomu Naslov osnovnošolskega državnega prvaka v veleslalomu je pripadel Jožetu Urtlju (foto: Marija Sukalo) Na državnem prvenstvu osnovnih šol v alpskem smučanju na Rogli je tekmovalo 75 dečkov in 58 deklic ter 42 deskarjev in 28 deskark slovenskih osnovnih šol. Med njimi so bili tudi osnovnošolci Mozirja, Luč, Rečice ob Savinji in Nazarij. V veleslalomu je bil najboljši Jože Urtelj iz Nazarij, ki je z najboljšim časom proge osvojil naslov državnega prvaka. Najboljši mozirski osnovnošolec, Urban Jurkovnik je osvojil peto mesto. Nazorska smučarska ekipa seje uvrstila na šesto mesto, Nazarčan Andraž Brezovnik pa seje z bor-dom se prebil na sedmo mesto. Marija Sukalo V Planico na ogled poletov Na pobudo Smučarske zveze Slovenije je Smučarsko skakalni klub Ljubno BTC organiziral prvo šolsko prvenstvo v smučarskih skokih na alpskih smučeh za dečke od 7. do 9. leta starosti. Zanimanje za to vrsto tekmovanja je bilo zelo veliko, saj se ga je udeležila pisana množica kratkohlačnikov iz zgornjesavinjskih osnovnih šol. Prvo državno prvenstvoje potekalo na 8-metrski skakalnici nordijskega centra Žiri. Šolski državni prvak v kategoriji učencev 4. razreda je postal Nejc Naraločnik (OŠ Ljubno ob Savinji). Ker so bile želje po posnemanju »velikih letalcev« zelo velike, je Nejc ob tem, da muje uspelo postaviti smuči v znameniti V položaj, prislužil nagrado glavnega sponzorja tekmovanja. Nagrada je bila lepa, saj je v Planico brezplačno odpotoval poln avtobus šolarjev. Povabljeni so bili tudi mladi smučarski skakalci iz drugih šol in njihovi starši. Zanimanje za ogled velikankeje bilo zelo veliko. Nemirje naraščal vse bolj, ko smo seji približevali. Opremljeni z zastavami in transparenti, smo prišli na prizorišče ravno, koje poletel Sašo Tadič. Vsi navdušeni smo pozdravili tudi Primoža Pikla, Roberta Kranjca in ostale naše tekmovalce. Organizatorje poskrbel za dobro malico, brezplačen prevoz in dan prelepih doživetij. Naj Planica - naš biser slovenstva, ostane tradicionalni shod mladih tudi v bodoče. Mojca Piki Šolarji z Ljubnega ob Savinji so navijali za člane domačega smučarsko skakalnega kluba ŽENSKI NOGOMETNI KLUB RUDAR SKALE Remi vreden zmage Velenjske nogometašice so v tretjem kolu nadaljevanja prvenstva Igrale v Mariboru proti neposrednemu tekmecu na lestvici. Gledalci so v Športnem parku Tabor videli dobro in borbeno predstavo obeh moštev. Dekleta so v igri polni tempa, hitrih protinapadov in »blatnih« posredovanj obrambe pokazale, da so izvrstno fizično pripravljene. Velenjčanke so začele izredno podjetno in imele terensko premoč, a so gostiteljice kljub temu povedle. Žoga je po podaji s prostega strela preletela presenečeno velenjsko obrambo in zadela mrežo. Kljub nekaj obetavnim napadom na obeh straneh, se rezultat do polčasa ni spremenil. V drugem polčasu je na razmočenem in blatnem igrišču tempo rahlo padel, kar pa ni veljalo za Moniko Robnik. Monika je ob asistenci Brigite Žagar nekajkrat ušla mariborski obrambi, ki jo je lahko zaustavila le na nedovoljen način. Na žalost je sodnik ob teh grobih prekrških obrambe v vijoličnem podelil le en rumeni karton. V 65. minuti je po enem izmed številnih prekrškov nad Robnikovo s 25 metrov zadela Avstrijka v rudarjevem dresu, Sonja Strassnig. Mariborčanke so v zadnjih minutah silovite pritisnile na gol gostij, a je mreža ostala nedotaknjena. Igralke Rudarja so se lahko upravičeno veselile dosežene točke in s tem napovedale boljše rezultate v nadaljevanju prvenstva. Na lestvici vodi Krka, Maribor je peti, Rudar Škale pa z 12 točkami šesti. Vabljeni, da si v nedeljo ob Velenjskem jezeru ogledate tekmo z gostujočo ekipo Dornave. Matjaž Kovač VARNO NA MOTOR ... IN NAZAJ DOMOV Motoristi, pozor! Pomlad je tu in z njo tudi mnogi vozniki koles z motorjem in motornih koles, ki so težko čakali lepega vremena, da zopet poženejo jeklene konjičke po asfaltnih cestah. Žal so slednje za mnoge izmed njih usodne. Postaja prometne policije Celje zaradi zelo slabe varnosti voznikov motornih koles v cestnem prometu tudi v motoristični sezoni 2009 izvaja projekt Policisti in motoristi za večjo varnost. Motoriste iz celotne Savinjske doline vabijo, da se 4. in 5. aprila na avtopoligonu v Šempetru udeležijo teoretičnega in praktičnega usposabljanja vožnje z motornimi kolesi. Pod naslovom Policijska izkušnja kot nasvet ga bodo s prenosom teoretičnih in praktičnih izkušenj ter znanja izvedli policisti inštruktorji vožnje z motornimi kolesi. Usposabljanja bodo trajala od 9. do 17. ure, skupine pa se bodo menjavale na dve uri. V primeru slabega vremena bo akcija izvedena 18. in 19. aprila. V Sloveniji je v zadnjih treh letih umrlo 130 voznikov motornih koles, od tega na območju Savinjske in Šaleške doline 28. Več kot 50 odstotkov motoristov umre zaradi neprilagojene hitrosti, zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Največ smrtnih primerov se zgodi v času vikenda, med 15. in 21. uro. Zavoljo teh žalostnih dejstev policisti priporočajo, da bi se moral vsak motorist pred začetkom in v času motoristične sezone udeleževati teoretičnih in praktičnih usposabljanj varne vožnje. Ob tem bi morali izvesti tudi več kondicijskih voženj, predvsem pa vedno prilagoditi hitrost danim razmeram in predvidevati nevarnosti, ki prežijo na njih. Policisti vse prepogosto opažajo kršenja prometnih pravil, kot so nespoštovanje omejitve hitrosti, neup-oraba varnostne čelade, vožnja brez opravljenega vozniškega izpita, z neregistriranim vozilom, z zavihano registrsko tablico, z neizpravnim vozilom, po površinah, ki niso namenjene za tovrstni promet in vožnja pod vplivom alkohola. Vsa ta dejanja lahko zmanjšajo možnosti, da se motorist varno vrne domov. Benjamin Kanjir ČRNA KRONIKA • KRAJA MOTORNEGA VOZILA Nazarje: V noči na 24. marec je bil v Nazarjah ukraden osebni avtomobil znamke Fiat, kije bil parkiran pod kozolcem in zaklenjen. Istega dne so bili policisti obveščeni, da je bil navedeni avtomobil najden v Spodnjih Krašah. Našel gaje lastnikov znanec. • PROMETNA NESREČA S POBEGOM Struge: 25. marca so bili policisti s strani občanke obveščeni, da je bila z osebnim avtomobilom udeležena v prometni nesreči z materialno škodo. Drugi udeleženec je s kraja nesreče pobegnil. Policisti so ugotovili, daje bil povzročitelj nesreče voznik osebnega avtomobila znamke Škoda Octavia, zelene barve, registrskega območja LJ, kije s kraja nesreče odpeljal neznano kam. Policisti prosijo občane, ki v zvezi omenjene nesreče kaj vedo, da pokličejo na Policijsko postajo Mozirje na tel. št. 839-18-80 ali na anonimni telefon 080 1200. • TATVINA MOTORNE ŽAGE Pusto Polje: 27 marca je v Pustem Polju neznani storilec občanu iz odprtega gospodarskega poslopja ukradel motorno žago znamke Tomos Husqvarna. Nepridiprava policisti še iščejo. • PRIDRŽANJE VINJENEGA VOZNIKA Ljubija: 27. marca so policisti med redno kontrolo prometa v Ljubiji ustavili voznika osebnega avtomobila, ki mu je bil zaradi suma vožnje pod vplivom alkohola odrejen preizkus alkoholiziranosti. Ker je voznik preizkus odklonil, je bilo zoper njega odrejeno pridržanje. • NAJDENA PIJAČA Mozirje: 29. marca je občan pod mostom potoka Trnava v Mozirju našel več zabojev različnih alkoholnih pijač. Policisti so najdene predmete hranili v prostorih najdenih predmetov na Policijski postaji Mozirje. Ker je tu hranjenih že več najdenih predmetov, kot so kolesa, dva kolesa z motorjem, avtomobilski ključi, ključ z obeskom, različno orodje, policisti pozivajo občane, ki pogrešajo predmete, da se oglasijo pri njih. • KRŠITEV NEDOTAKLJIVOSTI STANOVANJA Kokarje: 29. marca je občan iz Kokarij policiste obvestil, daje k njemu prišel moški, ki mu je ukradel hrano, pravtakoje brez dovoljenja vstopil v njegovo stanovanje, kije bilo odklenjeno. Policisti bodo zoper osumljenca podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja. MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER v Savinjski dolini Kaj zdrava prehrana! Najprej prehrana, potem pa zdravje! Iz policistove beležke Neimenovani neznanec je bežal pred nami v vse možne smeri. Pri tem je imel v rokah dve motorni žagi. Na glavi ni imel čelade in tudi drugače ni bil opremljen za delo v gozdu. Domnevamo, da je motorki mogoče ukradel. Osumljeni tatvine osebnega avtomobila je skušal z njim pobegniti, a smo ga prehiteli. Sedaj čakamo, da nas dohiti. Svate smo pomirili šele, ko smo na ohcet vrnili ukradeno nevesto - tretjič. Prejšnji dve sta se nam sami vrinili. Ribič, ki je bil tako vesel, da seje začela sezona, ni hotel iz reke, čeprav je ribe ukradel v ribarnici. Tako smo se pri prijetju tatu zmočili vsi. Tudi mrtve ribe, ki so odplavale po vodi. Odkar sem slišal, da so ukradene modernistične slike stare sto let, se tudi sam počutim bolj modernega. Ko sem ugotovil, da ponesrečenec s krvavo roko ne poje več, sem si mislil, da mogoče pa le ni samo pijan. Varnostnik je ob ropu slišal alarm, vendar je mislil, da smo to mi, ki preverjamo, če alarm deluje. Komaj sem prepričal sosede od tipa, ki so ga obtoževali, da ima preglasno glasbo, da je vse v mejah normale. Moral sem se res prav dreti, da so me slišali. Da je bil na svojem zločinskem delu povratnik, vem zato, ker me je tikal. Če mu ne bi prej izmeril pulsa, bi še pomislil, da umrli misli na beg. Pobegli osel, ki je obstal sredi ceste, je bil hote ali nehote zrinjen z nje s strani ene lokomotive in 26 tovornih vagonov. Pri tem ni bilo druge pomoči. Promet je bil vzpostavljen v normalno stanje v treh urah, osel pa je spet pobegnil v treh sekundah. Lastnik bo tožil Slovenske železnice. To, da nas je zmerjal z grdimi imeni, nas ni odvrnilo od tega, da ga ne bi oživljali. Kar naj se pes zgoraj cufa za čokolado, jaz sem našla nekaj boljšega! 24 f ' Cvetke in koprivi VELIK KALIBER NA MALI HARMONIKI Franci Podbrežnik - Solčavski, humoristični moderator: »Za pr'hodnjič, k' pridem u Bočno, si moram kupif vičje harmonke. Te so tak' mejhne, da prste kumej u tipke udevam. MisTm pa, da s'm vseeno preglasu hlačn'co, ko mije gor zlezla.« PRISLUHNIMO TIŠINI (Od leve) Anja Osovnik, Jasmina Jurič in Marina Jurič, organizatorke prireditve Napev staršem: »Le dobro napnimo ušesa, punce, če hočemo slišati, kako smo si prireditev kar prilastile. Še dobro, da imamo čelade, če jih slučajno dobimo po glavi.« KAMEN ZA KOSO GRM Z LEŠNIKI APNENA VODA CUCELJ ZA DOJENČKA ANTIČNO IME ZADRA SRBSKO M. IME SLOVENSKI IGRALEC- DARE PISANA TROPSKA PAPIGA PISMENA OPOMBA, OPAZKA MADŽARSKI ŠAHIST- PETER PAUL VALERY MAROGA, PEGA POČASEN, NESPRETEN ČLOVEK (SLABŠ.) POLJSKA PTICA ČRNO SIVE BARVE JELEN, KI IMA NA VSAKEM ROGU ŠTIRI ODRASTKE POTOK SKOZI JESENICE OKENSKO KRILO PIJAČA STARIH SLOVANOV AMERIŠKI KITARIST- PEPE, ŠPANSK. RODU SLOVENSKI SLIKAR IN GRAFIK-LOJZE (1907-2000) SEDMI MESEC V JUDOVSKEM KOLEDARJU AKVARIJSKA RIBICA MINI SLOVARČEK: PLE- francoski smučar- Christoper LLOR- katalonski pisatelj- Miquel TOURS- mesto v Franciji NISAN- sedmi mesec v judovskem koledarju POPARA-jed iz poparjenega kruha PETLETNO OBDOBJE POSLOPJE ZA KOCERTE BARVNA PREVLEKA NA BAKRU ZAČETNIK STARE BOLGARS. DINASTIJE ŽGALEC APNA RIMSKI BOG LJUBEZNI 18. IN 22. ČRKA INSTRUMEN- TALNA SKLADBA IZKAZOVAN- JE SPOŠTOVAN- JA MOŠKO »ME. ALEKSANDER, ALEX (DOMAČE) KATOLIČAN VZHODNEGA OBREDA, GRŠKI KATOLIK ŠVEDSKA IGRALKA- BRITT KRAJ PRI KOČEVJU MESTO V FRANCIJI TITUS OATES Portal Savinjsko dolino JED IZ POPARJENE GA KRUHA NIZOZEMSKI ZNAMENITI SIR MESTO V MAKEDONIJI POD ŠAR PLANINO GOSPOD (ČEŠ.) PRIPRAVA ZA PREGLEDO- VANJE DANKE BODEČ PLEVEL FRANCOSKI SMUČAR- CHRISTO- PER UŽITNA GOBA, PEŠČENKA (NAR.) Slovenska demokratska KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 15. številki SN stranka ime in priimek POSLANSKA PISARNA SDS POSLANEC DZ: IZTOK PODKRIŽNIK NAROČ. ŠT. naslov j j j Obveščam Vas, da bo poslanska pisarna od aprila dalje odprta vsak prvi ponedeljek v mesecu od 15.00 do 16.00. Vljudno vabljeni v prostore občine Ljubno v sejno sobo! Iztok Podkrižnik Napovednik dogodkov • Petek (3. april), ob 16.30. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Bavbav • Petek (3. april), ob 18.00. Galerija Nazarje Otvoritev razstave akademskega slikarja Tuga Sušnika • Petek (3. april), ob 20.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji Gledališka predstava Diktator ima vedno prav • Sobota (4. april), ob 16.00. Športna dvorana Nazarje 50. revija otroških in mladinskih pevskih zborov osnovnih šol Zgornje Savinjske doline • Sobota (4. april), ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input: Hrastnik (pionirji U-14) • Nedelja (5. april), ob 10.00. Športna dvorana Mozirje Nogometni turnir • Nedelja (5. april), ob 18.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji Gledališka predstava Diktator ima vedno prav • Nedelja (5. april). Športna dvorana Prevalje Košarkarska tekma - Koroška: Nazarje Input (mladinci) • Torek (7. april), ob 18.00. Restavracija Gaj Mozirje Predavanje Ruth Reš na temo ocvetličenja balkona v • Sreda (8. april), ob 16.30. Knjižnica Rečica Pravljična ura za otroke: Kokoške in velikonočna jajca • Sreda (8. april), ob 18.00. Knjižnica Ljubno ob Savinji Pravljična ura za otroke: Zajček Skokec je osamljen • Sreda (8. april), ob 19.00. Gostišče grad Vrbovec Planinski večer - Skandinavija • Četrtek (9. april), ob 17.00. Knjižnica Nazarje Pravljična ura za otroke: Zajček Skokec je osamljei n • Četrtek (9. april), ob 18.00. Galerija Mozirje Otvoritev razstave slikarke Alenke Gerlovič 1 1 ŽIVALI - PRODAM Prodam brejo kravo, sivko, po izbiri; gsm 031/567-361, Prodam ovna, starega 1 leto, za nadaljnjo rejo; gsm 051 /240-159. ŽIVALI-KUPIM Kupim kravo in telico za zakol ter bikce in teličke, mesni tip, nad 100 kg; gsm 031/533-745, DRUGO-PRODAM Prodam 1 m3 suhih hruškovih desk, debeline 3 cm, ugodno: gsm041/657-628. Krompir, beli, sorta carlingford, pro- Prodam seno - ročno spravilo; tel. 584-18-24. Prodam hrastovo kotno garnituro s 3 stoli, oblazinjeno, dobro ohranjeno; gsm 031/642-058. Ugodno prodam markize -tende(3 kom), nove, 3x2 m, sivo-marelične barve. Prodam tudi prevleke za avtosedeže za hondo civic; gsm 041 /627-205. Masažno blazino - sedežno - prodam; tel. 584-17-01. Prodam garniture pivskih miz (nove), 20 % ceneje; gsm 041/354-568. Prodam pesjak za večjega psa, cena po dogovoru; gsm 040/766-868. MORDA STE ISKAL! PRAV TO STEKLARSTVO TAMSE, MOZIRJE Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla. www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p„ tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. BREMIS D.O.O., Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051 /307-035 ali tel.: 839-56-50. KAKŠNO KOLO JE PRIMERNO ZAME? Vprašaj osebo, ki o kolesih razmišlja 24 ur na dan. Pokliči Filipa na 040/431-5911 Skupaj bosta našla rešitev. GT modeli 09 so že na zalogi. Proces - PDF; Brezje 9d; 3330 Mozirje; Filip Pavlin. STARINSKA VHODNA VRATA Odkupujem starinska vhodna vrata, lahko so v slabem stanju. Matjaž Cankar, Vodnikova 99,1000 Ljubljana, gsm 031/491-381. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Šalek 20, Velenje. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p., Šalek 20,3320 Velenje. POTREBUJETE PESEK ALI GRAMOZ Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm; 041/651 -196. Terezija Burja s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. NUDIMO VAM RAZNOVRSTNE STORITVE Z MATERIALOM Centralno ogrevanje: montaža sončnih kolektorjev, toplotnih črpalk, peči na biomaso... Vodovod in odtoki: čiščenje odtokov in ostala manjša hišna popravila. Splošna ključavničarska dela, popravilo strojev in različnih naprav. Gsm: 041/354-562 ali 041/354-528, e pošta: jmlinar@siol.net. Pirčk inštalacije, Mlinar Jože s.p., Bočna 58a, Gornji grad. Kupim traktorski mešalec za gnojevko, dolžina 3,5 - 4 m, gsm 031 / 800-046. nik 1998; gsm 040/588-808. Prodam kangoo 1.5 dci, letnik 2003/ 04; gsm 070/875-767. dam; gsm 041/796-781. motikami fulda 185/60-R14,cena po dogovoru; gsm 031/751-270. Kupim rabljeno gorsko kolo; gsm Prodam rdeče vino, zelo dobro; gsm 031/865-264. NEPREMIČNINE 041/961-948. Usnjene mot. hlače za chooper - žen- Kupim pisalni stroj - novejši, malo ra- Njivo za setev koruze, 0,5 ha, vzam- Prodam okrogle silažne bale; gsm ske, št. 52, ugodno prodam; gsm bljen; gsm 041/848-590. em v najem; gsm 031/266-738. 031/677-014. 041/318-644. Prodam 3-sobno stanovanje v Prodam silažne bale ali menjam za Prodam 2 električna kolesa; gsm VOZILA - PRODAM Nazarjah; gsm 041/354-685. Prodam silažne bale po ugodni ceni; tel. 583-54-58. Silažne bale ugodno prodam; tel. 583-10-91. 041/727-861. DRUGO - KUPIM Kupim rabljeno črpalko za gnojevko -bauer - rota 85; gsm 041/256-036. Prodam R clio 1,5 dci, 01/2005, 81.000 km, 60 kW, klima; tel. 839-50-14; gsm 031/642-353. Prodam golf 4,1.6 bencin, 100.000 km, lita platišča, dobro ohranjen, let- IŠČEM Od novembra dalje bom potrebovala varstvo za 12-mesečnega otroka; gsm 070/833-298. Naročnik oglasa: čelara d.o.o., Okonina 2. 3333 Ljubno ob Sav % Naj Četara poskrbi da vam post v želodcu luknje ne pusti! *IBjH morskih in VEG^^ AU Okonina 2, X 3333 Ljubno ob Savinji ^ TCL: 03 838 11 67 J*5 ŠTACUNSKA: pelati, sir, šampinjoni, korenček, grah, artičoke, olive, koruza ADMIRAL: pelati, sir, losos, repki kozic, kapre, olive, tržaška omaka RIBIŠKA: pelati, sir, tuna, artičoke, olive, česen VEGI: pelati, sir, pečen paradižnik, paprika, koruza, sveže kumare DELOVNI ČAS: pon. - pet. 6.30-23.00 sob. 7.30 - 24.00 ned. 7.30-22.00 V ČASU MALIC, VSAK DELOVNIK, MED 9. IN 12. URO PIZZE 1,30 EUR CENEJE! GUSARSKA: pelati, sir, morski sadeži škamp, kapre, olive, če - 3 V-,,. MORNARSKA: pelati, sir, morski sadeži, olive, česen . • > T»-7k % < 2/ i .? . « .. SIROVA: pelati, sir, mozzarela, gorgonzola, teta, nacho, pečen paradižnik KAPITANOVA: pelati, sir, polovičke klapavic gratinirane s sirom in pelati. tržaška omaka Steklarstvo Benda BENGLAS d.o.o. Loke 33, 3330 Mozirje Tel.: 03/839-45-10, 031/302-121 KBE OKENSKI SISTEMI m IZDELAVA IN MONTAŽA PVC OKEN, VHODNIH VRAT, SENČIL, ŽELUZIJ, ROLET... Ostala ponudba: - izdelava termopan stekla - vrtanje - brušenje - fazatiranje - izdelava namiznih plošč - uokvirjanje slik - montaža na domu - kratka čakalna doba UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI! Celje - skladišče D-Per sam 5000023791,14 VARCUJEM pri samu NAKUPUJEM 0,99 EUR/m2 Tlakovec šest kotni, sivi \Jf41 EUR Strešnik bobrovec 1/1 nar. rdeč 19 x 40 cm. Tondach QH-,58 EUR Škarje za striženje 450 W, 60 cm reza, debelina 1,6 cm H-,80 EUR Dežna jakna, pvc rumena I y09 EUR Kerna adheziv 25kg, lepilo za ploščice za zunanjo in notranjo uporabo äO,30 EUR Izotem V4, lOm2 trak iz oksidiranega bitumna za hidroizolacijo proti talni vlagi SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje Prodajna Jarše, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel.: 01/ 729 88 00 mesta: Latkova vas, Latkova vas 84, 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00 Nazarje, Lesarska 26, 3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60 Stranje, Zg. Stranje la, 1242 Stahovica, tel: 01/ 729 62 82 Trbovlje, Nasipi 6a, 1420 Trbovlje, tel.: 03/ 56147 80 WWW.S3ITI.Si OSREDNJO KNJ. CELJE