9/2020 letnik CXXII 246 Po nekajdnevnem premoru po krmljenju za zimo če- belam nalijem še zadnji obrok, ki vsebuje pelin, ki naj bi dobro vplival na prebavo čebel. Tega me je že na samem začetku mojega čebelarjenja naučil moj mentor, ugleden litijski čebelar Alojz Petek. Svež pelin fino narežem in ga v platneni vreči, vsaj dva dni namakam v sladkorni raztopi- ni, potem pa še pretlačim, da kar največ izvlečem iz njega. Takšna raztopina zelo pogreni, vendar čebel to ne moti. Čebele krmim vedno zvečer, da ne izzovem ropanja. Jesenski čas je namreč glede tega najbolj nevaren, saj čebele stikajo za hrano po vseh kotičkih, pa naj bodo še tako skriti. V tem času se zgodi največ ropov, kar pri veliki gostoti panjev v čebelnjaku, ki vsekakor ni naravna, sploh ni čudno. Začetnikom v vednost: vedno je kriv tisti, ki je ropan, ne tisti, ki ropa. Ropani so vedno šibkejši panji ali celo tisti brez matice. Šibkejši pa so lahko panji tudi zara- di bolezni, kar pomeni, da bodo roparice bolezen prinesle s seboj v domači panj. Zato je poudarek na previdnost gle- de ropanja še kako umesten. Večina ropov se zgodi med družinami v neposredni bližini. Če ste v dilemi, kateri panj ropa, posujte čebele na bradi ropanega panja z moko in takoj boste ugotovili, iz katerega panja so roparice (več o čebeljem ropu si preberite v članku Simona Goloba na str. 231 te številke SČ-ja, op. ur.). Foto: Ivan Esenko Varoji na zadku matice. To je bil primer skrajne napadenosti z varojami, ki je druži- na, ki je bila v čebelnjaku čebelarja začetnika, ni preživela. Septembra smo priče številčnemu obratu čebel v pan- jih. Še pred nekaj dnevi izredno močne družine, katerih panji so imeli brade, obložene s čebelami, nenadoma uplahnejo, kot bi jih prizadela bolezen. Razlog je preprost in logičen. Stare pašne čebele, ki so se iztrošile pri pol- njenju zimskih zalog in negi zalege, so odmrle. V panjih bodo kmalu le še zimske, dolgožive čebele, ki so ključne pri prezimovanju. Skrbele bodo za matico in vzdrževale stalno temperaturo zimske gruče in temperaturo gnezda, ko bo matica že pozimi zalegla prva jajčeca. Na njih bo te- meljil tudi zgodnji spomladanski razvoj, kar pomeni, da bodo poskrbele za prve čebele, ki bodo odprle novo pašno sezono. Vsekakor pa so dolgožive čebele pogoj za uspešno prezimovanje družin. Septembra vsak teden preverim odpad varoj na test- nem vložku, kar mi da najboljši vpogled v stanje varoj v panjih. Zdravim z mravljinčno kislino, po metodi zdravl- jenja, s katero sem se seznanil že leta 1981 na Čebelar- skem inštitutu Dol pri Pragi. Delo z mravljinčno kislino je nevarno, saj se lahko z njo, če smo neprevidni, močno poparimo. Pomembno opozorilo: septembra so temperature še vedno dovolj visoke, da omogočajo razvoj voščene vešče, zato skladiščenemu satju namenimo posebno skrb. DELO ČEBELARJA Foto: Ivan Esenko Knjižni paščipalec (Chelifer cancroides) je pogost prebivalec čebeljih panjev, rad pa se zadržuje, kot že ime pove, tudi med starimi knjigami na knjižnih policah. V panju je najraje na podnici, kjer brska za pršicami. Velik je komaj 3 mm. Ker kljub majhno- sti opravlja sanitarno službo v panju, je dobrodošel sostanovalec čebel. 115 let delovanja ČD Kamnik in odkritje kipa Antonu Janši V soboto, 28 junija, so člani ČD Kamnik na Kopiščih v Ka- mniški Bistrici organizirali dogodek ob 115-letnici delovanja, na katerem so tudi slovesno odkrili kip velikana slovenskega in svetovnega čebelarstva, Antona Janše. V prekrasnem ambi- entu doline Kamniške Bistrice so se zbrali člani in članice ČD Kamnik, predstavniki in praporščaki sosednjih čebelarskih društev ter drugi gostje. Zbrane je nagovoril predsednik ČD Kamnik, Štefan Virjent, ki je navedel tudi nekaj zanimivosti iz zgodovine društva ter zgodovine čebelarstva na Kamniškem. Ta je namreč dosti starejša od samega društva, saj prvi zapisi o čebelarstvu na območju Kamnika segajo v leto 1585. Zapisan je nakup 17 panjev s strani takratnega graščaka na Starem gradu v Kamniku. Kasneje se je čebelarstvo na Kamniškem razvijalo podobno kot v drugih predelih tedanje dežele Kranjske. Leta 1905 pa se je ustanovilo društvo, ki se je večkrat reorganiziralo, sedaj pa zajema področje občine Kamnik, kjer v približno 130 čebelnjakih čebelari več kot 100 članov. Župan Občine Kamnik, g. Matej Slapar, je prisotne čebelarje pozdravil in se zahvalil čebelam za poslanstvo, ki ga opravljajo, tj. za opraševanje, ter čebelarjem za skrb, ki jo čebelam name- njajo. Na koncu je prisotne pozdravil tudi predsednik ČZS, g. Boštjan Noč, ki je poudaril pomen čebel ter pomen povezovanja 9/2020 letnik CXXII 247 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Foto: Mateja Mesnjak Predstavitev knjige Čevnice, motivika na panjskih končnicah iz zbirke Rudolfa Galoba V začetku februarja 2020 je potekala v narodnem domu v Mežici predstavitev knjige Čevnice, motivika na panjskih končnicah iz zbirke Rudolfa Galoba, avtorice Aleksandre Zrelec. Edinstveno delo je čudovito pričevanje o življenju avtoričinih prednikov, je namreč vnukinja mežiškega na- prednega učitelja, sadjarskega inštruktorja, občinskega odbornika, člana različnih društev in organizacij, čebe- larja Rudolfa Galoba (1900–1986); postavlja pa tudi spo- menik čebelarstvu in slovenski kulturni dediščini. V knjigi izvemo, da je čevnica prednja stran – panjska končnica – čebeljega panja, kranjiča, ki ga je v začetku prejš- njega stoletja zamenjal sodobnejši panj s premakljivim sat- jem. Rudolf Galob je v skladišču ob domači hiši hranil 130 izvirnih panjskih končnic, skrbno zavarovanih s časopis- nim papirjem in opremljenih z nazivom motiva in letnico. Avtorica knjige takole piše: »Mene so deščice s prijaznimi, topli- mi barvami in motivi očarale. Poklicale! Prevzela sem zbirko in jo začela proučevati. Nisem prepoznala vsebine motivov, naslikanih na čevnicah, kot vnukinja čebelarja pa sem vedela, da so si naši predniki, globoko verni, preprosti, delovni, pogosto slabo pismeni, vajeni trdega življenja in odrekanja, lepšali življenje tako, da so si na cvetočih travnikih postavili zavetišče, ki je bilo hkrati tudi gale- rija. To je bil čebelnjak, posvetni prostor, v katerem je čebelar čuval in negoval svoje ljube muhe, ki so mu dajale med in vosek za lepše življenje. Hkrati je bil tudi njegov duhovni prostor, tu se je odpočil, pomolil, si nabral moči, razmišljal in se napajal z lepoto; tisto, ki jo je dala narava, in ono, ki jo je na panjih naslikal človek. Kakšno bogastvo!« Avtorica je več let natančno proučevala literaturo, do- kumentacijo, čebelarske zgodbe, življenjepise mežiških čebelarjev, dedovo korespondenco, da je prišla bliže ra- zumevanju motivike na panjskih končnicah iz dedove zbirke. V njih je prepoznala pričevalke o življenju naših prednikov, iz njih je razbrala popis nekega obdobja in ga predstavila v knjigi. Razlago motivike je temeljito pre- mislila, v njej se kaže avtoričino dobro poznavanje vseh plasti in vidikov panjskih končnic, hkrati pa ob svoji in- terpretaciji pušča odprte možnosti, da si bralec po svoje razlaga poslikave na deščicah, ki so nekoč krasile panje. Knjiga Čevnice je smiselno razdeljena na več poglavij. Predgovoru avtorice sledi oris dobe poslikovanja panj- skih končnic, nato besedilo dr. Bojane Rogelj Škafar, kustosinje za slovensko ljudsko umetnost in slikovne vire v Slovenskem etnografskem muzeju. Sledi obsežen živl- jenjepis Rudolfa Galoba, zavednega Slovenca, izobraže- valca, zbiratelja, ohranjevalca kulturne dediščine, kronis- ta in človeka z veliko začetnico, avtoričinega dedka. Nato so predstavljene posamezne čevnice, ki so tematsko ure- jene glede na motiviko (nabožni motivi, posvetni motivi, reliefno izrezljane Galobove čevnice in neprepozna(v) ni motivi). V knjigi je objavljeno tudi besedilo Franza Wytopila o cesarsko-kraljevi čebelarski šoli na Dunaju (1770–1781), temu pa sledita slovarček besed, uporablje- nih v knjigi, in obsežen seznam virov. Jerneja Vertačnik Foto: arhiv ČD Kamnik čebelarjev v čebelarska društva, saj lahko le povezani pišemo uspešno čebelarsko zgodbo, ki je lahko vzor celotnemu svetu. Da pa se v prekrasnem okolju niso slišali le govori in pozdravi, so za glasbeno popestritev dogajanja ves čas skrbeli člani Me- stne godbe Kamnik, člani kvarteta Grm ter Joži Kališnik skupaj s citrarjem Tomažem Plahutnikom. Po dolini so tako odmevale čebelarsko in domovinsko obarvane pesmi, ki so jim spremljavo s svojim brenčanjem delale tudi čebele, ki so vztrajno letele iz bližnjih panjev. Kot sklepni dogodek dneva pa so ob zaključku župan Občine Kamnik, predsednik ČD Kamnik in predsednik ČZS odkrili tudi kip enemu izmed največjih čebelarjev, prvemu čebelarskemu učitelju na svetu in našemu rojaku, Antonu Janši. ČD Kamnik