Na sviti obo dane od

krajnske kmetijske družbe.
Tečaj VI.
V srédo
k» 1
susca 1848.
List fO.

I esko Jezero
tok Bléški Kinč nebeski
Krajnske zemlje Ti!
Vene iz raja Te obdaja,
Vse se veseli.
Va li i grajo Ribe imajo
Dobrovoljni ples
?
Ladja
š
iblje
Se, in ziblje
Nas h Kraljić' nebés
*Z verhne srede Skale bléde
Stari Grad je rób

Cez od Grada Mutast strada
Stermi babji zób
Kdor si tukaj Lé zaukaj
Tù brez vse skerbi! Krajna mati V svojim zlati
Dra
Spevana na otoku Bléškini 7. véliciga serpana 1847.
ga naj
V . r ,
ZIVl!
Kaj etan R. Hueber.
Fursica.
Turšico
ý
Glava vsih žit je t
turšico
bomo sadili!
donese le
tega pa vmes še 10
14 vaganov fižola i. t. d.
Slame (koruznice) pa v vsim skupej se pridela
na enim oralu 60, 70 do 80 centov.
Turšična moka da zdrav in tečenživez čio v e k u. Tako tudi živini, posebno pitavnim pre
šičem, kuretni, in konjem, ki morajo težko delati.
Turšična slama je tečniši za živinsko pičo, kakor vsaka druga slama, kér ima nar več slad kora,
■MUM" " mj-gjmmâmjrn* - u h ~ pa
zlezea in mocca v sebi.
y /iiL/ita ni uiuui>a v	mi«
Nezreli turšični sterži so pecêni ali
cvè
sti
kot kumare okisani práv dobri.
Iz turšičnih stebel, predin turšica zacnè
, se dobi sladkor (cuker).
Če razun obilniga in na vse strani koristniga pridelka, kteriga turšica da, še pomislimo, de se skore i v v si li kraj i h dobro obnaša, in de ji tudi to ča ne more veliko škodovati : bomo vunder spo znali de 1
5
, de je turšica glava vsih žít, in de zasluži se povsod práv pogostama sadila.
Nekdaj so mislili, de turšica le v gorkih in sicer tacih krajih dobro donese, kjer vinska terta rodí in kjer ajdo na sterniše sejejo;— pa ta misel je že davnej overžena, kér so skušnje pokazale

de turšico tudi v visocih, gornatih in bolj merzlih
krajih — in sicer clo do 50. stopnice severne ši
s pridam sadijo.
rocine
Turšica je amerikanski sad. V Ameriki je bila turšica nekdaj edino žito, kteriga so Ame rikanci sadili ; v druzih delih sveta pa se tako dolgo od turšice skorej nič vedilo ni, dokler ni Krištof
Kolůmb (v létu 1492) Amerike najdel. Ferdi
nand Kor tec je pri svojim pervim prihodu iz
Amerike kralju Korlnu
V.
v létu 1519
med
v #
druzimi darovi tudi turšičnih steržev podařil.
Meksikanci (V srédnji Ameriki) še dan današnji svoje cerkve in kapelice lišpajo s turšičnimi stebli,
li/ iiai vbilnišiga pridclkâ na /iti uu^ ituiut-	u a OU ^iuuc hici i/Y ili Li uji ni i iviiivni , naivui J111 1111
tudi vsi drugi obstojní deli turšice so kmetovavcu	dan današnji lišpamo na vernih duš dan z mnogimi
v velik prid. Če turšici na pripravnim svetu práv	cvetlicami. — Meksikanci imenujejo turšico tlaolli
11	• t v	1	v	« 1	»	1	w	t v	•	t •	i i	i 4	y	1	#	1 •	vi	1
ali koruza. Ona ne ktere s cvetlicami obvežejo ; nekdanji Meksikanci
r«	a	v	a •	v	• i é it v • 1 i	vi	• • 1	#
temuč pa so grobe mertvih ž njimi kinčili, kakor jih mi
dob
tudi 60, še cio 70 vaganov (inecnov) zerna
pognojiš, boš přidělal na enim oralu 50, Hajčanje ji pravijo mahic (od tod je nemška be
sploh
ehu
ehu
je pa na spodnjim Stajarskim, Koróškiin, 0 g e r s k i m, H r o v a š k i m' in na K r a j n s k i m D
le nsk i m 30 do 40 vaganov navadnji pridelk; razun
seda Mais), Kitajci jo imenujejo y a (od tod morebiti nemška beseda Kukuruc, slovenska koruza), Japanci ji pravijo nanbam
hibi: turšica ali turška pšenica pa se ime
in
nuje zató. kér so jo Slovenci in Němci morebiti na spređnji nogi, okoli ku ko vice pa na zadnji
nogi,
pervikrat iz Turškiga dobil
namaže. Tudi mazilo
šico saditi pa moramo zdej kmetovavcam H. razodel
tolikanj bolj priporocevati, kér še ne vémo se bo kromp
y
utegne
kteriga dobro biti.
y
je umirajoei kmet gosp.
Ce pa vse mazanje
tas obnesel
y
kako
?
t
soćivje ífižol, bob) sta gotovo nar b
na
mestnika kromp
y
kteri
?
Ka
zope je ii
de smo druge sadeze
pr
smo se tako nava
v nemar pustil
am
na eni strani vzame, nam na dru
i
poverne kati.
le
poznati moramo pomoc
y
in
(Dalj
sledí.)
Pomocek zoper stisieo ali zgiii javieo
110
O'
pri konjilt.
Navadna boiezin kónj je
y
de
v •
ena ali druga noga boiezin se imenuje sušica
sušiti ali zginjavati hoče
se pregnani živini
ta
y
ali zginj a v i ca (Schwund),
ali po domače: konj je svintast. Ljudjé le malokdaj
pravo sredstvo vedo, torej jim
ubogo kljuse
y
ki ga se
težko vpregajo, hira in hira, dokler ne pade.
Pri ki
Šentjurji v Podtabromje umerl lani nek moz
je veliko veliko kónj v taki bolezni ozdravil. Od dalječ so ljudjé tako bolne konje k njemu gonili in mu radi po 12 petic za ozdravljanje plačevali. Prosili so mu tudi lepó plačilo obetali, naj bi skrivnost vraštva
ga, m
povedal! Tode po nobeni ceni ni razodel svojiga zdravila, dokler ni nevarno zbolel. —
kaj
Nek dan pridem k njemu, gledat, kako se mu
mož me prosi se k postelji vsesti, rêce di visim dobro storil,
godi;
gim iz stanice iti,
m pravi :
„Mnogim
de sim jim bolne konje hitro ozdravil, sredstva pa
V
se
ga
znate
nikomur nisim povedal; vam ga povém; in vi za se perhraniti, ali pa po moji smerti odkriti, kakor vam je koli drago".
Za eno zginljivo (švintasto) nogo
se vzame v
lékárnici za desetko oženka, in za desetko brinjeviga cveta; oboje skupej naj četertinko ure dobro vrè, in s tem naj se vsako jutro bolna de se konj hitrejši ozdravi, se mu krat
noga namaze.
soršičniga kruha dati,
Ce hoces, mora na dan po dva-kteri je z mravljinčjimi Kér je moža takrat, ko mi je «to razodel, že jela pamet zapušati, in je že nekaj blodil, morebiti, de mi ni vsiga povedal; vunder je le vredno, de se skusi, kar sim zvedil in zdaj povedal.
jaje i nati kan.
H.
Přístavek. Sušica nóg je sperviga notranji pri
sad kit, mesnatih žil, čutnic, kosti i. t. d.
y v
druziga čléna. past in de se včasi
eniga
ali
Hude bole čin e store, de je konj še
v
se
clo
ganiti ne
more: ravno te
bolečíne pa tudi storé, de se noga sušiti začne. V tem obstojí natora te bolezni. Pride pa večidel od pre-
hlajenja ali od pretegnjenja.
Pervo sredstvo je
pokoj sepastiga kónja, sicer se prisad še hujši vname.
pa imajo namen: notranji prisad
Vse
druge zdravila
noge
ali
vùn potegniti, torej zdravniki bolni del z vročimi dišečimi vodami umivajo, ali 2) z mno-
, ali 4) z
gimi mazili mažejo, ali mu 3) zavlečejo žare či m železam
zgó. Umivanje noge vsaki dan dvakrat z vročo vodo, s ktero so se dišeče cvetlice (postavim rmelisa, meta, kameljce,
majorai!, rozmann,
se
néni drób i. t. d.) poparile, je večidel pervo sredstvo
se kake pol ure umi-
y
ktero zdravniki rabijo; noga naj
va. ^BÉÉ^^H
, potem pa prav dobro s slamo dergne, de se po-po In a ma posuši; potem naj se s kucam ali kako plahto pokrije, de se dobro spoti. — Mazila so zlo
nic ne pomaga, naj se brez zamude nad bolnim delam
pa in trak zavleče (Eiterband).
Žareče železo prežgé
razliene, menj ali bolj hude in skeleče. Ako si en teden nogo umival, kakor smo
gori svetovali,
in se boiezin
nič ni zboljšala, začni nogo
mazati. Polovica kafr ove a
( Kamphergeist), polovica pa terpen tino vi ga olja je
y	y
ze večkrat poterjeno mazilo, s kteri m se vsaki dan enkrat bolni del
noge,
to je
y
okoli pléc in ko m olea
kozo, de vedno
gerdi
zaraski ostanejo, in ni nic
gotovši
zdravilo, kakor je zavlečeni trak.
Vređništvo
v
Se nektere euriue^
pa večidel žalostné skušnje zastran krompirja tudi
v Postojnski kresíi léta 1847.
(Konec.)
Poskušali smo sicer sèmtertje mnoíre pripomočke.
krompirjevi gnjilini v okom priti, pa noben ni kaj po
sebno pomazal.
»
Sadil sim
rr
a
y
maliga travna
na lého v
gnoJ
in v pepél, na
drugo
lého pa brez
gnoja le
v pe
pel, pa na obéh
ga je
sploh polovico na mehko in na
rujavo sognjilo, desiravno sim
ga
zgodaj, namreč že 20.
dan véliciga serpana izkopati dal; kdor pa

a je
v
se
je
več sognjilo.
dolgo
Nek
časa v zemlji pustil, mu «
čuden prikazik smo vunder zapazili: namreč na léhi kjer je bit krom pir brez gnoja le na pepél sajen smo dali nekoliko krompirjevca kmalo po njegovim oeve-t e n j i okoli svetiga Jakoba za ži vinsko klajo prižeti
y
y
(kteri ni nobene semenske
jagode pakazal)
y
in lejte
?
ravno tam je bil krompir debel in popolnarna zdrav
y
*
"•njilisra
»
o
in tudi v
ga posebej uka
ne eniga ni bilo ne mehko ne rujavo hramu ga ni nič pod zlo šlo (kér sim zal spraviti) in še zdej je popolnarna zdrav. Kar pa
je bilo na ravno tisti léhi pozneje prižetiga ali pa
je bilo lepiga debeliga krompirja polovico
še tudi potlej v zračnim
ga
y
ga
clo ne
mehko ali rujavo gnjiliga
y
in
hramu je marsikteriga krompirjeva kuga požerla.
Tudi s semena m iz krompirjevcovih jagod si mende
ne bomo
nič
kaj
pomagali,
cov hotel ne bo, kér tudi
dokler Gospodar kmetovav
kresíi je skušnja po
v naši
terdila , kar so nam Novice
v
ze
0(1
drugod povedale.
Gospod podružnik na Ubelskim (capellanus expositus) so namreč imenovano seme sejali, in po vsih svetih in po-stavah Novic s sajenci ravnali, ktere so sicer zalo in košato rasle, pa vunder le drobin (memo jajčje děni-bilo") in gnjil krompir rodile, kakor na-
o-fl
bělosti vadno saj eni krompir.
In tako moramo tedej spoznati in
reci
y
de tudi
krompirjevi bolezni se bo ravno taka péla, kakor bolezni koleri, kije prišla in šla po volji Božji. Obupati ne smemo, ampak pomagati si moramo, kamur nam do-
brotljivi
Bog
s perstam kaže in nas za roko pelje
y
namreč ne preveč krompirja saditi, ampak s krom
pirjem vred tudi
druge
žita in sadeže sejati.
Vse skušnje, ktere smo til pa tam zastran krom-pirjeve bolezni doživeli, ali ki so nam jih Novice nazna-nile, so take, de mora vsa človeška modrost omolkniti. Tako, postavim, je bilo rečeno:
Drugo
léto deljec proc
od okužene njive krompir sadite! — ali vse to je ravno tako malo pomagalo, kakor postavljene straže tudi kolere
niso
mogle
vstaviti, in na moji léhi, kjer je bilo po
léto
več
ko polovica krompirja sognjilo, je med šaro přetečeno spomlad samosevc pognal (ali iz
prejsnje drugo
zdraviga ali iz postrežbe čversto rastel. 28. dan
o-a ř-»u
bolniga krompirja, ne
vém) in brez vse
véliciga
serpana sim
z lastno roko varno odkopal in stiri popolnarna zdrave krompirje iz pod njega dobil. Zraven njih ni bilo nobe-
niga gnjiliga ali
bolniga.
Le ti štirje so se zdaj popol
nama zdravi, kér sim jih posebej sliranil.
Še to le pristavim, de
snega
smo létas do zdaj
po ïpavski dolini kake dvakrat za malo časa toliko dobili, de vémo kakošin je; burjo pa smo hudo hudo imeli.
Torej
e je tù zopet poterdilo, kar so Novice po
mnogih
O
skušnjah svetovale.
Vređništvo,
3 li
Pri nas je létas o S
pred od strehe, ko od tvojiga otroka pohujšati
kanilo, kar je dober pomèn, pravi Gorenec in Ipavec
7
v t
če zavolj tega vse podobe
bi pripomogle sinovi dusi na pot hoditi
j
v f
ki
Cesto smo že popolnama pi
meli
7
nici burja že ni vec pometala, pa ravno danes jo obilni
kér je po Sveč- skriješ, će poslednjic po svoji moci, kar se da
1 .1 •	1 »v 1	«•	•	1 • i	_ _ 1 • ' _	t _ ___ ___1__tft
, njegovim ocem
sker-
?
dež izpira. To de Goi
pravi: Svecnjek
d
P
bis, de bi sin ne bil
sta rasi na odstavili
zapeljan, in
d
P
nj
in p
* V
rez
?
Je
reži malo
češinj nič. vpričo svoje hcere svojo zeno poljubil ali kusnil
če so pobožni Rimljanje in iz dežele spodili, kér je
, in
Ipavec ga ima pa rad, de mu od burje opihane in opra- takó morde v hceri nečiste zelje obudil; kaj poreces
skane tertice oživi. 1
10. dan svečana 1848
J. Podrebernicki
\i prav ne. cle otroci divino pasejo
nespameti, otroke z neumno živino v samotne kraje pošiljati, kjer imajo vsaki dan priložnost nečiste želje
- Dostikrat kakó de bi
(Poleg nemskiga.)
in prezgodej zbujen natorin mik spolniti ? -je že en sam tak pogled dovelj zapeljati; — se otrok ne pohujšal, ki je skorej vsaki dan priča tacih
Pogosto se čuje tožba deželskih učiteljev, de otroci del in sicer se na samotnim kraji brez vsiga délai
poleti takó zanemarjeno šole obiskujejo. Kmet, ki sta mu poljsko delo in živinoreja takó rekoč vse na svetu, méni dolžnosti očeta že spolniti, ako svoje otroke,
kakor hitro moč in léta pripusté, na delo zaverne, ktero
f
njega živí. Ni mu tedej mar dušno izobrazenje sinu de bi po tem takim zrasel člověk po božji volji, mar-več skerbí, de bi si otrok obilniši telesnih močí pridobil in tako mu služil v bolji rabo pri delu. Od tod izvira kmetovo brezkončno zanemarjenje svojih otrok, kar vtiče dušno izobraženje. Ako se mu le po volji obnašajo v rečéh, ki segajo v prid telesnih potřeb, je že zadovó-Ijin. Od tod je tudi, de jih prideržuje v šolo hoditi in keršanski nauk obiskovati. Ako se mu le količkaj koristi kaže, če sin domá ostane
7

domá priderží
7

v šolo ne pustí.
Za
tega
malo kazin
Sre,
ko v šolo ne zasluži, čemu bi nej domá bo in delà
r>
?
voljo posmehajoč odrajtuje Sej mi Matiček med tem lahko še enkrat ali dvakrat toliko tedej v šolo hodil hlače tergat, mar
šolsko, ter pravi :
u
Res
, de kmetu težko dé, ako mu sin, ki je star, in močán dovelj, pri težkim delu na polji ne pomaga;
tode on pozabi med tem sina potrebno izobraziti, njegovo eerce požlahtiti ; v nemar pustivši dolžnosti očeta hoče
le in zelí, de bi mu sin vselej in pri vsaki reci po moci v podporo bil. Desiravno deželska gosposka připustí, de ob času žetve, kadar je delà čez glavo, sin pomaga očetu, vender kmetu to še ni zadosti; tudi razun šol-skih praznikov priderží sina domá, kadar koli se mu
de bi mu delo opravil, ktero bi lahko kak najem-
7
bi sicer uteg
zdí
nik brez velicih potroškov storil, in kar nilo sinu per dušnim izobraženji kar zlo na pot hoditi.
kmet otroku opravljati da
Navadno delo
7
ki

7
je, de živino na paso goni. Ali ravno to opravilo je duši kar močno škodljivo. Otroei, kér morajo krave
pasti, šolo zanikerno obiskujejo in po tem takim v uku delječ zad ostanejo, se v sredi med neumno živino takó rekoč sami poživinijo, se'prezgodej soznanijo z napčni-mi nagibi, se navadijo kleti, rotitl, se navdajo terdo-serčnosti, gonijo v drujiga last živino, ni jim marne
ga
in več druzih slabih
skerb za premoženje bližnji
navad se jih prime, ki jih celo življenje spremljajo navadno s hudimi nasledki združene.
?
V t
Mnogokratna skusnja uci,
hudobnimi dr
V •
le
prenaglo
de se otrok, ki se s navzame napčinost to
varšev, se spači, skazi. Vzrok tega pa je člověku pri
rojen naklon posnemati
ravno ta naklon večidel tudi
stori, de se otrok navadno tak zředí, kakoršni so starši bratje in sestre, učeniki, prijatli ali tovarši, — in ravno iz tega se tudi spoznati da, od kod de izvira neotesa-
nost, zarobljenost
?
7
napčinost, divj
malopridnost in
terda govorica otroka
ki se
v •
tedej treba te reci bolj natanjko razlagati, kér
del z živino pečá
Ni
se tega
lahko vsak sam prepriča
Desiravno so ti nasledki družtva z živino otro
kam močno skodlj
7
vender je še huje nasledba té
drušine z živino, namreč, de se oti znanijo z naribam do drujiga spola, in z tesra
prezgodej so-greham, ki iz
izvira. Ce vse izpod nog spraviš, kar bi utegnilo
(Konec sledi.)
med
Istrijanski Slovenci
Teržaškim in Reskim morjem
(Dalje.)
Zdaj , dragi bravci ! vam hočem še nekaj od ze-nitve, od kčrševanja in od zakopávanja naših Slovencov povedati. —
Naši Slovenci so skerbni, de njih sinovi pametne
žene dobivajo. Toliko de odrastejo otročjim létám , že mislijo, kje de bi jih oženili. Sin, kadar je odločen za ženitvo, nima nič skerbéti za svojo prihodnjo ženo; tó vse njegovi starši in stařeji izmed družine preskerbijo. Oni pa se vselej prizadevajo, dobiti mu „mlado dobre kčrvi,"
ta je
7
de je poštena, pobožna, de jo imajo
ljudjé v selu radi, in de je zdrava in krepka; od nepoštene hiše ne bodo nobene izbrali; osobito pa gledajo na za-
deržanje njene matere, kér imajo ta pregovor: „Kako
majka préde, takó hči tke". Tudi se spomnijo besed s.
pisma, in recejo: „Jedali zbiraju od dračja
or te
rozdje
7
ali
od tčrnja smokve?—"Ravno tako pa tudi starši mlade dobro pomislijo zaderžanje in poštenje tište hise, v ktero mislijo svojo hči za ženo dati. Na doto in na druge dobicke malo kdo naših Slovencov pri ženitvi gléda. Malo kdaj se bo kak sin branil tisto vzeti, ktero so mu starši ženo odločili: tako se tudi hči ne brani
7
če
so
starši přivolili, kér imajo veliko ljubezen in spoštova
nje do svojih starejih. —	•
Kadar oče izvoli mlado, ktero hoče svojimu sinu ženo dati, si vzame tri ali štiri iz svoje rodbine, kteri so bolj pametni in poštovani, ter se vsedejo na konje
Kadar pridejo do vrat tište

in gredo „mlado prosit
u
?
v kteri izvoljena mlada biva, brez razjahati
hise
kličejo starše njene, in kadar oni vunkaj
, popři dejo, se vsi
odkrijejo in jih pozdravijo, rekoc: „Hvaljen budilsukarst i Maria! Došli smu upitati, jeli ste kontenti dati hčirku vasu I. u zakon dragimu sinku našimu I." — Starši mlade pa odgovorijo: „Od danaska za osam dana dojdite za
, sunejo oni z
HP r * ■ ■ ■	■
čuti odgovor". Brez kaj druziga govoriti ojstrogami konje, in kakor blisk proč derjajo.
Letó vpitanje (Vprašanje) storijo večidel na ne déljo, in precej v srédo se že vé, kaj de bodo odgovo rili
?
zakaj, če ima odgovor
„svojimu mladomu"
r ožic
7
pelina; zato tudi „kakimu pelina dati,
biti dober, pošle mlada
pa ne, mu pa pošle
:í hoče tukej
v
ce
toliko reci
7
kakor v
drugih krajih,
kožuh dati
u
ko recejo: „Enimu
Kadar vejo, de bo odgovor dober
7
gredo
drugo
nedeljo vsi tišti, kteri so šli pervo pot prosit, in tudi ženin gré z njimi, odgovor dobit. Kadar pridejo do hiše
v nevéstino hišo. V hiši se
>
gredo
razjašejo, streljajo in pozdravijo , in možki eden
drugiga bušnejo
?
in v krat
*) Starašini po latinsko senatores so bili visoko častiti možjé pri starih Itimljanih. Od konca je bilo sto udov v senatu Kimskim, bolj pozneje pa 600. Starašina je mogel biti
přemožen in cez 25 lét star. Tudi Greki
>
visociga stanů,
so imeli starašine, ki so jim yîpovTUt rekli.
Pisatelj.
kim dober
odg
dobij
hiše večidel take, de je kuhinja in vse drugo samo v enim
v •
__v
Potem se vsedejo, in kér so rovati imajo v městu Cirhu (Zurch) na Švajcarskim
Zapró jih v majhno izbo v hiši mestne
posebno šégo.
razdelku
vidij
pole
or »
ognja
četert koštruna iskopča} gosposke, v kteri le ena vozka postelja, en stol in ena
se vertiti; če so od delj
prišli
?
jim pač ta duh dobro miza stojí.
Jesti jima prinesó v eni skledi z enim
pod nos tolče. Nevésta mlada se nič ne pečá s svojim ploščem (talerjem), enim nožem, vilicami in žlico. Ne mladim, ampak léta po hiši sčmtertje, kakor de bi kteri dnevi v taki srojsčini (Entbehrung) so že marši
imela Bog
na skopča
vé koliko opraviti, pa tudi ženin bolj
ir
leda
kterim misel ločenja iz glave izbili, de so potlej v
i
akor pa na nevésto, která bo ob kratkim miru do smerti skupej ostali.
za celo življenje njegova
(Dr. Neugebauer Gemâlde der Schweitz stran 71.)
(Dalj
sledí.)
Preclerznost beracev.
v
. <	. v , .	Iz Stajarskiga.
Resnično je, de je dan današnji veliko potrebnih
^ ; ]¥ovíce iz Ipave
V 18. ilirskim listu beremo, de so v Ipavi o
Iétašnjim pustu že dvakrat slovensko komedijo
»
Zupa
i
revnih ljudi na svetu; resnično pa je tudi, de navadni berači so le lenuhi in potepuhi. Nemarnim lenuham se do delà topí; lože jim je nesramno beračiti, ljudi varati oljufati) in milošnjo po sili jemati, kakor v potu ob-
nova Micka" igrali, in de se pripravlja jo, ondašnje prijatle domačiga jezika tudi s komedijo ..Matiček se
ženi" razveseliti.
or
Opo
?
ktere rodoljubi gosp. X

ime
ličja kruha služiti. V beraštvu zastaran potepúh nobe-
ne porajta, se z nesramnim jezikam karanju odréže, in res misli, de v poštenim rokodelstvu
novanim listu Krajncam
daje, tudi
mi cez in cez poter
dimo. Zai
v
se
niga posvarjenja
vse premalo prav
domoljubj
Je
f
pri nas:
v •
živi. De navadin in zastaran berac resnično meni, de je
beraštvo kakor od
v •
cr
v
osposke poterjeni stan, s kterim ima
o.
pravico, si svoj zívez
iskati, pričuje
resnicna zgodba, de
Sniertiio oziianílo.
dan tega mesca ob 11. uri predpold

so umerl

po kratki bolezni gosp. Dr. Luka Burg prošt Ljubljanske stolne cerkve, v 80. létu svoje
infuliran starosti
je lani na vernih duš dan někdo vajvoda beracev bil ki je dve beraški babeli in tri dede v svoji službi
imel, ki so za njega beračili!!! Ali ni to nesramna ©M1ailíl© teržlltea đlieva V Tflokró
prederznost brez konca in kraja? Ali bi ne bilo dobro, de bi se farmani združili in se zavezali, revne svoje
nosu«
fare sami ziviti, vunanjim posebno sterganim in neznanim beračem pa še za čern noht ne dati; zakaj gotovo je: de med sto popotnih sosebno s košmí in obilními basagami obločenih beračev milošnje potreben in vreden
Ces. kralj, kantonska
O"
V
je komaj eden resnično
ospóska v Mokronogu da na znanje, de je visoko deželno vladařstvo po sklepu od 21. prosenca tega léta pod kancelijsko številko 1359 ter žni dan v Mokronogu vsak četertek dovolilo; ko
9
vsi drugi
so lenuhi, pote
bi
pa utegnil
v cetertek zapovedan praznik biti
?
bo pa

De bi se nemarnimu
puhi, goljufi, pijanci in tatovi, naj se imenujejo rokonači ali berači, basagáni ali cigani. beraštvu jéz napravil, naj bi gosposke voljno pomagale, in sleherniga ptujiga berača brez usmiljenja in brez odlage iz svojiga kantona podile.
pervi dan po tem. Pervi teržni dan je bil že 2. dan
tega mesca.
Zraven
té
tega
se pa da tudi na znanje, de se na
somnje ne sme
nič živine pripeljati
i
in de jih tudi
H.
v r
¥ zakonskih rcceli.
(Kazin hudih
nj
Povest
od uboziga moža (v 9. listu Novic), kteriga je bila njegova žena skorej
ptuji štacunarji ali kramarji ne smejo s svojini blagam obiskati; izmed rokodelcov pa smejo le tišti na somenj priti, ki imajo živež na prodaj.
V Mokronogu 23. svečana 1848.

ubila, me opomni hude kazni
ki je
daj po nekterih
Vganjka zastavice v poslednjim listu je
krajih na
Po posébnim povelji namreč so tako ženo na
Nemškim take zadela, ki so svoje možé teple
Rad, dar.
1
dil

de
P
ga
je mogla jezditi
?
to d
s herbtam proti
Današnj
listu je pridj
oslovi glavi obernjena, in z oslovim répam v rokah. Tako obloženiga osla je sodniški sluga (brič) po ulicah
njene povésti, ki se „Zlata Va
per va póla poslove-imenuje. Po nemškim
vasi in terga pola
peljal
5
in ženi misel, še kedaj
svojiga možá tepsti, iz glave izbil
( Pomoc zoper prepir zakonskih). V kraji March
trenk v zgo (Richterhaus)
njim Estrajhu je v hiši
vélikig
ka , z zelezam mocno okovi
župana a zibel
naslovu bi jo mogli sicer „Zlatnarska Vas" ( Gold-macherdorf) imenovati; kér pa je Goldenthal pravo imé vasi, od ktere pričijoča pripovest govori, smo jo
imenovali, misleći, de je ta naslov
nad-
V
raji Zlata vsimu bolj pristoj
Poslednji poli bomo priložili
P
knj
• v
?
kter
lep
zvezana bo ravno tako podu
hranj
y
m
v «
t
v ktero so nekdaj klepetave zakonske devali bali. Nati zib'eli stojí létna številka 1702.
stran.)
čivno kakor kratkočasno berílo mladim in starim.
Vređništvo.
■m*
(Bhimenbach Gemâlde von Oesterreich 1
czik 207
('Lakonske, ki se lociti hoćejoločenj
va
Resnicne besedeî ktere nam edini pomocek poterdijo, gerdo beračevanje zatréti, ki je: de no beni mu beraču, kteriga resnične revšine nismo prepričani, nič ne damo. Tudi naša misel je, de naj vsaka so s eska le svojim revnim roilošinj delí, kér tako se bo marsikter lenuh, ki zdej po neznanih krajih beračujc, delà poprijel. Ptujimu beraču pa, in posebno takimu, ki še lahko delà, bi ne smel nihče nic dati, — zakaj dokler ne bojo nekteri beraški potepuhi po ti poti pokorjeni, ne bo vse drugo nič pomagalo. Taka terdoserčnost do posameznih potepuhov je prava milo-serčnost do občinstva, kér bi nevređno beraštvo s ko-
9' JjjMÙëj fi*» i I "Î A>fij**Ji
rJřAtni kup
(Srednja cena).
r eni no izrula.
Vređništvo.
1	mernik Pšenice domaće
1	»	» banaške
1	» Turšice.......
1	» Soršice.......
1	» Reži.........
1	» Ječmena......
1	» Prosa ........
i	» Ajde .........
1	» Ovsa.........
28. Svečana.
£old.
kr.
2
2 1 2 1 1 1 1
20 23 50
56 36 50 26 55
Vrednik Dr. Janez Bleiiveis. — Natiskar in založnik Jožef Blaznik v Ljubljani.