r mali oglas velika prilož (krecHsid 0las d o o. Zotsove Kra/i Gorenjska Banka http: uww.gbkr.si ELEKTRONSKA BANKA goffiD pristopni?^ «i (sker vOlfti 4.9^ SIT) uto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 45 - CENA 200 SIT (16 HRK) Kranj, torek, 8. junija 2004 Prepričani so, daje projekt 72 milijonov evrovvredne investicije zgledno pripravljen. Žirovnica - Le dva dni za tem, ko je bila na Bledu izredna seja tamkajšnjega občinskega sveta, na kateri so po hitrem postopku spremenili odlok o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v občini Bled, sejo pa so spremljali burni protesti oko-Ijevarstvenikov, zbranih v Odr boru za zaščito Save Dolinke, so v četrtek Savske elektrarne sklicale novinarsko konferenco, na kateri so podrobno predstavili projekt obnove HE Moste in vrednotenje vplivov projekta na okolje. Predstavitev obnove in vplivov na okolje so naslovili 'Modro sožitje' in v teh dneh bodo seznanili v obliki brošure s tem tudi vsa gospodinjstva. Prepričani so, daje projekt 72 milijonov evrov vredne investicije zgledno pripravljen. V nasprotju • z okoljevarstveniki trdijo, da je obnova HE Moste ekološka nujnost, ki bo omogočila sanacijo akumulacijskega jezera in strupenih odlagališč jeseniškega železarstva, pod elektrarno pa naj bi se tudi razmere bistveno izboljšale, saj ne bi bilo udarnih valov, ki naj bi jih sicer zadrže- vala nekoč načrtovana, vendar nikoli izgrajena HE Radovljica. Novo jezero - izravnalni bazen, bo sicer potopilo del mokriŠČa Beije, vendar bodo poskrbeli za zaščito biološke raznovrstnosti in ga zaščitili. Jezero bo hkrati priložnost za nove turistične možnosti, poleg tega pa obljubljajo investiranje v lokalno infrastrukturo. Za svoje načrte so si že pridobili razumevanje ribičev, raftaijev, golfistov in predstavnikov blejskega turizma. Podrobneje na 17. strani. Štefan Žargi, feto: Tina Doki Trseglav nagrajen na Ptuju Vodja HE Moste kaže razpoke v strojnici sedanje elektrarne, ki jih povzroča pritisk neustavljenih plazov. Ptuj - V soboto se je v Mestnem gledališču Ptuj zaključil 3. Slovenski festival komornega gledališča SKUP 3. Na njem je s predstavo Nekaj eksplicitnih fotk v režiji Eduarda Mileija sodelovalo tudi Prešernovo gledališče Kranj. Za vlogo Vik-toija v tej predstavi je eno izmed treh igralskih nagrad žirija v sestavi Miijana Šajinovič, Pavo Ma- rinkovič in Matjaž Latin dodelila Gabru K. Trse-glavu. Brezhibna tehnična dovršenost in hkrati iskrena čustva, s katerimi je približal lik, ki bi pri gledalcu lahko vzbudil tudi odpor, on pa je nasprotno vzbudil sočutje za mlado dušo, izgubljeno v moralni iznakaženosti sodobnega sveta, je zapisano v obrazložitvi. Igor Kavčič nasilju in sovraštvu Na sobotni svečanosti na prostoru nekdanjega koncentracijskega taborišča so dvignili glas zoper vojno, nasilje in sovraštvo, ki v Evropi ne smejo dobiti priložnosti. LjubeU - Kljub dežju in mrzlemu vremenu se je v soboto nad 1000 ljudi zbralo na spominski svečanosti na prostoru nekdanje podružnice koncentracijskega taborišča Mauthausen pod Ljubeljem, kjer je več tisoč zapornikov iz okupkanih evropskih držav v letih 1943 - 1945 gradilo ljubeljski predor. Nad štirideset jih je zaradi naporov in nečloveškega ravnanja upra- viteljev taborišča umrlo. Tako kot pretekla leta je bila tudi letošnja svečanost spomin na trpeče v taborišču, na vse žrtve druge svetovne vojne in na osvoboditev pred 59 leti. Mrtvim v čast in živim v opomin so spregovorili predstavniki inter-nirancev iz Francije, Italije in Avstrije Daniel Simon, Ernesto Arbanes in Wolfgang Pet-ritsch ter župan občine Tržič Spominske plošče pričajo o trpljenju internirancev. r . I^ODiUA IN SgRVIS KOUS Ljubljanska c. 21a, KRANJ 04/20 26 442 www.aha.si Pavel Rupar in akademik, pesnik in partizan Ciril Zlobec. "Z vso hvaležnostjo prosim preživele, da z vsemi močmi pomagajo še naprej graditi mir v združeni Evropi. Mladi naj iz vaših pripovedi zvejo o trpljenju in naj gojijo medsebojno spoštovanje," je dejal tržiški župan Pavel Rupar. "Ne pozabimo, da so bili taboriščniki tretja fronta odpora proti okupatorju," je povedal govornik, akademik Ciril Zlobec. "V taboriščih so hoteU do kraja razvrednotiti človeka in demoralizirati celotne narode. Vendar je nacistični sistem najprej razčlovečil svoje ljudi, da so ti lahko razčlovečili druge. Preživeti v taborišču je bil eden največjih heroizmov, ker je bilo programirano, da nihče ne preživi. To je junaštvo, enako boju z orožjem, ki je v naši zavesti in v našem zgodovinskem spominu premalo navzoče. To je bilo fizično in duhovno junaštvo tistega časa." Prihodnje leto bodo pod Ljubeljem počastili 60. obletnico osvoboditve taborišča. Jože Koši^jek, foto: Tina Doki Župan zahteva dokaze Kamnik - Spodnje parkirišče na Duplici, na katerem imajo Je-hovove priče dovoljenje za gradnjo izobraževalnega centra, je bila glavna in tudi edina točka dnevnega reda na včerajšnji izredni seji občinskega sveta. Župan Tone Smolnikar jo je sklical opoldne, udeležili pa so se je poleg svetnikov tudi načelnik upravne enote Kamnik Mihael Novak s sodelavci, predstavniki Jehovovih prič in predstavniki krajevnih skupnosti Duplica. Opravičil se je direktor Graditelja Janez Zorman s pojasnilom, da bo Graditelj prisoten, ko bo o spornem prostoru potekala strokovna razprava. Zupan je uvodoma predstavil potek dogajanj in pojasnil, da so v razpravah o lokaciji za gradnjo evropskega izobraževalnega centra iskali rešitve tudi za parkiranje. Ob izdaji dovoljenja pa so ugotovili, da je bilo le-to izdano Jehovovim pričam za gradnjo njihovega izobraževalnega centra. Zaradi dogajanj z zaporami in protesti v zadnjih štirinajstih dneh naj zato na izredni seji odločijo o njegovem odstopu in zamenjavi dveh članov uprave. "Želim, da se krivdni razlogi dokažejo. Potem bom odstopil," je poudaril župan. Najprej so bila predstavljena stališča iz KS Duplica o ohranitvi parkirišča na Groharjevi. Odločali pa naj bi tudi o imenovanju komisije, ki bo za občinski svet pripravila podrobno poročilo o sporni gradnji. Andrej Zalar ŠtSavm Tiros OOOD/vsau FesNval Carniola CO H O Kranj, 19.6. -10.7. 2004 OJ CN CN CN O o www.FesrivalCarniola.com TEBZ. j " triglav PROBANKA sivdffilsh» stms OA « # Gtv m ' 1 1 - -/i'.. 17703529 GORENJSKI GLAS • 2. STRAN POLITIKA / joze.kosnjek@g-glas.si Torek, 8. junija 2004 ^ EVROPSKE VOLITVE 2004 ^ Veljavne glasovnice bodo vse, na katerih bo z obkrožitvijo zaporedne številke pred listo ali kandidatom jasno izražena volja volivke ali volivca. Ljubljana - Zadnji teden pred nedeljskimi volitvami sedmih slovenskih poslancev v Evropski parlament po 4. členu zakona o volilni kampanji "ni dovoljena objava raziskav javnega mnenja o kandidatih, listah kandidatov in strankah". Volilna kampanja, ki se je uradno začela 30 dni pred glasovanjem, bo končana najkasneje 24 ur pred dnevom glasovanja, torej v petek opolnoči, ko se bo začel volilni molk. Trajal bo v soboto in v nedeljo, na volilni dan, ko ne bo dovoljena nobena volilna propaganda. Republiška volilna komisija je sprejela pravila, po katerih bodo volilni odbori ugotavljali veljavnost oddanih glasovnic. To je tokrat še posebej pomembno zato, ker bo volivec na glasovnici s trinajstimi listami moral obkrožiti zaporedno številko pred listo, za katero bo glasoval, razen tega pa bo lahko na izbrani listi obkrožil še zaporedno Številko pred kandidatom, ki bi bil po njegovem mnenju med vsemi na listi najprimernejši za po- Kandidati Slovenske ljudske stranke v Cerkljah. slanca ter mu s tem dal prefe-renčni ali prednostni glas. Komisija se je odločila, da bo upoštevana za veljavno vsaka glasovnica, na kateri bo jasno razvidna volja volivke ali volivca bodisi z obkrožitvijo zaporedne številke pred listo ali zaporedne številke pred kandidatom. Če bo obkrožena samo številka pred kandida- tom, bo komisija štela, da je bil s tem dan glas tudi listi. "Na evropskih volitvah gre za ekipno tekmovanje za stol v evropskem parlamentu, obenem pa tudi za tekmo, kdo bo na tem stolu sedel. To marsikaterega od kandidatov postavlja v težak položaj, saj bo moral najprej nabirati glasove za svojo stranko, hkrati pa mu bo konkurent so-kandidat iz njegove lastne stranke," pravi tajnik republiške volilne komisije Marko Golobic. Kandidat Nove Slovenije Lojze Peterle je v soboto obiskal Gorenjsko. Zreb določit vrstni red m Vložene liste kandidatov je republiška volilna komisija potrdila 18. maja, ko je tudi žrebala vrstni red potrjenih list na glasovnici. Vrstni red je naslednji: 1. LDS Liberalna demokracija Slovenije in Demokratična stranka upokojencev Slovenije DeSUS, 2. N.Si Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka, 3. SEG - Stranka ekoloških gibanj Slovenije, 4. Stranka mladih Slovenije in Zeleni Slovenije, 5. Slovenska demokratska stranka Dr. Aija Brglez Uranjek z liste Slovenija je naša med obiskom v Kranju. SDS, 6. Nacionalna stranka dela, 7. Stranka slovenskega na-roda, 8. Slovenija je naša, 9. De- mokratska stranka Slovenije, 10. Glas žensk Slovenije, 11. Slovenska nacionalna stranka, 12. Združena lista socialnih demokratov, 13. Slovenska ljudska stranka. . Država bo listam, ki so dobile mandate v evropskem parlamentu, in tistim, ki so bile blizu mandata, povrnila del stroškov za volilno kampanjo in sicer 60 tolaijev za dobljeni glas, vendar skupni znesek povrnjenih stroškov ne bo smel^ preseči zneska porabljenih sredstev za kampanjo, ki bo razviden iz revizijskega poročila računskega sodišča. Organizatorji volilne katnpanje bodo morali računskemu sodišču poročati v tridesetih dneh po glasovanju, pri tistih listah, ki bodo upravičene do povrnitve stroškov, pa bo moralo sodišče v treh mesecih opraviti revizijo. Jože Košnjek, foto: Tina Doki KOTIČEK ZA NAROČNIKE Ta konec tedna se je nas rojak Martin Strel, ki podira rekorde v maratonskem plavanju, odpravil na Kitajsko. Od 11. junija do 31. julija bo skušal preplavati 4.000 kilometrov kitajske reke Jangcek-jang. Jangce je v glavnem gorska reka, ki se vije po globokih kanjonih in soteskah, nedostopnih z avtomobili in povsem odmaknjenih od civiliziranega sveta. Martin bo začel svoj podvig 11. junija v soteski Tiger Leaping Gorge. O 51 dneh neprekinjenega plavanja bomo lahko brali in si ogledali posnetke v medijih, spremljala pa ga bo številna spremljevalna ekipa, iz Slovenije šest članov in 13 Kitajcev, ki bodo poskrbeli, da bo Strel po Ljubljanici, Muri, Donavi in Mississippiju postavil še en mejnik v svetovnem plavanju. « Martin Strel, legenda ultramaratonskega plavanja, se je doslej kot prvi Slovenec že trikrat zapisal v Guinnessovo knjigo rekordov. 3004 km je leta 2000 preplaval v 58 dneh kot prvi človek na svetu, ki je preplaval Donavo od izvira do izliva. Naslednje leto jo je preplaval še enkrat: 504 km, 84 ur in 10 minut neprekinjenega plavanja je bil spet nov svetovni rekord. S tem dosežkom se je drugič uvrstil v knjigo rekordov. Absolutni svetovni rekord v daljinskem plavanju pa je dosegel leta 2002: kot prvi človek v zgodovini človeštva je preplaval reko Mississippi (ZDA, Severna Amerika) od izvira do izliva, kar je v posebni resoluciji ugotovil tudi ameriški kongres. V 68 dneh je preplaval 3797 km. To so podvigi, ki se jim večina od nas samo nedoumljivo čudimo. Ob vseh izjemnih dosežkih ljudi, ki s tem izzivajo smrt, smo sicer navdušeni, če se iztečejo srečno, obenem pa nam, "običajnim" ljudem vse skupaj ni povsem razumljivo. Zakaj vendar izzivati usodo, ko pa živimo le enkrat, nesreče pa se že tako in tako zgodijo še kako hitro ... Odgovor je v raznolikosti - ljudje smo k sreči različni, eni hodimo le po varnih, preglednih poteh, drugi po robu. Eni najdemo zadoščenje v urici kolesarjenja, drugim je izziv le Še nepreplezana stena. Ob nesrečah nekateri pobegnejo s prizorišča, nekateri pa se vržejo v vodo za utapljajočim. Enim od nas je slabo, ko vidimo kapljico krvi, nekateri pa so kirurgi, ki so sposobni človeku presaditi srce. S tega zornega kota je dobro, daje tako, kajne? "Plavam za mir, prijateljstvo in čiste vode," je vsakokrat ob skoku v nevarno reko rekel Strel. Vsa čast, pa srečno, Martin! Za vas beležimo čas! Petra Kejžar lUIGLAS Rok za zahtevke bodo podaljšali Zaradi zapletov z zbiranjem dokumentacije bodo na Ministrstvu za informacijsko družbo predlagali podaljšanje roka. Ljublana - Včeraj seje izteke! z zakonom o vračai^u vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje določen rok za oddajo zahtevkov in na ministrstvu za informacysko družbo, ki spremlja izvajalce tega zakona, bodo predlagali poda^šai^je roka. Ocenjujejo namreč, da je zapletov z zbirai^jem dokumentac^e toliko, da je za korektno izvedbo potrebno več časa. Minister za informacijsko družbo dn Pavel Gantar je povedal, da je bilo po zadnjih podatkih do 27. maja vloženih 19.249 vlog za vračilo vlaganj v javno telefonsko omrežje, pri čemer so 130 vlog vložile občine in 9 vlog krajevne skupnosti. Generalno ocenjujejo, da je zanimanja za vračila manj, kot so pričakovali, kar da potrjuje sume o tem, da je bil v ozadju teh akcij tudi politični interes. Predvsem pa je veliko nerazumevanja ob zbiranju potrebne dokumentacije, saj nikomur ne bodo vračali sredstev brez potrebnih dokazil, pri čemer ne zadostuje pogodba končnega vlagatelja, pač pa pogodba občine, ali krajevne skupnosti s Telekomom. Že sama številka skoraj 20 tisoč vlog kaže na to, saj ocenjujejo, da jih bo med njimi le Romanje mobilizirancev na Brezje Krai\j - Mobilizirani Slovenci v nemško vojsko v letih 1942 in 1943 in svojci še živih, padlih ali pogrešanih bodo v petek, 11. junija, znova, tokrat že desetič, romali na Brezje, kjer bo ob 11. uri v baziliki masa, ki jo bo daroval stolni kanonik in prelat dr. Borut Košir, rojen v Tržiču. Po približnih podatkih je bilo leta 1942 in 1943 prisilno mobiliziranih okrog 90.000 slovenskih fantov, rojenih v letih 1908 do 1929. Padlo naj bi jih okrog 15.000, pogrešanih ali med vrnitvijo izgubljenih pa jih je bilo okrog 9000. Drugi so se vrnili, vendar je bilo med njimi okrog 16.000 invalidov. Desetega junija leta 1995 je takratni ljubljanski nadškof in metropolit v baziliki na Brezjah blagoslovil zahvalno spominsko ploščo. Od takrat mobilizirane! in njihovi svojci vsako leto v začetku junija romajo na Brezje, se zahvalijo za srečno vrnitev iz vojne in prosijo, da ne bi bilo več vojn in trpljenja. Jože Koši\jek okoli 4 tisoč takih (krovnih), ki bodo podlaga za vračila. Doslej vloženo tudi kaže, da so bile pogodbe sklenjene med krajevnimi skupnostmi (KS), stanovanjskimi zadrugami (SZ) in temeljnimi organizacijami kooperantov (TOK) izredno različne in nekateri vlagatelji ne morejo razumeti, da Telekom v svojih arhivih nima pogodb, ki so jih KS, SZ in TOK sklepale s posameznimi vlagatelji. To bi lahko tudi pomenilo, da bi se po zaključku teh postopkov vsul plaz sporov in tožb posameznih vlagateljev proti neaktivnim občinam, pri čemer na ministrstvu ocenjujejo, da temu ne bo tako. Opozorili so tudi, daje na spletu (internetu) objavljen spisek vseh pogodb, ki so bile ob lastninjenju Telekoma sredi 90. let najdene na Telekomu in so lah- ko v pomoč upravičencem. Kolikšna bo višina potrebnih sredstev za vračanje, še ni znano, saj državno pravobranilstvo, še ne izvaja poravnav, ocenjujejo pa, da bodo potrebna manjša sredstva od predvidenih 22 milijard tolarjev. Mnogi vlagatelji so tudi razočarani nad višino predvidenih vračil po tem, ko od vloženega odštejejo tedaj veljavne sicer zelo različne pri-ključnine in prispevke SIS. Še več nejevolje pa povzroča dejstvo, da se bodo sredstva vračala Šele po izvedeni privatizaciji Telekoma, ki je zaradi razmer na trgu s telekomunikacijskimi družbami odmaknjena v nedoločeno prihodnost. Kot smo izvedeli, bo ministrstvo že na prihodnji seji vlade predlagalo spremembo roka, za koliko, pa še ni znano. Štefan Žargi Državna pomoč Jelovici Ljubljana - Vlada je pretekli teden odobrila družbi Jelovica Škof-ja Loka državno pomoč za prestrukturiranje, kar je predlagala posebna strokovna medresorska skupina. Jelovica bo dobila 80 milijonov tolarjev poroštva za najetje novega dolgoročnega posojila za prestrukturiranje, ki gaje Jelovica začela leta 2002 in 2003 in ga bo nadaljevala v prihodnjih letih ter tako zagotovila stabilen razvoj in socialno varnost zaposlenih ter ohranila delovna mesta. Jože Kosixjek Torek, 8. junija 2004 AKTUALNO/ info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 3. STRAN Crni gori Hitov Maestral "Hotel Maestral sem spoznal pred veliko leti kot turist, vendar si nisem predstavljal, da ga bom tako svežega in dinamičnega spoznaval še enkrat v malce drugačni vlogi," je v otvoritvenem nagovoru 4. junija v Pržnem v bližini Budve povedal predsednik uprave HIT Nova Gorica Branko Tomažič. KOMENTAR Pržno, Črna gora - Začeli so julija 2001, ko so od podjetja HTP Budvanska riviera za dobro milijardo tolaijev (4,5 milijona evrov) odkupili hotel Maestral s pripadajočimi zemljišči. Prenovljenemu staremu delu so dodali še novo recepcijo, kuhinjo, restavracijo, prostore za wellness ponudbo, zunanji in notranji bazen, konferenčni center, igralnico in parkirišča. Vrednost naložbe presega 7,7 milijarde tolarjev (32 milijonov evrov). Hotel ima 171 sob in 9 apartmajev, zaposlitev pa nudi približno 160 redno zaposlenim in v sezoni okoli 40 dodatnim delavcem. Ob odprtju je tudi Milo Djukanovic, predsednik Črnogorske vlade, potrdil velik pomen vlaganj največjega slovenskega tu- Branko Tomažič rističnega podjetja za razvoj črnogorskega turizma, ko je dejal: "S tem širši mednarodni javnosti sporočamo, da smo pripravljeni in sposobni v kratkem času s kakovostnimi partneiji uresničiti zelo obsežne naložbe, ki prispevajo k napredku turističnega in drugega Črnogorskega gospodarstva. Hkrati smo odločeni, da sledimo pričakovanjem petičnih tujih gostov, ki se želijo vrniti v črnogorsko primorje." HIT je na otvoritveno slavje poleg domačinov in tujih poslovnih partnerjev povabil večje Število gostov iz Slovenije, med njimi vodilne gospodarstvenike, poslovne partnerje in novinaije, pa tudi iz vrst politikov, ki pa jih ni bilo. Izkoristili smo priložnost in predsednika uprave Branka Tomažiča vprašali, katere prednosti ponuja Črna gora tujim vlagateljem. "Črno goro smo izbrali, ker menimo, da so tu izjemne naravne danosti. Nepremičnino smo po naši presoji dobili poceni, poleg tega imajo ustrezen ig-ralniŠki zakon oziroma primerno nizke davke, ugodna je tudi bližina italijanskega tržišča." Nadaljnji načrti za naložbe v tujini? "Trenutno se z ameriškim partnerjem pogovarjamo, da bi kupili casino na Arubi. Izid je odvisen od odločitve tamkajš- Hitov Maestral označujejo za največji turistični kompleks na južnem Jadranu. njega sodišča, ki odloča o likvidaciji podjetja - sedanjega najemnika. O nadaljevanju vlaganj razmišljamo tudi v Črni gori. Tukajšnji predsednik vlade, minister za turizem in drugi so naklonjeni naši želji, da bi zakupili kraljičino plažo in zgradili hotel, saj nam za sedanjo ponudbo Maestrala manjka vsaj 200 sob, te pa prinašajo največ. Razmišljamo tudi o vlaganjih v makedonskem Dojranu, kjer imamo že dobro delujočo igralnico, sedaj v najetih prostorih." Kaj pa naložbe doma, na Gorenjskem, morda na karavanškem platoju, ki se prazni? "Ob kranjskogorski igralnici nima smisla delati v bližini še ene, posebej, ker je 15 kilometrov naprej tudi blejska igralnica. Kapacitet je več kot dovolj in dvomim, da bi država podelila Še eno koncesijo. Naša strateška točka je Kranjska Gora. Tam smo prek HTP Gorenjke prišli do pomembnih kapacitet in jih obnovili. Prisank smo zgradili na novo in priključili Spik v Gozdu Martuljku, kamor bomo še vlagali. V Kranjski Gori bomo sodelovali tudi pri oblikovanju infrastrukture, ki je zelo slaba." Mendi Kokot Renata Škrjanc Bela stavka. bledi obrazi Sredino jutro. Do osme ure manjka le nekaj minut. Kličem v dom upokojencev in se želim dogovoriti za kratek, nekajminutni pogovor s tamkajšnjo zdravnico. Tema: nespečnost pri starejših ljudeh. Na vse načine se želi izogniti najinemu srečanju, čeprav bi ji vzelo največ dvajset minut. Moje vztrajanje se dokončno konča, ko predlagam, da bi se srečali v petek. Kot bi izstrelila, kategorično odkloni in me napoti na kolegico v drugem domu upokojencev. Tam se zgodba ponovi. Prijazno mi pove, da nima dovolj časa in naj se obrnem na kolega v tretjem domu upokojencev. Ker se še vedno ne želim odpovedati prispevku o nespečnosti, poskusim tretjič. Tudi tokrat neuspešno. Vztrajam še četrtič, pa petič in še šestič. Potem mi začne primanjkovati pravih sogovornikov, ki se vsak dan srečujejo s težavami starejših ljudi. Preostanejo mi le še zdravniki v Ljubljani. Tam sogovornika ni težko dobiti. Za iskanje pravega sem porabila vse dopoldne in namesto odgovorov o nespečnosti dobila visok pritisk. Nehote se mije vsilila misel, da se za nekatere teden konča že v petek. Ne obsojam. Bi bilo drugače, če bi jih spraševala o pogojih dela, delovnih obremenitvah in plačah zdravnikov?! Slednje so prenizke, tako trdijo gospe in gospodje v belih haljah. Zahtevajo več. če ne gre drugače, tudi s stavkami. Za zadnjo marsikdo sploh ni vedel, so jo pa občutili vsi, ki so se tistega dne znašli v čakalnicah. Brez posebnih obvestil in opravičila. Bela stavka je marsikomu priklicala bledico na obraz. Pa ne le zaradi bolezni in slabega počutja, ampak tudi zaradi svete jeze nad zdravniško ignoranco. Je že tako, da so plače vedno in v vsakem poklicu prenizke. Ne le zdravniške. In koliko zaslužijo zdravniki? Zdravnik začetnik, ki opravlja sekundarij, brez dežurstev mesečno zasluži 288.000 tolarjev bruto, plača zdravnika specialista pa je brez dežurstev 457.000 tolarjev bruto. Podatke smo dobili na Fidesu. Nič na pamet in na palec, taki so uradni podatki. Previsoke ali prenizke? Za nekatere dovolj visoke, morda celo previsoke, marsikateri zdravnik/zdravnica pa bi za svoje delo moral/a biti bolje plačana. Zanimivo je, da se ponavadi slednji najmanj pritožujejo. Misel o zdravniški plači se mije nehote vsilila tudi med telefonsko odisejado in iskanjem sogovornika o nespečnosti. Na žalost pri plačilu zdravniškega dela pri nas še vedno velja uravnilovka. To je v nedavnem komentarju zapisal tudi prim. dr. Marjan Fortuna in dp-dal, da so dežurstva plačana sramotno malo in da je v javnem zdravstvu stanje nevzdržno. Se strinjam. Čas pa je že, da bi presegli uravnilovko. Morda bi od tega nekaj koristi imeli tudi bolniki. ★ EVROPSKE VOLITVE 2004 * Gorenjska uspešna evropska regija V gorenjski LDS so prepričani, da Gorenjska premore velik razvojni potencial in da bodo uspeti izboljšati sodelovanje z državo. Škofja Loka - V četrtek zvečer je delovna skupina Gorei^jske-ga pokrajinskega odbora Liberalne demokracye Slovenije, v predvolilnem času pred volitvami v Evropski parlament, pripravila posvet na temo Gorenjska - uspešna evropska regya, na katerem sta poleg vidnih gospodarstvenikov sodelovala ministrica za regionalni razvoj mag. Zdenka Kovač in minister za gospodarstvo dr. Matej Lahov-nik. Na posvetu so pozdravili pobudo za boljšo razvojno organiziranost na Gorenjskem in hkrati ugotovili, da ima naša reg^a veliko razvojnih potencialov. Uvod v posvet in vodstvo sta bila v rokah domačina - poslanca LDS v državnem zboru Blaža Kavčiča, ki si je zastavil vprašanje o tem, kaj in kako storiti, da bo Gorenjska v naslednjih letih postala ena najbolj uspešnih regij v Evropski uniji. Vsekakor so bili lahko za vzgled predstavniki treh, z gotovostjo je mogoče reČi izredno uspešnih podjetij Andrej Pole-nec, iz Iskratel, Boštjan Sifrar, iz ŠIBO, Drago Lemut, LE Tehnika, in Andrej Šprajc, Sava - področje Turizem, ki so predstavili svoje izkušnje in hkrati kritično prisotnim ministrom predlagali, kaj pričakujejo od države. Zanimiv je bil tudi nastop prof. dr. Janeza Beštra, iz fakultete za elektrotehniko, ki Jc predstavil vlogo razvojnih Omizje četrtkovega posveta LDS (od leve): minister dr. Matej Lahov-nik, poslanec Blaž Kavčič,ministrica mag. Zdenka Kovač in poslanec Jelko Kacin mrež, kijih pripravljajo. Oglasil se je tudi radovljiški župan Janko S. Stušek, sicer predsednik Sveta Regionalne razvojne agencije Gorenjske, ki je opozoril, da so v EU načrtovalci razvoja regije in ne občine. Za boljši razvoj bo nujno boljše sodelovanje občin in drugačen odnos države do gorenjske regije. V svojem nastopu je ministrica Kovačeva zavrnila očitke o tem, da država precenjuje razvitost Gorenjske in jo s tem prikrajša za razvojne pomoči in pohvalila zadnje iniciative, da se občine na Gorenjskem razvojno bolje regionalno organizirajo. Prepričana je, da mora postati odnos med regijo in državo vse bolj podoben odnosu med državami članicami in Evropsko unijo. zato si bo prizadevala za vzpostavitev podobnih medsebojnih mehanizmov. Minister Lahov-nik pa je opozoril na pripravljen predlog strategije razvoja Slovenije, ki naj odpravi dosedanje drobnjakarstvo in usmeri tudi državne pomoči oz. vzpodbude na razvojne prioritete. Ker je Šlo tudi za predvolilno prireditev, je o evropskih razsežnostih in vlogi Gorenjske spregovoril tudi poslanec Jelko Kacin in opozoril na nevzdržnost razmišljanj o zgornji, spodnji in celo jugozahodni Gorenjski. Začasno omejevanje prostega pretoka delovne sije je po njegovem razumljivo, Slovenci pa potrebujemo več samozavesti in bolje moramo izkoristiti svojo lego. Štefan Žargi foto: G. Kavčič « Roy brez denarja IMGLAS Železniki - Občinski svet Železniki je Kulturno umetniškemu društvu Rov odtegnil sredstva za letos. Na podlagi razpisa so zbrali program vseh'kulturnih dejavnosti, ki se bodo letos odvijale v občini. Kljub prijavi na razpis, je KUD Rov ostal brez sredstev. Razlog je lansko utišanje zvonov v Kopru. Rudi Bernik (NSi) je spomnil na lansko akcijo KUD Rov, kije pomagala Marku Breclju pri utišanju zvonov v Kopru. Predsednik odbora Marko Lotrič * (lista Svet pod Ratitovcem) mu je odgovoril: "Razpis je izdan za delo v 2004 in ne za delo, ki so ga opravili lani. Glede na predlagani program KUD Rov ne bo krnil ugleda občine." "Tudi lani tega niso dali v program, kdo nam zagotavlja, da letos ne bi naredili istega," je vprašal Rudi Bernik. Janez Ferlan (SLS): "Komisija ni pristojna, da odloča o tem. Zato smo jih uvrstili v razdelilnik sredstev, seveda pa se lahko občinski svet odloči drugače. Predlagam, da sklep iz lanskega leta upoštevamo. Sredstva, ki so bila namenjena KUD Rov, namenimo drugim društvom." Peter PrezeU (SDS): "Bodimo načelni in se držimo lanskega sklepa." Marko Lotrič je predlagal: "Sredstva deponirajmo do konca leta. Če bodo izvedli program, kot so zapisali, jim bomo denar izplačali, sicer ne. To predlagam zato, ker tega v razpisu ni bilo posebej navedeno." Bernik je temu nasprotoval, saj bi jim po njegovem morali sredstva odvzeti že lani. B.B. i i? < z 3 MAKROZAVEST J £ C« C» 1 « 2 % u % & o 0 •o 1 s ar Pr:corCva<«>o Serijska dodatna oprema brez doplačila: klimatska naprava, CD predvajalnik, potovalni računalnik, merilec zunanje temperature www.nissan.si SHtrr > L ' Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglic, Milena Miklav-čič, Renata Škrjanc, Simon Šu-bic, Marjeta Smolnikar Tehnični urednik Grega Rajnik Fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik Lektorica Marjeta Vozlič Vodja komerciale Mateja Žvižaj Vodja marketinga Petra Kejžar GORENJSKI GLAS ie registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Zoisova 1, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 (sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 7. do 15. ure / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: TV okno (tednik). Moja Gorenjska (mesečnik). Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: SET, d.d.. Ljubljana / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: torek 200 SIT petek: 300 SIT; za junij: 2.200 SIT drugo četrtletje: 6.500 SIT, letna naročnina: 26.000 SIT; redni letni p'lačniki imajo 25 % popusta, polletni in četrtletni 20 % popusta; naročnina za tujino: 100 EUR; v cene je vračunan DDV po stopnji 8.5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; ogfasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48. GORENJSKI GiAS • 4. STRAN GORENJSKA / info@g-glas.si Torek, 8. junija 2004 Starši so na vodstvo osnovne šole Simona Jenka naslovili peticijo, v kateri nasprotujejo selitvi otrok. Krai\j - *'Zakaj je tako težko upoštevati naše že^e?" so se spraševali starši najmlajših učencev v osnovni šoli Simona Jenka, potem ko tudi na več kot dve uri in pol dolgem roditeljskem sestanku minuli teden niso našli skupnega jezika z ravnate^ico te šole. še naprej namreč ostaja gluha za številne i\jihove argumente, ki govorijo proti selitvi otrok iz nekdai^je podružnice Center v matično šolo, in vztraja pri svoji rešitvi. Ta predvideva, da bi v sedanji podružnici Center organizirali predmetni pouk, razen tega bi bila v tej Šoli tudi po en oddelek 3. in 4. razreda. Otroke na razredni stopnji pa bi v tem primeru selili v matično šolo. Njihovi starši se s tem ne strinjajo. To so podkrepili s peticijo, ki sojo naslovili tako na vodstvo šole kot na občino, krajevno skupnost in šolsko ministrstvo. Svoje nasprotovanje selitvi, je razložil Peter Markič, eden od staršev, med drugim utemeljujejo s tem, da ta Šola pomeni tudi življenje krajevne skupnosti Center in zmanjšuje že tako pereč problem staranja mestnega jedra in izseljevanja mladih družin. Razen tega, našteva naprej MarkiČ, so stavbo lani prenovili ter prilagodili potrebam razredne stopnje in uvajanju devetletke. "Zdi se nam neresno in razmetavanje davkoplaČevalskega de-naija, da bi šolo zdaj prilagajali predmetni stopnji." Starše je zmotilo še, da bodo njihovi otroci v primeru selitve razmetani po različnih razredih, tako da se bodo morali spet prilagajati novemu okolju. Obenem bodo morali ti otroci ob vrača- Peter Markič nju iz šole prečkati dve zelo prometni cesti, ki sta, menijo starši, nevarni še za odrasle, kaj Šele za otroke. Ta lokacija naj bi bila za najmlajše otroke primerna tudi zaradi velikega vrta ob šoli. "Zdaj pa boste sem preselili otroke, ki vrta sploh ne potrebujejo, obenem pa bodo uporabljali še sosednji vrt," je na Prešernov gaj namignil Markič. Kot premalo tehten so zavrnili tudi argument vodstva šole, da je v prihodnjem šolskem letu v enoto Center vpisanih premalo otrok. "Starši so bili namreč ob vpisu zavedeni, češ da vpis v enoto Center ni mogoč," je pojasnil Markič in dodal, da so se odločili, da na hrbtih njihovih otrok ne bodo reševali težav, ki jih ima zaradi prostorske stiske matična šola. "V peticiji je med drugim tudi 14 podpisov staršev, ki bi svoje otroke vpisali v enoto Center, Če bi vedeli, da je to mogoče." Ravnateljici so zato očitali, daje vse skupaj želela speljati potiho, "če se ne bi zbralo nekaj ljudi, bi verjetno šele konec avgusta izvedeli, v katero Šolo bodo hodili naši otroci." Ravnateljica Nevenka Škrlj jih je zavrnila, da ne vztraja nujno pri svoji rešitvi, a ne želi prevzemati odgovornosti za nobeno drugo rešitev. "Že jeseni sem obvestila občino, da brez dodatnih šestih učilnic prihodnje šolsko leto ne bomo mogli speljati pouka. Z devetletko in nivojskim poukom namreč začenjamo tudi v 7. razredu." Občina je to težavo rešila z združitvijo šolskih okolišev matične šole in podružnice Center, s čimer je slednja izgubila status podružnice. Okoli sedemsto učencev so na ta način razdelili v 30 oddelkov, s čimer so ob bolj polnih oddelkih pridobili ravno zadosti učilnic. Po trditvah ravnateljice pa prostorske razmere na matični šoli ne omo- gočajo organizacije pouka za celotno predmetno stopnjo, saj bi v tem primeru morali razseli-ti 5. razrede, s čimer bi naleteli na težavo pri izdelavi urnika za predmetno stopnjo na dveh lokacijah. Starši so se na koncu strinjali, da jih ravnateljica s svojimi argumenti ni prepričala. Zahtevali so, naj na skupnem sestanku, na katerem bi bili prisotni tudi starši otrok iz matične šole, predstavi vse možne rešitve. Podžupana Štefana Kadoiča, ki je bil prav tako prisoten na roditeljskem sestanku, pa so pozvali, naj zdaj, ko so se seznanili tudi s stališči staršev, občina naredi še kaj drugega, kot je združitev šolskih okolišev, da bi razredna stopnja ostala na stari lokaciji. Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič Dovrtel izgubil koncesijo Kranjski župan je oktobra podpisano koncesijsko pogodbo z Dimnikarstvom Dovrtel sredi minulega tedna odpovedal. Krai\j - Odpoved je bila po zadi\ji seji mestnega sveta nekoliko pričakovana, predlagala jo je tudi županova komisija, ki je po "uporu" Krai\jčanov zaradi cene pregledov dimnih plinov več mesecev pretresala delo občinskega koncesionarja za opravdanje dimnikarskih storitev, Dimnikarstva Dovrtel. Kyub znižani enotni ceni meritev dimnih plinov in pregleda kurilnih naprav s 7600 na 6500 tolarjev so bile zamere očitno prevelike. Rudi Dovrtel, lastnik in direk-tor Dimnikarstva Dovrtel, pravi, da ga odpoved koncesijske pogodbe ni presenetila, Čeprav je upal, da se bo župan vendarle drugače odločil. "Meritve so po zakonu obvezne, če ne mi, jih bo opravljal kdo drug. Ljudje se jim ne bodo mogli izogniti. Naša cena je med najnižjimi v Sloveniji. Res pa je, daje to novost in občina bi morala ljudi na to opozoriti. S pravilnim in pravočasnim obveščanjem bi se dalo izogniti marsikateri neprijetnosti." Zupan Mohor Bogataj je pogodbo odpovedal, ne da bi nave- del razlog. "Zahteval bom razlago, trdim namreč, da smo mi najmanj toliko dobri kot v Mariboru ali Ljubljani. Nekaj napak pri računih smo takoj popravili in mislim, da to ni mogel biti razlog za odpoved. Vsekakor bomo izkoristili vsa pravna sredstva, od občine bomo zahtevali tudi odškodnino," je dejal Rudi Zavrtel, ki je za razvoj podjetja z 28 zaposlenimi zastavil vse, kar ima, in ki tiho upa, da bodo v Kranju vendarle ostali tudi po izteku koncesijske pogodbe. Po novem zakonu o varstvu okolja bo nadzorno izvajalsko funkcijo pregledov kurilnih naprav in meritev dimnih plinov dimnikarskim podjetjem, ki bodo dala na trg le "črna" dela, dajalo ministrstvu za okolje, prostor in energijo. Občinska koncesija po odpovedi pogodbe velja še pol leta, za koga se bo potem odločila država in kako bo sploh ukrepala, če podzakonski akti še ne bodo sprejeti, pa je seveda uganka. "Tristo dimnikarjev je za Slovenijo daleč premalo. S tem, če se zamenja samo glava podjetja, Kranjčani ne bodo ničesar pridobili." V tej smeri se je pravzaprav sukala tudi debata na zadnji seji kranjskega mestnega sveta; Dimnikarstvo Dovrtel, ki je na razpisu za podelitev koncesije občini edini ponudil zahtevano letno dajatev šest milijonov tolarjev, naj bi dobil predvsem možnost konkurence. Helena Jelovčan Pet knjig na vsakega Jezerjana V prostorih podružnične šole na Jezerskem so odprli novo knjižnico, ki domačinom ponuja 3600 knjig in drugega gradiva. Jezersko - Zadnja desetletja so Jezerjani knjižnico obiskovali v Korotanu, kjer je za izdajo knjig skrbela nekdanja učiteljica Marija Mušič. Sedaj pa se je zaradi sodobnih zahtev po delovanju knjižnic, ki terjajo tudi računalniško evidenco ter dostop do interneta, knjižnica preselila v prostore podružnične šole, ki so jih slovesno odprli v četrtek. Občina Jezersko je v ureditev knjižnice vložila nekaj več kot dva milijona tolarjev, kar je, po besedah ravnatelja Osrednje knjižnice Kranj Ana-tola Štera, dokaz, da se da z malo denarja narediti veliko. Dodal je še, da je knjižnica na Jezerskem edina v okviru osrednje knjižnice, ki ustreza prostorskim standardom. S 3600 knjigami pa je tudi ena bogatejših, kar zadeva pokritost potreb prebivalstva po knjigah, saj ta ponudba pomeni kar pet knjig Knjižnica na Jezerskem se je iz Korotana preselila v šolo. na prebivalca v občini. V knjižnici pa niso na voljo samo knjige, pač pa tudi revije, glasba, filmi, risanke, kar bo nedvomno magnet za otroke, ki ducat stopnic nad knjižnico obiskujejo osnovno šolo in Spoznavanje Evrope Pirniče - V Osnovni šoli Pirniče so sklenili celoletno spoznavanje evropskih držav. Na prireditev, ki sojo pripravili konec minulega tedna, so povabili tudi iz sosednje Avstrije, iz Šentlenarta. Povabili pa so tudi župana občine Medvode Stanislava Žagarja. Po prireditvi so v učilnicah predstavili tudi posamezne evropske države. A, Ž. vrtec. Kot je ob odprtju dejal župan Jezerskega Milan Kocjan, pa bo knjižnica tudi nova točka kulturnega in družabnega življenja tega kraja, saj se bodo v njej odvijala srečanja in prireditve. Za izposojo knjig bo za sedaj odprta dvakrat tedensko, v ponedeljkih in petkih popoldne, pozneje pa lahko odpiralni čas še podaljšajo, če bodo Jezerjani želeli pogosteje posegati po knjigah. Do jeseni bodo uredili tudi računalniško podprto evidenco izposoje. Danica Zavrl Žlebir Mačke oddal prostovoljno t Za mačke z Blejske Dobrave so poskrbeli v ljubljanskem društvu za zaščito živali Blejska Dobrava - Zgodba o bolnih mačkah z Blejske Dobrave, ki sta jih ostarela lastnika sicer hranila, ne pa tudi zdravila, je vendarle dobila svoj epilog. Zanje je skupaj z ^ubljanskim društvom za zaščito živali poskrbelo jeseniško društvo za zaščito živali. V nedeljo so jih z dovoljenjem lastnika približno polovico polovili, do oddaje novim lastnikom pa bodo ostali v zasebni oskrbi. 'Treden smo potrkali na vrata lastnika, smo se pripravili na najhujše, saj so se na občini iz-govaijali, da lastnik mačk noče oddati. Vendar ko smo mu povedali, da smo iz društva, je dejal, da nam zaupa, in nam jih dovolil poloviti," je nedeljski dogodek v Črni vasi opisala Irena Pezdir iz jeseniškega društva za zaščito živali. Lastnik jim je tudi pojasnil, zakaj ob zadnjem obisku veterinarske inšpekcije ni dovolil odpeljati mačk. "Odgovor je v načinu pristopa, ki so ga imeli do lastnika živali ter bolnih in brejih muck. Mačke naj bi polovili na surov način in jih zmetali v ozek boks, lastnik pa tudi dvomi, da so bili mucki res deležni veterinarske pomoči in oddani naprej." Verjetno bi bilo drugače, je prepričana Irena Pezdir, če bi pristojni uporabili primeren pristop in lastniku ponudili povratne informacije, kaj seje z mačkami zgodilo. Ob tem je Irena Pezdir opozorila tudi na dejstvo, da na Gorenjskem sploh ni zavetišča, kamor bi lahko oddali brezdomne mačke, zaradi Česar jim je prav tako prišla prav pomoč ljubljanskega društva. "V edinem zavetišču za zapuščene živali Na Gorenjskem namreč sprejemajo zgolj pse." Lastnik zavetišča za domače zapuščene živali Perun Brane Pire je pojasnil, da brez občinskega odloka ne more sprejemati drugih živali razen psov, saj mu drugače nihče ne krije stroškov. "Ta čas se o tem, da bi sprejemali tudi mačke, z gorenjskimi občinami še dogovarjamo." Tako so, opozarjajo v jeseniškem društvu, vsi brezdomni mački odvisni zgolj od dobre volje in nastanitvenih možnosti posameznikov. Potrebo po mačjem azilu utemeljujejo tudi s tem, da ne- nehno nenačrtovano in nenadzorovano množenje mačk pripelje do porasta mačjih bolezni, tudi takih, ki se prenašajo na človeka. Tako je bilo tudi v primeru mačk z Blejske Dobrave, ki so zbolele za mikrosporijo. "Edina rešitev, na katero čakamo že občutno predolgo, je mačji azil. Potem bi lahko vse najdenčke nastanili in jim medtem poiskali nove lastnike. V tem Času bi jim nudili tudi veterinarsko oskrbo ter jih pred oddajo novemu lastniku sterilizirali in cepili. Tako bi rešili več problemov naenkrat; omejili bi epidemije mačjih bolezni, mačjega prirasta bi bilo veliko manj, dosegli bi še večjo preglednost nad razmerami," je še poudarila Polona Rabič iz jeseniškega društva za zaščito živali. Mateja Rant Jeseniško in ljubljansko društvo za zaščito živali sta poskrbela za približno polovico bolnih mačk z Blejske Dobrave. Javni obravnavi v Cerkljah CerkUe - Danes, 8. junija, bosta v sejni sobi občine Cerklje potekali javni obravnavi osnutkov lokacijskih načrtov za območje glavne ceste Kranj - Moste (ob brniškem letališču) in območje Šmartno. Prva obravnava bo ob 17. uri, na njej pa bodo občani in ostali lahko podali pripombe na lokacijski načrt za glavno cesto Kranj - Moste, ki ji nameravajo zaradi širitve letališkega območja in zgraditve komunalne cone spremeniti potek trase. Ob 18. uri pa bodo lahko zainteresirani podali svoje pripombe še na lokacijski oziroma zazidalni načrt za območje Šmartno, kjer bo zrasla Vas brez ovir (kompleks z domom starejših občanov in varovanimi stanovanji). Javni razgrnitvi lokacijskih načrtov sicer potekata še do 18. junija. S.Š. Baletni večer Medvode - Baletna šola Stevens in drugi iz Spodnjih Pirnič je skupaj z učenci in gosti pripravila Baročni baletni večer. Pripravili so ga v kulturnem domu v Medvodah, v programu pa so gostovali tudi plesalci iz Glasbene šole Jesenice in iz Postojne. Programske točke Les petit riens. Lutka, Vodni balet. Pomlad in Concerto so bile bogato doživetje obiskovalcem, ki so tokrat napolnili dvorano kulturnega doma Medvode. A. Ž. Srečanje komunaicev Jesenice, Bled - Jeseniški Jeko-In je v sodelovanju z drugimi gorenjskimi komunalnimi podjetji Komunalo Kranj, Komunalo Radovljica in Infrastrukturo Bled organizator 20, srečai^ja delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije, ki se bo odvilo konec tedna, IL in 12. junya, na Bledu in Jesenicah. Petek bo na Bledu namenjen posvetu vodilnih delavcev. V soboto se bo dogajanje z delovnimi in Športnimi tekmovanji preselilo v Športni park Podmežakla na Jesenice. Pričakovati je okoli 2500 udeležencev iz 75 slovenskih komunalnih podjetij. M. K. i-f Torek, 8. junija 2004 GORENJSKA / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 5. STRAN Skrbika še iščejo S 1. junijem naj bi Ministrstvo za kulturo odločilo, komu bo poverilo nadaljnje upravljanje s Prešernovo hišo v Vrbi in Finžgarjevo v Doslovčah, pa se to ni zgodilo. Pr 9 Jesenice - Lansko jesen se je Občina Žirovnica odločila, da izstopi kot soustanoviteljica Gornjesavskega muzeja s sedežem na Jesenicah, kar je hkrati pomenilo, da ne bo več zagotavljala sredstev za upravljanje z Prešernovo in Finžgaije-vo rojstno hišo. Njeno stališče je, naj za ta dva kulturna spomenika kot lastnica poskrbi sama država. V Gomjesavskem muzeju so ocenili, da bi samo iz vstopnin (7 do 8 milijonov letno), ki se natečejo v obeh hišah, ne zmogli pokrivati vseh stroškov, ampak zgolj plače dveh zaposlenih delavcev. "Če bi delo potekalo tako kot doslej, bi letno poleg vstopnin potrebovali še okoli 6,5 milijona tolarjev," pravi ravnateljica Gornjesavskega muzeja Nataša Kokošinek, medtem ko je kul- turno rriinistrstvo za letos pripravljeno prispevati pol manjši znesek. Račun se Gomjesavske-mu muzeju ne izide, zato je bilo že slišati, naj bi upravljanje prevzel Gorenjski muzej iz Kranja. "Zaenkrat je zadeva zamrznjena, vendar ministrstvo trdi, da bi se hiši morali živeti sami," pravi ravnateljica Gorenjskega muzeja Barbara Ravnik Toman. Hkrati dodaja, da bi v primeru, če bi prevzeli upravljanje, ne dobili dodatnega denarja, ampak bi moral iz sedanjih sredstev, ki jih prejmejo od države -letos okoli 15,5 milijona tolaijev - 3 milijone oddvojiti za obe hiši v žirovniški občini. "Najslabše bi bilo, da bi bili hiŠi zaprti, kar se ni zgodilo niti med nemško okupacijo." Obe ravnateljici menita, da bo ministrstvo za upravljanje iskalo najugodnejšega ponudnika. Zaenkrat pa velja, kar je med drugim 1. junija v obvestilo Gornjesavskemu muzeju za-isala Tanja Roženberger ega, na kulturnem ministrstvu zadolžena za področje muzejev: "Javni interes je, da sta spomenika dostopna vsem obiskovalcem, zato smo se dogovorili, da muzej (Gomjesavs-ki, op. p.) do nadaljnjega nadaljuje z upravljanjem tudi po odstopu soustanovitelja muzeja Občine Žirovnica. Stroške upravljanja pokrivajo z lastnim prihodkom, v primeru primanjkljaja pa se delovanje podpre iz sredstev Ministrstva za kulturo." V elektronskem pismu je še dodala, da bo vprašanje upravljanja dokončno rešeno do predvidoma 1. oktobra oziroma do konca letošnjega leta. M.K. Filatelisti v Skofji Loki v Skofja Loka - Letos mineva 200 let od rojstva Lovrenca Koširja, ki ga poznamo kot reformatorja poštnih financ. Leta 1836 je kot prvi na svetu Dunaju predstavil gumirano pisemsko znamko, a je bil predlog žal zavrnjen. Škofjeloško filatelistično društvo nosi ime po rojaku iz Spodnje Luše. Predsednik mag. Srečko Beričič je pred dnevi predstavil program praznovanja: "Pripravljamo 4. državno tekmovalno filatelistično razstavo Lokafila 2004 in mednarodno filatelistično razstavo Europhila 2004. Veseli smo, da je prireditev vključena v sklop občinskega praznovanja." DomaČa razstava bo v hotelu Transturist, medn^odna razstava pa bo v Kašči, obe bosta na ogled v soboto in nedeljo. V soboto bo v hotelu tudi mednarodno filatelistično srečanje, v nedeljo pa še mednarodni simpozij o Lovrencu Koširju. "Na simpoziju bomo predstavili slovensko izdajo knjige Življe- njepis Lovrenca Koširja, avtorja dr. Ernsta Bernardinija iz Avstrije, ki bo le dan prej prvič predstavljena v Celovcu," nam je povedal tajnik društva dr. Janez Cerkvenik. "Lovrencu Koširju želimo dati prav posebno mesto v zgodovini občine, zato bomo v petek (11. junij, ob 18. uri, op. a.) odkrili njegov kip v Aleji znamenitih Ločanov," nam je povedal župan Igor Draksler. Petrove cez tristo sorodnikov Pr* Petrovčevih v Hrastju se je v nedeljo zbralo okoli 330 sorodnikov. Boštjan Bogataj Hrastje - Na kmetiji Pr' Petrove v Hrastju so v nedeljo pripravili družinsko srečanje. Da ne gre za običajno snidenje ožjega sorodstva, se je dalo slutiti že nekaj dni prej, ko so pod senikom za hlevom pridno pripravljali velik oder, ki bi ga lahko s pridom uporabili tudi za regionalno srečanje pevskih zborov. Tu so ga uporabili za skupinsko slikanje okoli 330 udeležencev srečanja. Na Petrovčevi kmetiji danes gospodari 30-letni Janez Stare. "Vsako leto prvo soboto v juniju se med seboj snidemo bratranci in sestrične. Lani se nam je porodila ideja, da pripravimo srečanje vsega sorodstva, ki izvira od mojih praprastaršev Aleša in Johane Stare, ki sta nekdaj gospodarila pri Petrovčevih," je pojasnil Janez. Aleš in Johana sta imela deset % otrok. Sin Aleš, Janezov stari oče, je ostal na domači kmetiji, ostali pa so se poženili in omožili na druge kmetije. Johana k Plevnikovim v Voglje, Micka k Matjaževim v Zavrh, Anton k Vrbanovim v Voglje, Francka h KriŠlnovim v Luže, Jože k Ježkovim v Zavrh, Angela h Kimovčevim v Voglje, Milka k Smovčevim v Svetje, Loj za k ArnŠkovim v Kranj in Anka k Boštetovim v Podrečo. "Pri vsaki od teh družin smo določili nekoga, ki je moral poiskati naslove za vse družinske člane. Tako smo jih vsega skupaj našteli okoli 500, v to številko pa sodijo celotne družine. Na srečanje se jih je nato prijavilo okoli 330 in večina je danes tudi prišla. Že tak odziv dobro pove, da so našo idejo vsi z veseljem sprejeli," je še dejal Petrovčev Janez, medtem ko je sprejemal tudi zahvale sorodnikov, da so pripravili dogodek, ki se ga bodo spominjali vse življenje. Sorodniki, od katerih se mnogi še nikoli niso videli, so skupaj vztrajali do večernih ur, potem ko se je zanje dan začel v hrastjanski cerkvi, kjer so imeli mašo za pokojnima Alešem in Johano Stare. Simon Šubic, foto: Gorazd Kavčič Presenečenje v Železnikih Na seji občinskega sveta Železniki so svetniki na predlog župana Mihaela Prevca za podžupana imenovali Janeza Ferlana (SLS). Železniki - Ob njegovem imenovanju je župan zapisal: "Kot vodja koalicije SLS in dveh list Svet pod Ratitovcem in Rad imam svoj kraj Janez Fer-lan deluje konstruktivno na sejah občinskega sveta in drugih organih občine. Računam na njegovo pomoč in sodelovanje pri ključnih projektih, ki jih bo občina izvajala v tem mandatu." Na seji je Mihael Prevc povedal, da se je na osnovi precej drugačnih dogajanj in predvsem konstruktivnega dela koalicije odločil za Ferlana. "Igra pred letom, ki je temeljila na izsiljevanju, je končana, zato pred- lagam Ferlana." Marko Lotrič (Svet pod Ratitovcem) je povedal, daje vesel tega predloga: "Predlog je bil presenečenje celo za mene. Prepričan sem, da bo podžupan opravljal delo zelo dobro in tako, kot je deloval tudi doslej." Tanja Polajnar (ZLSD) je prav tako presenečena: "Sodelovanje župana in Janeza Ferlana je bilo v preteklosti popolnoma nezmožno, sedaj pa se je vse obrnilo. To me nadvse čudi. Prej ste rekli, da je s Fer-lanom nemo-goče sodelovati." "Koalicija je vztrajala, da mora biti podžupan Janez Ferlan, zato sem ga tudi predlagal," je odgovoril župan. Pred časom je bila sklicana opozicija, je povedal Peter Prezelj (SDS): "Zanima me delo, ki ga bo Ferlan kot podžupan opravljal. Ko je bil predlagan Jernej Bešter, se je govorilo bolj o častni funkciji kot o zahtevnem delu." Janez Ferlan je povedal, da v prejšnjem mandatu nesoglašan-je z nekaterimi projekti ni spor: "Sprt nisem z nikomer. O preteklosti ne želim govoriti, zgodba je nova. Dober politik je tisti, ki ne zameri. Nad predlogom župana sem bil presenečen tudi sam." Boštjan Bogataj Sto let turizma v Kranjski Gori Krai\jska Gora - Te dni mineva sto let, kar so se v hotelu Razor v Kranjski Gori na pobudo dr. Josipa Tičarja in župana Gašperja Lavtižarja zbrali napredno misleči domačini in ustanovili Letoviško društvo Kranjska Gora. Da bi delovali "skupno za prospeh Kranjske Gore, za povzdigo in izboljšanje prometa, za olepšanje kraja in za olajšanje občevanja s tujci," so tedaj razložili namen društva. Med naloge društva so tedaj zapisali urejanje in vzdrževanje sprehajalnih poti, graditev in oskrbo letoviških naprav in zgradb, skrb za primerno promocijo kraja in turistične dejavnosti ter pospeševanje oddaje stanovanj svojih članov. M.K. Grajska gospoda na večerji sredi Bleda Gospoda na viteški večerji Bled - Letošnjo 1000-letnico Bleda so se odločili obeležiti tudi v gostišču Blegaš na Bledu. Skupaj z mojstrom Janezom iz Grajske tiskarne blejskega gradu ter igralsko skupino viteza Gašperja Lambergarja so na vrtu gostišča popestrili petkovo popoldne. Promocijsko je zaživela srednjeveška tržnica, na viteško večerjo pa je iz gradu prišla grajska gospoda. Ob atraktivnem programu, ki je vključeval mečevanje, streljanje z lokom, čarovnije ter požiranje ognja, so se v kotlu kuhale obara, polenta ter gobova juha, po besedah grajskega gospoda "nekaj za na žlico". Za večerjo pa svinjska pečenka, piščančje perutnice, pečen krompir ter kislo zelje, kakor v starih časih so jedli z rokami. K okusni hrani pa spada tudi dobro vino, za kar so poskrbeli vinarji iz Brd. Večerje se lahko udeleži do 100 gostov, jedlo in pilo pa se bo vsak petek med sezono. Lahko se posedete tudi za grajsko mizo, kjer vas bodo oblekli v kostume ter z vami ravnali kakor z gospodo. Organizatorji pa so poskrbeli tudi za spominke, saj domov lahko vzamete leseno žlico ter slinček. Križah in Pristavi dobili cesto v soboto so na križišču v Podvasci slovesno odprli obnovljeno občinsko cesto med Pristavo in Križami, slavili pa so tudi tamkajšnji gasilci. Pavel Rupar in Tomo Zupan režeta trak na obnovljeni cesti. Tina Tošič, feto: Tina Doki Pristava, Križe - Na obeh straneh obnovljene ceste so v soboto prerezali trak: v krajevni skupnosti Pristava ga je ob trži-Škem županu Pavlu Ruparju prerezal predsednik Tomo Zupan, na drugi strani v Križah Slavko Bohinc. Krajani obeh pa so bili veseli pridobitve, na katero so potrpežljivo in po besedah župana Ruparja brez značilnega tržiškega nerganja in kritiziranja čakali tri leta. Za obnovo ceste, nov pločnik ter vso infrastrukturo pod cesto in ob njej je občina odštela 300 milijonov tolarjev, zelo zahtevna dela na 600 metrih ceste pa so potekala v dveh fazah. Po obnovljeni cesti, ki povezuje dve krajevni skupnosti, so najprej odkorakali glasbeniki Pihalnega orkestra Tržič z dirigentom Francijem Podlipnikom, doživela pa je tudi blagoslov. Istega dne so blagoslovili tudi reliefe za pri-stavško kapelo, sobotno popoldne pa se je nadaljevalo z gasilskim praznovanjem. Prostovoljni gasilci iz Križev namreč slavijo 80-lelnico delovanja, ki so jo proslavili z veliko parado, proslavo in gasilsko veselico, dan predtcm pa so na slavnostni seji podelili tudi društvena in občinska odlikovanja, Danica Zavrl Žlebir, feto: Gorazd Kavčič LOČANKA KRANJČANKA GoTfijMd glas. d o o. Zoisov« 1 1 M GORENJSKI GLAS • 6. STRAN VERSKE SKUPNOSTI / joze.kosnjek@g-glas.si Torek, 8. junija 2004 Dr. Valentin Meršol Prazniki in godovi 9 rešitelj Medard 5 Re šnj e slovenskih beguncev telo in Anton Doprsni kip radovljiškega rojaka dr. Valentina Meršola je v soboto v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu odkril njegov sin Tine. Šentvid nad Ljub^ano - Dr. Valentin MerŠol je bil rojen 22. februaija leta 1894 v Radovljici in je leta 1913 kot član prve generacije maturiral v tedanjih Škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano. Vojna je prekinila študij medicine. Diplomiral je leta 1923 v Pragi in nato deloval in študiral v Celju, v Ljubljani, na univerzi John Hopkins v Bal-timoru v Združenih državah Amerike in nato v Ljubljani. Maja leta 1945 se je z družino umaknil na Koroško in na Ve-trinjskem polju postal upravnik civilnega dela slovenskega begunskega taborišča. Ker je vedel, kaj se je dogajalo z domobranci, ki so bili vrnjeni v Jugoslavijo, in kakšna usoda čaka po vrnitvi domov tudi druge begunce, je konec maja skupaj z angleškim vojaškim delegatom Dr. Tine Meršol ob kipu svojega očeta. pri upravi begunskega taborišča Johnom Corsellisom in kanadskim majoijem Paulom H. Bar-rejem od poveljnika zavezniških sil v Sredozemlju maršala Ha-rolda Alexandra zahteval prekinitev vračanja beguncev v Jugoslavijo. Ta je 4. junija leta 1945 med obiskom vetrinjskega taborišča ukazal, da nihče ne sme biti več vrnjen proti svoji volji. Dr. Valentin Meršol, ki je odlično govoril angleško in se je zato brez težav pogovaijal z angleško vojaško upravo, je tako rešil smrti ali trpljenja najmanj 6000 ljudi. Leta 1949 je odšel v Cleveland v Združene države Amerike, kjer je delal kot zdravnik in leta 1981 umrl. Radovljiškemu rojaku v spomin in zahvalo so rešenci iz Ve-trinja v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano postavili doprsni kip, ki ga je izdelal akademski kipar Drago Tršar. V soboto ga je odkril dr. Tine Meršol, sin pokojnega rešitelja beguncev, blagoslovil pa ga je upravitelj ljubljanske nadškofije škof Andrej Glavan. Jože Kosiyek Tržiški varovanci na Brezje Trzic - Na prošnjo varovancev Doma starostnikov Petra Uzaija iz Bistrice pri Tržiču, ki so že na vozičkih ali morajo pri hoji uporabljati hojnice ali bergle, je uprava doma organizirala romanje k Mariji Pomagaj na Brezje. Udeležih so se ga tudi vodstvo doma, medicinske sestre, strežnice in župnik župnije Bistrica pri Tržiču Jože Gre-gorič, ki je v brezjanski baziliki daroval sveto mašo. Romanja se je želelo udeležiti Še več varovancev, vendar v avtobusih ni bilo dovolj prostora. Udeleženci romanja so bili hvaležni vsem, ki so omogočih njihovo pot na Brezje in jih spremljali, je zapisal Alojzij Zibert. J.K. Vprašanja ob pasijonu Obsojeni na križanje so v rimskih časih morali nositi le prečni tram križa, žeblje pa so jim zabili v zapestji Obredni zaicoi živali Ljublana konec maja katerem so proizvodnje postopke pri ljai\je živali v« 1 • zivali. - Urad vlade za verske skupnosti je sporočil, daje bilo posvetovanje predstavnikov verskih skupnosti, na obravnavali evropske in slovenske zakone glede živil živalskega izvora, predvsem klanje živali in zakolu. V klavnicah in pri domačem klanju je omam-pred klai^em obvezno. Izjema je le obredno klanje J.K. KAKŠNO JE VASE ZDRAVJE? PREVENTIVNA DIAGNOSTIKA AMSAT - HITRO PREVERJANJE ZDRAVSTVENEGA StANJA ~ ZGODNJE ODKRNANJE BOLEZENSKIH SPREMEMB ' VPOGLED V DELOVANJE NOTRANJIH ORGANOV IN HRBTENICE - POSVET Z ZDRAVNIKOM - POPUST ZA UPOKOJENCE IN DRUŽINSKE ČLANE Tel.: Diagnostične in terapevt^e storitve, Zasavska c. 27 (OREHEK), Kraiy www.preventivnadiagnostika.co a Ljublana - Ker so se ob predvajanju filma režiserja in producenta Mela Gibsona Kristusov pasijon pojavila številna vprašanja gledalcev, je pet ameriških teologov (Thomas Allen, dr. Marcellino D'Ambrosio, Matthew Pinto, dr. Paul Thigpen in Mark Shea) napisalo knjigo "Kristusov pasijon, 100 vprašanj o Kristusovem pasijonu". Knjiga je že prevedena v slovenščino. Pretekli teden jo je na konferenci za novinarje predstavil mag. Božo Rustja, predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani. Film Kristusov pasijon, mag. Božo Rustja se sprašuje, zakaj imena filma ne bi prevedli v Kristusovo trpljenje, je najveličastnejši, najbolj resničen in najbolj stvaren prikaz Jezusovega trpljenja in smrti. Film je, tako pravijo avtorji knjige, mnogim ljudem spremenil življenje in je klic k ponovnemu ovrednotenju osebnosti Jezusa Kristusa, za katerega je veliko dokazov, da je resnično živel in da so dogodki, prikazani v filmu, resnični. Mag. Božo Rustja je dejal, da vsebina knjige ni uradno stališče Cerkve in da film ni obsodba Judov, še posebej današ- njih, ki naj bi bili krivi za Jezusovo smrt. Zanjo je kriva Človeška grešnost, kar nekateri dokumenti Cerkve izrecno poudarjajo. Na očitke o pretiranem nasilju knjiga odgovarja, da seje režiser posvetoval s številnimi zgodovinarji in svetopisemskimi strokovnjaki. So morda prizori iz Iraka ali balkanskih vojn manj krvavi, se je vprašal mag. Božo Rustja. Takratno bičanje in križanje je bilo res kruto, zato so ju Rimljani uporabljali samo pri barbarih, Rimljane pa so ob-glavljali. V filmu je po mnenju zgodovinarjev nekaj odstopanj od resničnosti. Jezus, verjetno zaradi tradicije in upodabljanja križe-vega pota, nosi cel križ, čeprav so v rimskih časih obsojeni na križanje do kraja izvršitve obsodbe nosili samo prečni tram (patibulum), ki so ga pred križanjem pritrdili na pokončnega. V filmu, tudi zaradi tradicije zabijejo žeblje v Kristusovi dlani in ne v zapestji, kar so počeli Rimljani. Glede tega je znameniti "torinski prt" točen: odtisi moža kažejo, da je imel križani rane na zapestjih in ne na dlaneh. Jože Koši^ek Ta teden so trije, med ljudmi zelo spoštovani prazniki Medard, Rešnje telo ali Telovo in Anton Padovanski. Danes, 8. junija, je praznik škofa Medarda. Cerkvena zgodovina pravi, da se je rodil leta 457 na severu Francije. Bil je vnet pridigar in dober človek, ki je imetje delil revnim, zato so ga hoteli imeti v mestu Vermain-dois za škofa. Umrl je okrog leta 560, star skoraj 100 let. Medard je tudi "vremenski svetnik", čeprav z vremenom nima nič opraviti. Do povezave z vremenom je prišlo zato, ker se v času njegovega godu vreme rado za dalj časa ustali. Dva pregovora pravita: "Kakršno vreme Medarda kane, takšno štirideset dni v ostane", in "Ce je sv. Medard lep, more celo najbolj leni kosec pospraviti seno lepo in suho pod streho". spremenjen kruh evharistija je shranjen v tabemakljih. V petek, 11. junija, bo praznik apostola Barnabe, ki mu je bilo sicer ime Jožef, doma pa je bil s Cipra. Zaradi trdne vere so ga apostoli sprejeli medse in mu dali ime Barnaba, ki pomeni "sin tolažbe". Deloval je skupaj z apostolom Pavlom. Po izročilu je umrl mučeniške smrti leta 62 na rodnem Cipru. V soboto, 12. junija, bo präz-nik duhovnika Gašperja Berto-nija in Marijinega spomina. V nedeljo, 13. junija, bosta praznika škofa Trifila in med verniki zelo spoštovanega redovnika in cerkvenega učitelja Antona Padovanskega. Rodil se je kot Fernando leta 1195 v Mogočna bazilika Antona Padovanskega v Padovi v Italiji. Dolga je 120 in široka 60 metrov. Ima 8 kupol, 2 zvonika in 2 stolpiča. Jutri, 9. junija, bo praznik mu-čencev Primoža in Felicijana, cerkvenega učitelja in diakona Efrema Sirskega in duhovnika Jožefa de Anchieta. Primož in Felicijan sta na Slovenskem Čaš-čena svetnika. Najbolj znana njima posvečena cerkev je sv. Primoža nad Kamnikom, ki je bila zgrajena že leta 1396, kasneje pa dozidana. Sv. Primožu se med drugim priporočajo zoper gliste. V četrtek, 10. junija, bo slovesen in zapovedan praznik Sveto Rešiye telo in sveta Reši^ja kri, ki mu pravijo tudi Telovo in ga počastijo s procesijami. Četrtek bo tudi praznik Škofa Bogumila Eolskega in delavca Henrika. Katoliška cerkev slavi na ta dan spremenitev kruha v Kristusovo telo. V Kristusovo telo portugalski Lizboni. V 26. letu starosti je bil posvečen za duhovnika in je vstopil v frančiškanski red, za kar ga je navdušil Frančišek Asiški, s katerim seje srečal leta 1221, in si izbral ime Anton. Bil je odličen pridigar. Legenda pravi, da so med njegovimi govori celo ribe pogledale iz vode. Zadnja leta je živel v Padovi, kjer je umrl leta 1231, star 36 let, in kjer so ga tudi pokopali ter v 12. stoletju njemu v čast zgradili mogočno baziliko. Na njegovem grobu so se zgodili čudeži. Njegovo pomoč iščejo ljudje, ki so kaj izgubili, dekleta, ki bi rade dobile moža, in žene, ki bi ga rade obdržale. V ponedeljek, 14. junija, bo praznik Elizeja in Vasilya. Jože Koši\jek TISOČ LET BLEDA Blejski zbornik 2004 (odlomki) XVII. del Janez Petkoš « Osrednji blejski park in druge parkovne površine na Bledu opisni del razlaga metodo dela. V razpredelnicah prikazujem analizo stanja vsakega osebka posebej v devetih kazalnikih s skrajšano pregledno obliko v Šifrah (računalniška oblika). Načrt sestavljajo tri karte v merilu 1:500 - situacijska karta, pregledna in karta novega stanja. V situacijski karti so natančno vrisane lokacije vsakega osebka, vse stavbe, ceste, steze in plastni-ce (metrske). Ob lOOO-letnici Bleda je občina Bled izdala Blejski zbornik 2004. Kupite ga lahko na Turističnem društvu Bled, Turizem Bled - Festivalna dvorana In na občini Bled. Cena je 7.500 SIT. Pregledna karta prikazuje razmerje med zelenicami, gredicami, s parkovnim drevjem poraslo površino, prometnicami in drugimi objekti v parku (vodomet, glasbeni paviljon, spomeniki). Na tej karti so označeni osebki, kijih moramo odstraniti, in površine, ki jih moramo na novo posaditi ali le izpopolniti. Torej se na pregledni karti vidijo razmerja med kulturami in prehod iz obstoječega v novo stanje. Na karti novega stanja pa je označena lokacija vsakega novega osebka. Pri snovanju sem posebej pazil, da načrt ohranja in neguje posebnosti parka, to so debela stoletna drevesa in redke eksote varuje kot naravne spomenike, ohranja, neguje in ustvarja razgledna mesta v parku, predvideva prostor za vodomet, s trajno zelenimi zavesami tise in omorike ustvarja zaključene kotičke v parku, ki obiskovalcu omogočajo večjo sproščenost, posnema naravne združbe drevesnih vrst in grmovja. Temeljita dendrološka analiza je podlaga za vsako nadaljnje delo v parku in ima trajno vrednost. Vsako drevo je opisano na posebnem obrazcu z najmanj devetimi kazalniki, izstopajočim osebkom pa sta izmerjena še višina in prsni premer. Zaradi lažjega pregleda pri popisu dreves je površina parka razdeljena na 14 enot. Meje enot so večinoma prometnice, ceste, poti ali steze. V posamezni enoti je drevje in grmovje oštevilčeno. Videz drevesa (habitus), vitalnost, zdravstveno stanje, socialni položaj, pomembnost drevesne vrste in usklajenost z okolico določajo status posameznega drevesa ali grm v parku. Natančen opis vsakega osebka je osnovni element analize stanja. Zelo pomembni so odnosi in usklajenost med zelenicami in s parkovnim drevjem poraslo površino. Te odnose prikazuje pregledna karta. Pa še nekaj zanimivosti iz Osrednjega parka, ki sem jih odkril leta 1981: v parku raste 51 drevesnih vrst, 29 avtohtonih in 22 vrtnarskih; od 24 grmovnih vrst je 7 avtohtonih in 17 vrtnarskih. Pretežni del Osrednjega parka sestavljajo domače drevesne vrste, saj je od 641 osebkov 477 avtohtonih dreves. Grmovje v parku pa sestavljajo večinoma vrtnarske vrste. V osrednjem parku porašča bočno ledeniŠko moreno združba hrasta in belega gabra (Querco -Carpinetum na površini 1,5 hektara), ta del parka je tako sestavljen večinoma iz avtohtonih vrst. Devet desetin saditve je okrasno grmovje, ki šele danes v polni moči opravlja svojo nalogo, njegova funkcija pa je večkratna: okras, zapiranje, ustvarjanje zaprtih prostorov, kotičkov v parku, ohranjanje zelenic na vogalih steza, ustvarjanje harmonije, prehod med zelenicami in drevjem. Od leta 1982 je v osrednjem parku propadlo 73 dreves, posajeni pa sta bili 102 drevesi. Upoštevana so samo tista, ki še rastejo. Okoli 50 dreves se je posušilo ali so na drug način izginila iz Osrednjega parka. Devet desetin dreves je bilo posajenih v letu 1982. V letu 1982 smo posadili večino okrasnega grmovja (84 odstotkov^ Tise, ki se zraščajo v živo zeleno zaveso po robu Zdraviliškega parka ob cesti in pod hotelom Jelovica, smo posadili leta 1982. Prav tako pas tis, ki so posajene ob poti nasproti Partizana. Ta živo zelena meja tis ločuje Zdraviliški park od ceste in blaži avtomobilski hrup. Park oblikuje v estetsko zaključeno celoto. V parku posajene tise so grmovne oblike, spopolnitve odtujenih tis pa so drevesnega porekla. GLAVNI POKROVITEU Gorenjska^ Banka Hankii pthilubom C I C C 4lr i 3 Torek, 8. junija 2004 KULTURA / kavka@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 7. STRAN Sodobna umetnost v Galeriji Gregor Podnar Skrite predstave vsakdanjih dogodkov 'Včasih se na fotografijah pojavijo stvari, ki jih avtor ni nameraval fotografirati. Stvari, ki vzbujajo domišljijo." Kranj - V letos pomladi odprti Galeriji Gregor Podnar na Savski 34 v Kranju je bila po uvodnem skupinskem projektu Venture v sredo odprta že druga letošnja razstava. Tokrat se s postavitv^o z naslovom "2" predstavlja Kranjčan Miha Knific, ki sicer živi in ustvarja v Ljubljani. Miha Knific je iz svoje večme-dijske ustvarjalnice tokrat na ogled postavil video, fotografije in risbe, umetniško izrazne medije, ki so zadnja leta v središču njegove pozornosti. Naslov razstave "2" povezuje z dvojnostjo, .na eni strani avtoija kot gledalca ter gledalca samega in na drugi slike kot take, naj gre za pet fotografij večjega formata, razstavljenih v prvem prostoru in ob tem še risb, ali pa kratki video film Horizont v zadnjem galerijskem prostoru. V središču avtorjevega zanimanja je problem pogleda na vsakdanje življenje in razmišljanje o prostoru ter procesu umetniškega dela. Fotografijam je avtor dodal tudi krajše zapise, največkrat pogovor med dvema osebama, ki skozi avtorjeve oči pomagata pojasniti dogajanje na njih. V tekstu na (pod) fotografijo gledalcu namigujete svoje videnje posamezne zgodbe? "Mogoče sem se za zapise pod sliko odločil prav zato, ker se mi je zazdelo, da na mojih prejš- njih delih mai\jka poetičnosti, kot da fotograHje hočejo biti zgolj fotografije. V mojem razmišljanju ob fotograHjah imajo le-te namreč drugačne vloge. Gre za zgodbe iz ozadja fotografije in o domišljiji, ki vzbudi zgodbo," razmišlja Miha Knific in hkrati dodaja, da zgodbe kljub temu Še naprej ostajajo nedokončane. Naj bosta to odrasla oseba in otrok, ki nabirata kostanj, ali pa kača, ki je pojedla nekaj zelo velikega ... Ob tem avtoija zanimajo stvari, ki se včasih pojavijo na fotografiji, čeprav jih avtor ni nameraval fotografirati. Vzbujajo namreč domišljijo. Kot poudaija avtor, je zgodba napisana kot dialog, kot filmska govorica, lahko bi rekli nekakšen story board. Tako se Knifičeve zgodbe ukvarjajo s časom, sanjami in spominjanjem, kije lahko zelo razhčno, s podobo, kako jih dojemamo in katerih se zapomnimo ... "To so izmišljene zgodbe o izmiš^enih yudeh, a ko same postanejo zgodbe, so te realne. In če ver- CEMENTNI IZDELKI MEDVODE TeL: 01 361- 79 36 h ttp://www.Jarc.sl • pa Usade • škarpniki • plošče • cevi • robniki, ... Betonski TLA KOVCI Cl fo 0 C 1 .<0 ALENKA (1919) Ekspresivna pripoved preoblikovana v linearni in ploskoviti stil Gerlovičeve. Dva, eden lebdeč, oddaljen in pokrit, drugi trden, razkrit in ujet na rob platna. Oblikovanje obeh elementov je skrbno uravnoteleno, da ustvari občutek miru. Dva otoka, ponoči na temno zeleni podlagi, ki se kopljeta v odsevu noči na morski gladini, Gerlovičeva je pogled omejila s ploskovitostjo in prizor osamila le na bistveno, ki se v enakomernem ritmu barv in oblik v ozadju zUje v eno, a Rodila se je v Ljubljani. Na ALU v Zagrebu je študirala slikarstvo pri profesorjih Krstu Hegedušiču in Vladimirju Beciču. Diplomirala je leta 194L Nagrado Prešernovega sklada je prejela leta 1981 za likovni opus, predstavljen m razstavah zadnjih let. R H. E Dvojica, 1970. polivinil acetat, platno. 65 x 94,5 cm, lastnik je Gorenjski muzej Kranj. ^ ' Galerija Prešernovih nagrajencev Glavni trg 18, Kranj Razstave: ZVEST APOLLONIO, razstava bo odprta do sobote, 31. julija t^ed tednom med 11. in 19. uro, v sobotah med 10. in 13 uro. jamemo nimski fikciji, verjamemo tudi v tem primeru." Prav zgodba je torej tista, kije pri Mihi Knificu v središču pozornosti, tudi ko gre za video z naslovom Horizont, v katerem vidimo dekle ki dobi elektronsko pošto s fotografijo, na kateri je ona sama nekaj let kasneje. Gledalec hkrati dobi občutek, da je to pošto poslala sama. Na vprašanje, kakšno bo nadaljnje življenje razstave, je avtor povedal, da ne gre za dela, ki bi imela svojo funkcijo le v celotni postavitvi, ampak ta stojijo sama po sebi. Glede na to, da pri nas trg sodobnih umetniških del še ne deluje, bo le-ta predstavljal predvsem v tujini, zato so bržkone zgodbe tudi zapisane v angleškem jeziku. Razstava bo odprta do 16. junija, ogled pa je mogoč ob torkih, četrtkih in sobotah od 12. do 20. ure. Miha Knific v ta trenutek najbolj sveži zgodbi Igor Kavcic, foto: Gorazd Kavčič Novice" za plažo Pri založbi Učila je te dni izšel paket romanov za poletno branje. Ob knjigah v zadnjih letih uspešnih avtorjev tudi novejši deli tako znanih avtorjev, kot sta Mario Puzo in Stephen King. Trideset let za legendarnim Botrom (nov prevod na knjižne police prihaja jeseni) je Mario Puzo (1920-1999) svoje pisateljsko delo sklenil s še enim (zadnjim delom, ki gaje napisal v celoti) mafijskim romanom Omerta. V romanu Omerta (sicilijanski kodeks molčečnosti) Puzo opisuje zadnjo generacijo velike mafijske družine Aprile, ki se želi izviti iz kriminalnih poslov in stopiti na pot zakonite družbe. Ob tem pa piše tudi o moči, korupciji in nemoralnosti . ameriške družbe. Trilogija pisateljice, ki živi v Benetkah, Done Leon, že sta izšla prva dva dela Smrt v beneški operi in Smrt v tuji deželi {Benečan brez imena prihaja jeseni), nas prav tako popelje v svet kriminala. Gre za serijo kriminalnih dejanj povezanih z Benetkami, osrednji lik v romanih pa je komisar Guido Brunetti, ki na izredno zvit način (kakršnega mu je določila avtorica) razpleta zločine. Leonova je v svetu zelo uspešna avtorica in je doslej izdala 12 romanov. Podobna tematika zadeva romane Minette Walters, katere kriminalne zgodbe so za razliko od Leonove neodvisne druga od druge. Tokrat sta tu Slepa ulica in Lisjak, v katerih spoznavamo srhljive stvari, ki se zgodijo, ko so ljudje z roba potisnjeni čez rob. Waltersova se pri tem sooča z vedno novimi tematikami, kot so kapitalizem, pedofilija, socialno ogroženi ... Tu sta še prva dva dela trilogije južnoameriške pisateljice Isabel Allende, romana Hiša duhov (tudi filmska uspešnica) in Hči sreče, v katerih bodo bržkone predvsem bralke spremljale magične zgodbe o strastnih ljubeznih, izdajstvih, ideoloških nesoglasjih in sanjah ... Zanimivo je, da avtorica vse svoje knjige začne 8. januaija. Nekdanja manekenka, ambasadorka OZN Waris Dirie z romanom Puščavska zarja nadaljuje njen prvenec Puščavska roža. Če je v prvem romanu odhajala iz rodne Somalije, se sedaj z nostalgijo spominja na svojo domovino. Najbolj znani avtor fantastičnih grozljivk na svetu Stephen King se tokrat predstavlja z romanom Buick 8. Tokrat je v ospredju nenavadna prometna nesreča in izjemno nevaren avto, ki včasih deluje kot živo bitje ... Igor Kavčič V Galeriji Avsenik na ogled dela Jožeta Eržena Begunje - V Galeriji Avsenik je na ogled razstava del akademskega slikarja in kiparja Jožeta Eržena. Tudi^tokrat se Eržen predstavlja tako s slikami kot plastikami. Njegov slikarski opus, kot slikar je že vsa ta leta zavezan figuraliki, gledalca venomer vzpodbuja k ugotovitvi, do je njegovo slikarstvo v kompoziciji barv transparentno, odprto in iskreno. V oblikovanju vedut, panoram, tihožitij, predmetov in medsebojnih vizualnih razmerij je moč začutiti umetnikova notranja doživetja, tako pridih Mediterana, njegovo ljubezen do primorske in dalmatinske pokrajine... "V Erženovi slikarski formaciji je trdna zasnova njegovega kiparskega oblikovanja, slikarskega metieja in geometrijske, kubistične stilizacije postala v mnogih primerih idealna," ob Erženovih delih razmišlja prof. dr. Nedjeljko Mihanovič. Kot rečeno pa se tokrat v Galeriji Avsenik predstavlja mdi s svojimi plastikami, ki. so bile dolga leta njegov prvi ustvaijalni izraz. Igor Kavčič Šoltanka r Piše Eva Senear Za 'knjigobrbce' Stoli 2, (Chairs 2), dvojezična monografija Janeza Suhadolca, prevodi Irena Šumi, oblikovanje Evita Lukež, Viharnik, Ljubljana 2004, 151 str. Janez Suhadolc, 62, arhitekt, profesor na Fakulteti za arhitekturo, rojen Ljubljančan, tu je hodil v šole, v službo, se poročil - v eni od svojih kolumn šaljivo piŠe, da bo, kot kaže, tu tudi umrl. Slovenci ga poznamo vsaj po dveh stvareh: po unikatno izdelanih stolih in po duhovitih prispevkih v časopisih - kolumnah in potopisih, študentje pa po strogosti in neizprosnosti. V kleti hiše, kjer stanuje, po svojih zasnovah izdeluje različno pohištvo, od leta 1987 Še najraje stole. Te je predstavil že v svoji prvi knjigi, izdani pred sedmimi leti. V njej ugotavlja, daje s svojim projektantsko izvajalskim zgledom postal stimulans mnogim drugim avtorjem in sprožil mnoge stolarske akcije. Ni edini arhitekt, ki jih snuje, zdi se, da se prav vsak od njih mora dokazati vsaj enkrat prav z načrtom stola, je pa eden redkih, ki jih tudi sam izdeluje. Umetnika prej opazimo zaradi obširnega opusa, danes pa je Še kako pomembno, da se zna tudi 'prodati'; kot prvo, Suhadolc je izdelal okoli poldrugo stotico najrazličnejšega pohištva, kot drugo, znano je, daje vešč lastne promocije; mimogrede, ena njegovih razstav je bila tudi v Kosovi graščini na Jesenicah. Njegovi stoli, in drugo pohištvo ter različni uporabni predmeti kažejo ekskluzivnost, ekstrava-gantnost hkrati z njihovo decentnostjo in nadvse skrbno in bleščečo izdelavo. Imena stolov so kot uvod v zgodbo: Janez Pavel IL - drugič - stol za papežev drugi obisk iz javorovega lesa v motivu trojnosti sv. Trojice, ki se prepleta z motivom Triglava., Janez Krstnik - sedilije, ki jih je izdelal po naročilu pokojnega trnovskega župnika Janeza Pogačnika in obsegajo stol za župnika, kaplana in ministrante, Milan - s hrbtnim naslonom v obliki črke M, narejen kot darilo za predsednika Kučana ob koncu njegovega drugega mandata, Bernarda - 5tol za Bernardo Jeklin, dolgoletno urednico Jane, ima na naslonjaču latinski napis Beatus ille qui procul negotiis (Srečen je tisti, ki živi daleč od skrbi.), ... Njegovi stoli pogosto funkcionirajo kot statusni simboli, ugotavlja. To ga sicer ne moti, bi si pa želel, da bi na njih sedeli, na njegovih mizah obedovali. Kdaj pa kdaj mu očitajo nefunkcionalnost. Vsaka gostilniška klop s trdim sedalom in ravnim naslonjalom je manj udobna, pravi, pa se nihče ne pritožuje. Njegov odnos do predmeta, ki ga v nekem trenutku izdeluje, je precej odvisen od naročnika oz. osebe, ki ji je namenjen - zagotavlja, da nikakor noče izpasti av-tokratsko, kar je pravica, ki jo arhitekti radi uresničujejo. Namreč kot študentje od mnogih profesorjev dobil napotek, da naj bo arhitektura narejena točno tako, kot si je zamislil arhitekt, pa naj je naročniku in investitorju prav ali ne. Oblikovno je knjiga zasnovana zelo pregledno: ob vsaki fotografiji, običajno tudi idejni skici, preberemo besedilo, ki pripoveduje zgodbo o nastanku stola, predmeta, o izdelavi in izdelovalcih, predvsem pa komu je namenjen, vmesniki so Suhadolče-va razmišljanja o stvareh, dogodkih, mišljenju, življenju nasploh. t. rvV'.'^- : A GORENJSKI GLAS • 8. STRAN GLASOVA PREJA / info@g-glas.si Torek, 8. junija 2004 Glasova preja Nedolžna m mila 5 silna moci po Osemdeseta Glasova preja je bila posvečena dvema mladenkama, ki jima je skupna ljubezen do slovenske literature. Ena je pred 150 leti umrla prva slovenska pripovednica in skladateljica Josipina Urbančič Turnograjska, druga pa profesorica Mira Delavec, ki proučuje njeno življenje in delo, o čemer je izdala knjigo Nedolžnost in sila. l\ipaliče - Mira Delavec je v ki\jigi prek pisem, ki sta si jih sredi 19. stoletja pisala Josipina in njen zaročenec Lovro Toman, predstavila pisate^ičino živyenje, prostor in čas, ko je živela, njena razmiš^ai^ja, i^en notrai^i svet. Pregledno se je dotaknila tudi lojenega literarnega ustvarjalca, objavila nekatere še ne-objav^ene povestice, pisala o značilnosti njenega sloga in jezika ... Temelj pa so vendarle pisma, saj se na tak način še nihče doslej ni lotil raziskovanja o Josipini. Publicist in voditelj Glasove preje Miha Naglič je z mlado sogovornico najprej načel pogovor o tem, kaj jo je sploh spodbudilo, da se je v diplomski nalogi lotila ravno te tematike.■ Mira je tako kot Josipina doma iz okolice Preddvora, pritegnila jo je ljubezenska zgodba mladega para z gradu Tum, razen tega jo zanima zgodovina, zlasti še ne tako oddaljeno, a vendar skrivnostno 19. stoletje, enako ženska tematika, saj so ženske pomembno prispevale k slovenski literaturi, a vendarle ostale nekoliko v ozadju. Tudi Josipi-nino delo slovenska literarna zgodovina premalo ceni. Vse to in ljubezen do literature je Miro Delavec spodbudilo, daje svojemu mentorju prof. ddr. Igorju Grdini predlagala temo o Josipini za diplomsko nalogo. Ko je brala obsežno korespondenco pisateljice in Lovra Tomana, se je je to tudi čustveno dotaknilo. Ob 150-letnici pisateljičine smr- preddvorskega župana Franca Ekaija sprehodil tudi po senčnici Josipine Tumograjske), iz tujine pa so prišli tudi Josipinini prapranečaka Vital AŠič in Vera Ašič Bajuk ter Renata AŠič Kozina. Sogovornika sta se pomu-dila še pri usodnem 1. juniju 1854, ko je Josipina umrla v Gradcu, stara komaj 21 let, pri njenem rodu, ki pa ni bil plemenit, kot si morda predstavljamo. Josipinin ded Martin Urbančič je bil oskrbnik na gradu Brdo in je s prisluženim denarjem kupil Turn, podedoval ga je njegov sin, kije zgodaj umrl in zapustil žene s tremi otroki, ena teh je bila Josipina. Potem pa je stekel pogovor o življenju te duhovno plemenite mladenke. Usoden vpliv dveh Lovrov Josipina ni bila plemenitega rodu, sodeč po knjigi pa je bila plemenitega duha, imela darove za glasbo in literaturo, razen Vital Ašič In Vera AšIč Bajuk, prapranečaka Josipine Tumograjske. ti je želela Josipino predstaviti tudi širši javnosti, najprej prek podlistka v Gorenjskem glasu, nato pa je oboje nadgradila še s knjigo, ki stajo pomagala izdati Gorenjski glas in občina Preddvor. V minulem tednu je knjigo kar dvakrat predstavila javnosti, pred Glasovo prejo še na slovesnosti v Domu starejših občanov Preddvor, kjer je prireditev ob 150-letnici pisateljičine smrti ocenila kot čudovito, z več uglednimi gosti, tudi ministrico za kulturo Andrejo Rihter in akademikom prof. dr. Matjažem Kmeclom (ta se je v družbi tega pa je imela tudi imenitne vzgojitelje. Pri njeni vzgoji sta pomembno viogo odigrala dva Lovra, najprej njen domači učitelj Lovro Pintar, duhovnik v Preddvoru, doma iz Selške doline, pozneje pa Lovro Toman, tudi gorenjskega rodu, doma iz Kamne Gorice, Kako je nanjo vplival Lovro Pintar? "Lovro Pintar pomeni pomemben del v Josipininem življenju: poučeval jo je zgodovino, francoščino, ruščino, učil jo je lepe slovenščine in ji zbujal ljubezen do maternega jezika. V Sponzorji 80. Glasove preje so bili: Restavracija Penziona Zaplata v Tupaličah pri Preddvoru, ki je poznana po tipičnem alpskem stilu. Prednost v hišni ponudbi imajo divjačinske jedi in dobrote domače slovenske kuhinje. Prirejajo različne obletnice, poročna slavja, seminane in podobna srečanja. Penzion ima 16 dvoposteljnih sob visoke kategorije. Za oddih In kanček alpske eksotike vam svetujemo obisk v Penzionu Zaplata. Podjetje Preša, d.o.o., Cerklje ima dolgoletno tradicijo. Prodaja osebna in gospodarska vozila Renault, rezervne dele, opremo, opravlja prodajo staro za novo, servisna dela in številne druge Renaultove storitve. Vinarstvo Maksimiljan Reya iz Kozane v Goriških Brdih. Na kmetiji s 7 hektari se ukvarjajo izključno z vinogradništvom in kletarstvom. Gojijo izključno sorte rebula, malvazija, meriot, cabernet in sorodne. Prejo je podpria tudi občina Preddvor z županom mag. Francem Ekarjem. Organizator Glasove preje: Andrej Žalar ga strica Fidelisa, uglednega in-dustrialca na Kranjskem, ki jo je klicala "tetika", je s svojih potovanj (tudi iz Londona) Josipini prinašala oblačila, a Čevlje je vedno želela imeti iz Gradca." Pisma so bila včasih odprta, kdo jih je odpiral? "Ljudi je zelo zanimalo, kaj si imata zaročenca toliko za povedati, kakšne skrivnosti vsebujejo pisma, in na pošti v Kranju so bila pisma pogosto odpečatena, tako da sta jih potem trikrat zapečatila še z notranje strani. Kljub temu so jih odpirali, zaradi česar se je Josipinina mati večkrat pritožila na pošti. Velikokrat je nagajal Josipinin bratranec Edvard, uslužbenec na Miha Naglič v pomenku z Miro Delavec. enem od pisem Josipina piše, da je prav Pintar vzrok, daje začela pisati. Veliko pa je naredil tudi za Preddvor. Zgradil je žup-nišče, mostove, lotil se je dozidave šole, pri poučevanju je mlade navdušil za sadjarstvo. Na grad ga je povabila Josipinina mama. Pintar je njene povestice pregledoval, dopolnjeval s popravki ali dopisal kako mnenje, globlje pa ni posegal. Ona je njegovo mnenje zelo cenila. Preden je-prišel v Preddvor, se je srečal z že uveljavljenem Lovrom Tomanom, ki je leta 1849 zaslovel s pesniško zbirko Glasi domorodni, s katero je želel doseči veličino takrat zelo cenjenega pesnika Jovana Vesela Koseskega. Pintar je Tomana povabil v Preddvor, na gradu Turn pa se je Toman seznanil z Josipino in tako se je začelo dopisovanje in pozneje ljubezen." Lovro Toman je bil za Janezom Bleiweisom tedaj Številka dve v slovenski politiki, o njem pa izredno malo vemo. Bil je torej bolj politik kot pesnik? "Toman je bil po izobrazbi pravnik, imel pa je željo po pesniškem ustvarjanju, saj seje čutil poklicanega, da s poezijo narodno prebudi Slovence. S pridobitvijo pripravniškega mesta je imel veliko več sreče kot pred njim France Prešeren, s poroko z Josipino Turnograjsko pa si je želel ustvariti tudi boljše pogoje za delovanje v meščanskih krogih, ki se je tedaj Šele oblikovalo. Po Josipinini smrti je bil politično še bolj dejaven, mnogim se je zameril, očitali so mu celo izdajo pri prodaji koncesije za gorenjsko železnico, s katero je potem kupil graščino v Polhovem Gradcu, iz pisem razberemo, da je skušal z izsiljevanjem priti do večje dote. Lovro Toman je imel vpogled v premoženjski sistem posestva Turn, kajti Josipinina mama gaje poleg Rudolfa Lokarja in Valentina Levičnika pogosto prosila za mnenje, ki ga je zelo cenila. Po zahtevah po višji doti se je vsej družini zelo zameril, kasneje so se odnosi spet otoplili. Je pa Lovro Toman pozneje na smrtni postelji 1876 izrazil željo, da se njegova druga žena Luiza Alt- man po njegovi smrti poroči z Jankom Urbančičem, Josipini-nim bratom. To se je tudi zgodilo, odtlej sta živela v Polhovem Gradcu, Janko pa je grad Turn leta 1909 prodal." In tako je vsaj denar ostal na kupu, Lovro Toman je v mno-gočem podoben Ivanu Tavčarju, kije bil prav tako pravnik in politik, znal pa je tudi z bogato zenitvijo poskrbeti za svoje premoženje, Toda vrnimo se k Josipini in Lovru, Kdo od njiju je bil po vašem bolj literarno nadarjen ? "Josipina je bila izredno nadarjena, bolj za ustvarjanje proze kot pesmi, čeprav jo je Lovro spodbujal, naj napiše še kako pesem (ohranjene so le štiri), bila pa je tudi nadarjena skladateljica. Literarno ustvarjanje je oba dopolnjevalo. Josipina je bila izredno nadarjena, sama si je želela še več pisati, a ji je mati zaradi krhkega zdravja to prepovedala, tako da sta s Tomanom sklenila t.i. stavo življenja. V pismih sta si pogosto pisala, da sta prestopila žnorco: če kdo ni šel spat ob devetih, kot je bilo v stavi napisano, je prekršil postavo in je to moral poročati drugemu." V pismih tudi rožice, darila in "blekci" V knjigi je povzeta korespondenca, ki sicer obsega več kot petsto pisem, "Josipina je v pismih popisovala vse, kar je čez dan doživela. Sedela je pod lipami in pisala, v pismih zapisana ura in kraj pa kažeta, da je celo večkrat na dan sedla k pisanju. Eno pismo je dolgo povprečno od 15 do 25 strani. Pisma so zelo bogata, ne le po čustveni izpovednosti, pač pa pišejo tudi o tem, kaj se je v kraju dogajalo. Leta 1851 je denimo pisala, daje sredi julija zapadel sneg, ali o povodnji v novembru, ki je v Kranju odnesla most pri pošti, tako da pošta ni delovala, Josipina pa je bila zelo nesrečna, ker Lovrovega pisma ni bilo. Zanimivo je, da so pisma zelo hitro prihajala, iz Gradca do Kranja je potrebovalo dva do tri dni. Pošiljala sta si tudi potico za veliko noč, pošiljala sta si tudi rožice, nekatere sem našla še lepo ohranjene v državnem arhivu. Pisma so tudi vizualno bogata, okrašena, biderma-jerska, različnih barv. Če jima je med dopisovanjem zmanjkalo prostora, sta list obrnila počez in s črnilom pisala čez. Ali pa sta kako misel dopisovala na prvo stran. Nikoli nista pozabila pozdravov domačih. Pisma so pisana v zelo lepi slovenščini, zaradi česar so tudi izredno vsebinsko bogata." Tedaj je bilo v navadi, da so si tudi slovenski izobraženci pisali v nemščini. Tu se izraža velika zavest in pripadnost narodu, ljubezen do slovenskega jezika, ki sta ga oba gojila. Josipina je bila zelo zavedna in ponosna, da je Slovenka, v svoj jezik ni želela vnašati oblik, ki so nastale kot posledica oblikovanja ilirščine, ampak je želela, da ostane jezik čim bolj čist." 911 posti. Pisma so intimna zadeva, se-daj pa jih bomo po vaŠi zaslugi brali. Sicer pa so shranjena v NUK-u ... "Zelo lepo so shranjena v NUK-u, kjer skrbijo zanje in so mi omogočili, da sem lahko študirala, za kar sem hvaležna. Pisem je res veliko, a prek njih sem želela pokazati, kakšna je bila Josipina. Pisma govorijo sama. Poudariti sem želela, da je bila edinstvena oseba, ki je skušala še veliko napisati, a ji je prezgodnja smrt pretrgala načrte. Kot ženska je bila zelo lepa, cenjena v ljubljanskih salonih, ljudje sojo radi videvali, a sama je bila najraje na Turnu, v senčnici. Zelo ji je bilo hudo, ko je mati zaradi finančnih težav hotela Tum prodati, a si je kasneje premislila. Ko je Josipina po poroki odšla v Gradec, je v enem od pisem nakazala Pintar-ju, kako pogreša Turn." Prezgodnja smrt pretrgala obetavno kariero Če malce špekuliramo: če bi Josipina ne umrla tako mlada, kaj menite, bi se zgodilo, bi se Avtoričin podpis v knjigo Nedolžnost In sila. Kako je bilo z "blekci", ki se pojavljajo v pismih? "Josipina seje rada modno oblačila, a ker v Ljubljani ni našla ustreznega blaga za svoja krila, je Lovra pogosto prosila, da ji je iz Gradca pošiljal odrezke blaga, imenovala sta jih blekci (tak košček modre barve sem našla med raziskovanjem korespondence). Ko je Lovro izbral blago, ga je večkrat poslala nazaj, če ji ni bil všeČ ali se ni skladal s klobučkom ali dežnikom, tako da je tak izbor trajal tudi do 14 dni. Lovro ji je iz Gradca pošiljal tudi čevlje. Žena Josipinine- • «t razvila v zelo cenjeno damo na Slovenskem, Lovro Toman pa bi najbrž tudi delal drugačno kariero ? "To je težko reči, predvidevamo pa lahko, da bi jo čakala literarno bogata prihodnost. Imela je željo ustvarjati, imela je veliko idej, ki jih je želela razviti. Poglejva še njeno drugo pisanje, ki pa je bilo namenjeno javnosti. Ali drži, da je bila prva slovenska pripovednica in glasbenica? "Velja za prvo slovensko pisateljico in skladateljico. Ustvarjala je sredi 19. stoletja, njenih C Torek, 8. junija 2004 GLASOVA PREJA / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 9. STRAN Pisma med Josipino In Lovrom so se Miri Delavec dotaknila srca. povestic je bilo objavljenih le sedem, vsa ostala so še v rokopisni obliki in jih še preučujem kot svoje magistrsko delo. Vseh je 37, tudi nekaj pesmi in skladb. Naslov knjige Nedolžnost in sila opredeljuje njeno naravo: bila je mila, tiha, imela pa je neverjetno moč in energijo, željo do ustvarjanja, ljubezen do jezika in slovenstva. Nedolžnost in sila je tudi naslov ene njenih povestic. Prvotno jo je naslovila Zgodba Veronike DeseniŠke, gre namreč za prvo upodobitev motiva Veronike Deseniške v slovenski prozi, ki se je pozneje še večkrat pojavil." Ta knjiga je nastala na podlagi diplomskega dela, kot slišim, pa se Še naprej ukvaijate z njenim proučevanjem Josipine Turnograjske. "Diplomsko delo sem nadgradila, ko sem pisala podlistek, ki je izhajal v Gorenjskem glasu. Ta tema mi je zelo draga, Josipi-na mije prirasla k srcu in sem jo zaradi tega želela približati ljudem, prikazati njeno edinstvenost. Moje delo se nadaljuje in sedaj temeljiteje analiziram njeno literarno zapuščino." Josipinino delo ne odmeva le v literarnih krogih Vital Ašič iz Argentine, pra-pranečak Josipine Urbančič, je v časopisu prebral o Miri Delavec, ki se zanima za njegovo prednico, zaradi česar se z ostalimi sorodniki čutijo zelo počaščeni. Na Glasovi preji pa je vprašal, ali je Josipina sodelovala pri gibanju za zedinjeno Slovenijo, tako kot številni intelektualci in študentje tistega časa. Mira Delavec je odgovorila, da se Josipina ni udeleževala teh srečanj, niti Besed, ki so jih prirejali slovenski izobraženci, čeprav jo je Toman večkrat vabil v Gradec. Franc Ekar, župan občine Preddvor, je omenil pomen Lovra Tomana kot osebnosti, ki je prva izobesila slovensko zastavo, zanimalo pa ga je, kako so Preddvorčani gledali na Josipino. Mira Delavec je dejala, da Josipina zlasti o svojih sorodnikih v Preddvoru ni imela najboljšega mnenja, to pa se je nanašalo na strica Alojza, ki je bil po očetovi smrti varuh Josipine in njenih dveh bratov. Tik pred nečakinjino poroko je bil razvezan varuštva in tedaj je bil vesel, da se je bremena reŠil. Odnosi so bili tako ostri, da je svakinja zahtevala, da se Alojz s kora v cerkvi presede v klop. Kljub vsemu je stric 22. septembra 1853 prišel na Josipinino poroko. Drugače je imela Josipina rada domačine, jezila se je le na fante iz Potoč, ki so ji poteptali njene rožice. Martin Kadivec meni, daje iz knjige in pogovora veliko zvedel o pismih, manj pa o vsebini Josipini-nih del, jeziku, stilu, pogreša analizo njenih povesti. Mira Delavec pa napoveduje, da se z nadaljnjo analizo Še ukvarja. So pa Josipinina dela nastala na podlagi slovanskih povestic, ki jih je pripovedoval Lovro Pintar, njen jezik je zelo bogat, barvit in zvočen. Kadivec je spraševal tudi po odnosu z rojakom Matijo Valjavcem. Z Josipino sta se poznala, saj se je Valjavec večkrat družil s Tomanom, dopisoval pa si je tudi z Lovrom Pin-tarjem. Nekoč so fantje z Bele za god obeh Lovrov priredili tudi podoknico. Na vprašanje Jurija Perovška, ali sta zaročenca v svoji korespondenci razpravljala tudi o političnih vprašanjih tistega časa, pa je avtorica zanikala, pač pa omenja spor med Tomanom in urednikom Bčele Antonom Janeži-čem, ki je negativno ocenil To-manove pesmi. Na Darjo Steiner Petrovič, ki laično spremlja življenje in delo Josipine Turnograjske, je ta zavedna Slovenka in prva slovenska pisateljica naredila tak vtis, daje svojo hčer poimenovala po Josipini. Tako njeno ime ne odmeva le v strokovnih krogih in lokalno, pač pa tudi v širši Slo- Na preji je vokalna skupina Kokrčan, ob spremljavi pianistke Jane Mali, predstavila pesem avtorice Josipine Urbančič Turnograjske z naslovom Zdravlica. Začetki skupine segajo v leto 1993, v zasedbi 12 članov se po različnih krajih Slovenije predstavljajo od leta 1997. Skupino vodi organist Ignac Gorjanc, Josipinine skladbe so mu velik izziv jih je zato tudi nekaj priredil. Josipino nam je predstavila tudi Jana '^ali, magistrica znanosti, sicer pa pianistka, ki so jo prav Josipinine pesmi ponovno spodbudile k igranju klavirja. veniji. Matjaž Zaplotnik je spraševal po merilih za izbor še neobjavljenih Josipininih del. Avtorica je izbrala krajša dela, da jih je lahko v knjigo uvrstila več, saj je širši javnosti želela predstaviti različne snovne po-vestice, od zgodovinskih prek tistih iz narave do družbenih odnosov. Peter Stare, direktor Doma starejših občanov Preddvor, je ponosen, da je njihova ustanova Miri prva ponudila roko in ob lanskem izidu diplomske naloge priredila lep kulturni večer, letos pa ob promociji njene knjige pomemben kulturni dogodek, ob katerem so na pročelju gradu Tum odkrili Josipininin doprsni kip. Razmišljajo pa še naprej, da bi ob obletnici Josipininega rojstva prihodnje leto v Preddvor povabili vse slovenske pisateljice. Josipinino življenje in delo je raziskoval tudi Črtomir Zoreč, pred smrtjo pa je želel, da bi Josipinino truplo iz Gradca prekopali na Turn. Tega mu Stare tedaj ni obljubil, sedaj, ko smo v Evropi, pa bi to željo lahko iz- Doprsni kip Josipine Urbančič. polnili. Mira Novak pa je vprašala, kako se je ohranila Josipinina zapuščina. Je to obetavno skJadateljico vzel pod drobnogled tudi kak muzikolog, enako kot jo je Mira Delavec v literarnem pogledu? Mira Delavec odgovarja, daje Josipino v glasbenem smislu obravnaval Drago-tin Cvetko, prav pod drobnogled pa je v tem smislu ni vzel še nihče. O ohranjanju zapuščine, ki je po vojni prišla v NUK, zgodovinski in državni arhiv, pa je povedala, daje njuna pisma hranil Lovro Toman, potem so prešla v graščino Polhov Gradec, kjer so bile shranjeni tudi njeni portreti in fotografije. Nekatere stvari so se tudi izgubile, a korespondenca rodbine Urbančič je v celoti ohranjena. Na Glasovi preji smo slišali tudi odlomke iz nekaterih Josi-pinih povestic, glasbena skupina Kokrčan s pevovodjo Ignacem Gorjancem (taje pesmi tudi priredil) ter pianistka Jana Mali pa so interpretirali njene skladbe. Danica Zavrl Žlebir, feto: Gorazd Kavčič Kako sta emajlirala Josipina in Lovro Ali veste, kako so si zaljubljeni in že tedaj pismeni ljudje pred poldrugim stoletjem sporočali vse tisto, kar si danes po telefonu in elektronski pošti? Tako vendar, da so si pisali dolga in zaljubljena pisma! Blekci za krila, papcanje in pupcanje Knjiga slovenistke Mire Delavec o življenju in delu Josipine Turnograjske (Nedolžnost in sila) je skrbno napisano, lepo oblikovano in bralcu prijazno delo. V njej vidimo tudi, kako sta Josipina in njen Lovro telekomunicirala v času, ko še ni bilo telefonov in e-pošte. V letih pred poroko (1850-53) sta si pisala dolga in zanesena pisma na lepem papirju, od dveh do 25 strani! On jih je iz Gradca (največ) poslal 518, Josipina s svojega gradu 551! Njena pisma je brat vsako jutro odnesel na pošto v Kranj in od tam prinesel njegova. Zanimivo je, da so iz Gradca v &anj potovala le dva dni! V pismih, shranjenih v Narodni in univerzitetni knjižnici, je vse mogoče, od univerzalij do banalij. Iz njih izvemo marsikaj zanimivega o tistem času in ljudeh, hkrati pa prav tiste reči, ki si jih danes sporočamo po telefonu. Pogosto mu naroča "blek-ce", odrezke blaga, ki jih je kakih 14 dni proučevala, preden se je odločila, katerega naj ji kupi za njene nove in skrbno izbrane obleke. "Posebej zaviti odrezek mi tudi dopade ali zdi se mi, da bi bilo tako krilo preveč 'pajčevno' za deželo. Drugi odrezki so pa večidel take boje, da ne morem klobučka nositi, ak nima ravno boje, ki je krilu všeč. Pa - ali veste, ljubi Lovre, kaj bi mi bilo naj ljubše? Ko bi Lovre mene nič ne praŠal, ko bi sam Josipini krilo zbral!" Tako mu piše 10. maja 185L In 20 dni pozneje: "Se še morate meni krila kupovati - še navaditi se morate tudi na to! Človek mora vse znati! In krila kupovati je vendar jedna pervih reči na svetu!" (30. 5. 1851) "Prav kaj lahkoga, le-poga izberi in prinesi 'blekec' - i prašaj za širo-kost i kup, i zamerkaj, kje si uzel! U Ljubljani ni nič dobiti!" (28. in 29. 7. 1853) V pismih mu naroča celo (28. 10. 1851), kaj in kako naj pije in je. "Lovre - bolje, lačen biti, kakor bolan. Varujte se u jedilih - pred prehlajenjem in Lovričko - nikar preveč sadja, ne jejte! Ah nikar ne bodite kot otroČiČki, ki bi vse radi popapca-li, kar vidijo." Odsvetuje mu preveč sadja. "Hruške bi jaz nič več ne jedla - ni več Čas za nje. Jabolka pa - preljubi Lovre - jejte, ali ne preveč. Tri dopoldne, in tri popoldne - je prav dosti, kar je več, vam mora Škodovati. Skrijte si jih, ak jih ne morete gledati!" Za belo kavo pa ni omejitev: "Kava - le pupcajte, ljubi Lovre, - ne more vam škodovati, ak jo prav belo pijete!" (17. 11. 1851) Kresni večer 1851 Bliža se kresna noč 2004. Iz enega Josipinih pisem pa izvemo, kako je bilo okoli Preddvora na kresni večer 1851. "Ah gledali smo, ko so se pokazali plarni tukaj in tamkaj po visokih verhih -praznoval se je kres! Ah tudi nä Taboru je bil kres narejen, zakaj bi ga sami ne prižgali, zakaj ne s Tabora gledali krese? Zakaj ne? smo se prašali in ko ni nobedin vedel, zakaj, smo udarili na Tabor. Topli mili večer je objemal žemljico, svitie zvezdice so se lesketale na nebu in tam v zapadu - tam so težili černi temni oblaki siviga Triglava - so ga zakrivali našemu očesu. Ah kako lepo je bilo na Tabru. Nebrojne germade so gorele po slovenskoj zenaljici, ki se je tak čudno, tak *nočno' nad nami razprosirala. Naj lepši kres je bil na 'Kriškoj planini'. Cela versta je bila. In zažgah smo tudi svoj kres na Tabru, pod lipami - ne daleč od njih. Razširil se je plam in je požiral, da je od veselja tisoč in tisoč svitlih iskric spušal v tamno nočco, ki so kot zlate kresnice letele naprej in naprej dok da jih ni ogasnila 'smert'." Ah, kresno in krasno! Le nekaj je manjkalo. "Ah tako lepo je bilo - in vendar ne lepo za Josipino, saj ni mogla toga uživati popolno - saj je bila sama! Ah Lovre - ko bi bili vi z nami! O kako lepo - rajsko bi bilo. Kako živo vse pred mojim očesom, kar je tako le mertvo bilo! O da niste bili tukaj! - Bog ve, ali je Lovre tudi v istem trenutku mislil na Josipino? Ali je? O Če je, tak je srečna -saj je bila saj 'dušno' - z nami vkupaj, ko telesno biti ne more! Revca je! Ah pozabim, da me še čakajo mnoga opravila - pozabim, ko je tak sladak pogovor z vami, ljubi Lovre! ah kako težko že pričakujem današnjiga poslančka - da bi le prišel kmalo! Z Bogom taČas ljubi Lovre! Ko listek pride - čeva dalje govoriti! Z Bogom!" (24. 6. 1851) povedniku Radoslavu Razlagu se je morala več kot dopasti, sicer je ne bi koval v zvezde. "Josipina Tumograjska Urbančič, vsestransko izobražena, navdušena prorokinja slavjanska, koje spise, otroke bistrega uma in ostrega peresa z velikim navdušenjem čitamo, ter zopet čitamo ... rasti je visoke kakor mlada jelka, vitka, tenka kakor gorska vila, - duhopolnega obraza, žamih modrih oči, belosvetlih las; duše nežno-čutljive vzoro-polne -duh in srce, um in razum, jednakih, nenavadnih, silnih moči. Brez sladkanja in pretiravanja morem tedaj reči, da je domorodkinja velikansko čudo med devami slavjanskimi. Poleg tolikih znanosti inostranskih se ipak ni odtujila, izneverila rodu, svojemu nesrečnimu, kakor to vidimo delati jako mnogo Slave hčer. Zakaj ne? Ker jej um in serce živi. - Nje obnašanje je miloljudno in ozbiljno, ona je Slavjanka navdušena in že na vedrem čelu, v bistrem očesu se jej more videti notranje duševno življenje, katero neprestano zapleta globoke misli, katero se vedno bavi okoli vzorov nebeških vedno jasne domišljije." Zanimivo pričevanje o - do ušes zaljubljenem in torej ne povsem prisebnem - Tomanu, najdemo pri Janezu Trdini. "Ko sem bil tretje leto na Dunaju, pride Toman tja, da kupi nevesti kak lep dar, in po dolgem iskanju dobi res, kar je želel, zlate zapestnice, iz katerih se je lesketal belo-modro-rdeč email. Potem pride v kavarno in spravi mene. Svetca, Bohinjca in mislim, da tudi Valjavca na šetnjo v Schönbrunn. Pogovor teče o literaturi. Z velikim Čudom zapazim, da je Tomanu vzela ljubezen vso samostojnost. Namesto dokazov je samo dejal: "Tako misli Josipina." Za nekatere reči smo se sprli, Toman nas je pobijal zopet z Josipino. To nepretrgano sklicevaje me nazadnje zjezi, da bleknem nepremišljene besede: 'Daj Josipini mir, pa naj se babe v te reči ne mešajo, naj primejo rajši za igle in burkle. Za pametne ljudi so ženske avtoritete le v kuhinji in postelji.' V tem hipu se Lovro od srditosti kar trese, lice mu zable-di kot smrt, pa zopet zardi kot purman, kakor bik zarjove: 'Tvoja sreča, da nimam s sabo pištole, ta hip bi bil mrtev!' Prisotna prijatelja ga zopet pomirita, kar jima steče na moje začudenje prav kmalu. Ko se zaČne nov pogovor, je kakor prej vsaka druga beseda Josipina. Jaz sem molčal in se za naprej tovarišije s strastnim pesnikom ogibal." Razlag o Josipini, Trdina o Tomanu Josipina in Lovro sta bila za tiste čase sanjski par. Iz knjige Mire Delavec izvemo tudi, kako so si ju predstavljali njuni sodobniki. Pesniku in pri- Mi o obeh Ja, kadar je človek zaljubljen, je res zanesen in nekoliko "nekritičen". Sicer pa je korespondenca zaljubljencev in tisto, kar so o obeh zapisali njuni sodobniki, edino, po čemer ju lahko danes še spoznavamo in sodimo. Drugih virov razen pisnih pač ni. Mira Delavec je v svoji knjigi, izdani v Glasovi čitalnici, uspela obnoviti in pričarati duha, ki ju je obdajal, in razmere, v katerih sta živela. To pa je velika reč, prava literarna arheologija. Mirina obnova Josipininega življenja in dela ni bila le povod za Glasovo prejo v Tupaličah, ampak jo je pravzaprav šele omogočila. Če ne bi imeli tega pričevanja, kako bi se lahko o Josipini sploh pogovarjali? Saj bi lahko le ugibali! O tem, kako so ona in njeni živeli na gradu Turn, najdemo danes več v spisih, ki so po njej ostali, kakor na gradu samem. Pred prejo sem se zapeljal tja gor. Grad je na zunaj verjetno precej enak kot pred poldrugim stoletjem, v notranjosti je le spominska soba, vse drugo je drugače. Pred vhodom je od 1. junija letos njen kiparski portret, nasproti njega že dolgo kamniti obelisk in kapela, v kateri se je poročila. A to so le neme priče, iz katerih ne izveš nič več od tistega, kar kažejo same po sebi. Celo "zmiraj krasna je narava" je od nekdanje že močno drugačna; še vedno je "krasna", a drugače kot nekoč. Da o ljudeh, ki tam okoli živijo, niti ne govorim. Skratka: niti kraj, v katerem je Josipina živela, ni več enak, kaj šele čas in življenje, ki v njem poteka. če si turnska zaljubljenca ne bi napisala toliko pisem, kot sta jih, in Če ne bi bilo še drugih pričevanj, skrbno povzetih v delu Mire Delavec, bi o Josipini vedeli bore malo. če ne bi ona sama veliko pisala, bi tudi mi ne mogli besedova-ti o njej. - Kdo bo čez 150 let vedel, kaj si danes pripovedujemo v brezštevilni množici telefonskih pogovorov? Kako si izpovedujemo ljubezen, kako naročamo obleke, kaj papcamo in pupcamo, kako se opravljamo ... Kar ni zapisano, se pozabi. Miha Naglič GORENJSKI GLAS • 10. STRAN DRUŠTVA / stojan.saje@g-glas.si Torek, 8. junija 2004 Praznik železnikarske godbe Pihalni orkester Alples Železniki je minuli konec tedna praznoval 25-letnico ustanovitve. V sklop praznovanja sodi tudi odprtje obnovljenega doma. Poudarek industrijski 1 1 • v v • • dediscim I Pretekli teden so v kulturnem domu Franca Bernika ustanovili Muzejsko društvo Domžale. v Železniki - Orkester je bil ustanovljen leta 1979 na pobudo posameznikov, ki so bili po večini zaposleni v Alplesu. Za vodjo orkestra je bil imenovan Lado Greblo, kmalu se mu je pridružilo 25 otrok. Večinoma so bili brez glasbene izobrazbe, a jih je dirigent Dragiša MiŠkovič do 10. oktobra 1981 pripravil na prvi koncert. V 25 letih obstoja ima orkester za seboj veliko lepih nastopov in tudi problemov, ki so se najbolj izrazito pokazali skupaj s krizo podjetja pokrovitelja. Letno ima orkester približno 30 nastopov, med njimi so že dobro poznani koncert za osnovnošolce, sodelovanje na Čipkarskih dnevih in dnevu teric, božično novoletni koncert in prvomajska budnica. "V zadnjih letih v orkester uvajamo veliko mladih glasbenikov. Mladih godbenikov je iz . leta v leto več, smo med najmlajšimi v državi," nam je povedal Boštjan Demšar, predsednik godbe iz Železnikov. Leta 2001 se je orkester vključil v Zvezo slovenskih godb, pred mesecem dni pa so se z zlato plaketo uvrstili v 3. težavnostno skupino. Praznovanje je trajalo kar tri dni. Začeli so v petek s predstavitvijo obnovljenega godbenega doma, naslednji dan so pripravili slavnostni koncert in predstavili novo zgoščenko, podelili so tudi Gallusove značke. Sledila je še zabava z Gregoiji. V nedeljo je potekalo še srečanje pihalnih orkestrov iz vse Gorenjske, zatem je sledila še zabava z ansamblom Štrio Jemc. Pihalni or-kester Alples Železniki je na področju kulturnih dejavnosti v Železnikih zagotovo med bolj aktivnimi. Sodelujejo na številnih prireditvah, veseli so prav vsakega vabila, saj je to prizna- Pihalni orkester Alples Železniki je četrtstoletno delovanje obeleži obnovo doma, slavnostnim nastopom in organiziral srečanje gorenjskih godb. nje za njihovo delo. Godbenice in godbeniki, kar 49 jih je v orkestru, prihajajo iz vse Selške doline, vodi pa jih dirigent Damjan Tomažin. Zagotavljajo, da bodo tudi v prihodnje redno sodelovali na prireditvah, zabavali občinstvo in bodo tudi sami uživali v glasbi. Boštjan Bogataj, foto: Tina Doki Domžale - Na ustanovnem občnem zboru so se minuli teden zbrali člani Muzejskega društva Domžale. Predsednica društva, v katerega seje preoblikoval dosedanji svet civilne družbe za ustanovitev Mestnega muzeja Domžale in Muzeja industrijskega razvoja in oblikovanja Slovenije, je postala Taja Guben šek. Društvo si bo, kot so zapisali v svojem programu, prizadevalo za ohranjanje in varovanje kulturne dediščine mesta in sistematično raziskovalo zgodovino kraja. Mestu naj bi ponudili manjkajočo identiteto z zgodovinskega, arheološkega in etnografskega vidika ter poudarili domžalsko obrtno in urbano industrijsko tradicijo. Zato bodo razvijali tisto muzejsko dejavnost, ki predstavlja obrtno, podjetniško, industrijsko in kulturno dediščino. Poseljen poudarek bodo pri tem namenili novejši zgodovini kraja in širši predstavitvi njegove okolice. "Muzejsko društvo Domžale posebej poudaija Domžale kot mlado industrijsko mesto, zato je treba zaščititi ostanke industrijske dediščine," so še zapisali v programu. Dolgoročno bodo spodbujali vse dejavnosti, ki so potrebne za ustanovitev Mestnega muzeja Domžale. Ta naj bi predvidoma začel delovati prihodnje leto, in sicer na lokaciji nekdanje tovarne Univerzale, kjer naj bi postopoma oblikovali novo muzejsko četrt, je napovedala predsednica društva Taja Gu-benšek. Pripravili bodo program evidentiranja in varovanja kulturne dediščine v občini, že jeseni pa načrtujejo javno predstavitev arheoloških najdb na trasi avtoceste v Dragomlju. Pripravljati bodo začeli še razstavo o industrijskem razvoju Domžal in okolice v 20. stoletju. Mateja Rant Psi hodijo v malo šolo V Kinološkem društvu Ovčar v Škofji Loki so veseli, da je zanimanja za šolanje psov med lastniki vsako leto večje. Crngrob - V soboto dopoldne je ena od skupin male pasje šole ravno opravljala društvene izpite na vadišču v Crngrobu, kjer ima društvo v brunarici tudi prijeten družabni kotiček. Čeprav njihovo društvo nosi ime Ovčar in se je razvilo iz kluba ljubiteljev nemških ovčarjev, so odprti za vse pasme psov, pravi predsednik društva Ludvik Bernik. Glavna dejavnost sta vzgoja in šolanje psov, od 1993. leta, odkar obstajajo, pa so priredili tudi deset odmevnih razstav nemških ovčarjev v Puštalu. Letos je po besedah Ludvika Bernika ne bo, pač pa bodo oktobra ob turističnem tednu na škofjeloškem Mestnem trgu prikazali vse veščine, ki jih znajo njihovi psi z vodniki. V društvu je med 70 in 80 člani, zanimanje za vzgojo in šolanje psov pa je vsako leto večje. Še pred vzgojo psov pa je zelo pomembna tudi vzreja, pove vzrejni referent društva Vladimir Drol, ki vzre-diteljem svetuje od tedaj, ko se odločajo za paritev psov, od najboljše kombinacije pasjih parov, prek paljenja do kotitve in oddaje mladičev. Dobri vzreji sledi vzgoja psov, ki se začenja v mali šoli. To v društvu vodi Igor Sta-nonik, ki pravi, da je prvi korak šolanja iskanje stika med psom in njegovim vodnikom. V mali šoli delajo motivacijske vaje, ki spodbujajo k sproščenemu učenju, da oba uživata v igri in se skoznjo učita veščin, ki jih je treba znati. To so predvsem vaje poslušnosti, ki jih učijo na psu prijazen način. V 15 do 20 urah Tečajniki iz škofjeloškega kinološkega društva Ovčar imajo lepo vzgojene pse. se pes socializira, pa tudi vodnika naučijo, da zna z njim prav ravnati. In še nekaj je zelo pomembno: lastnike psov naučijo, da za svojimi ljubljenčki pobirajo iztrebke, saj gre za pse, ki se gibljejo v urbanem okolju. V soboto je ob koncu male šole izpit opravljalo 14 vodnikov s psi. Naslednji korak v učenju je nadaljevalna šola, vodja višjih vrst pa je v društvu OvČar Rado Pokom. Po njegovih besedah v nadaljnjem šolanju še naprej dajejo poudarek socializaciji, izpopolnjujejo vaje poslušnosti, vključujejo tudi vaje obrambe in napada, na višji stopnji tudi sledenja, pomen dajejo obnašanju psa v urbanem okolju, njegovi čistoti. Izpiti, ki jih opravljajo tako izšolani psi in njihovi vodniki, že potekajo pred sodnikom Kinološke zveze Slovenije. Letošnji bodo v začetku julija, za B izpit pripravljajo 18 psov. Število tečajnikov se je letos zelo povečalo, v vseh tečajih je kar 40 psov, kar govori o izjemnem zanimanju lastnikov psov za to, da imajo dobro vzgojene štiri-nožce. Društvu pri njegovem delu pomagajo sponzorji, eden od njih je tudi Veterinarska klinika Loka (veterinar Stanislav Bernik), za katero z veseljem povedo, da je sedaj pridobila vse pogoje za licenčno slikanje kolkov. Danica Zavrl Žlebir Gorenjci na državnem tekmovanju Starejše gasilke iz Polja pri Vodicah ubranile naslov državnih prvakinj. Kočevje - Na letošnjem državnem tekmovanju Gasilske zveze Slovenije v Kočevju se je pomerilo 261 gasilskih enot oziroma kar tri tisoč gasilk in gasilcev. Na tekmovanju so bili uspešni tudi gasilci z Gorenjskega. Med člani A je tekmovalo 50 enot. Na prva tri mesta so se uvrstili gasilci Steklarne Rogaška Slatina, Doba in Krke Novo mesto, 43. je bil Šinkov Turn, 44. Begunje in 45. Zgornji Brnik. V kategoriji članice A je tekmovalo 49 enot. Zmagala je ekipa Šinkov T\irn, 2. je bila ekipa Žeje Trojica, 3. Hajdoše, 5. Cerklje, 24. Zgornji Brnik in 36. Sela pri Kamniku. V kategoriji člani B je tekmovalo 46 enot, zmagali so Šmartno na Pohorju, 2. Dob, 3. Slovenske Konjice, 8. Domžale, 9. Begunje, 10. Šinkov Turn, 16. Smokuč, 20. Zgornji Brnik 32. Topole. Pri članicah B je tekmovalo 39 enot. Zmagala je ekipa Vuhred, 2. Legen, 3. Šinkov Turn, 8. Topole, 10. Kamnik, 14. Kamna Gorica, 15. Begunje 30. Križe. V kategoriji starejši gasilci je tekmovalo 45 enot. Zmagala je ekipa iz Oplotnice, 2. Mojstrana, 3. Grosuplje, 5. polje, 6. Šinkov Turn, 8. Mengeš, 18. Studa, 20. Jarše-Rodica, 26. Britof in 37. Lesce. V kategoriji starejše gasilke je tekmovalo 26 enot. Zmagala je ekipa Polje pri Vodicah, 2. Šmartno ob Paki, 3. Prevalje, 4. Mengeš, 5. Šinkov Turn, 9. Mojstrana, 14. Loka pri Mengšu, 18. Komenda, 20. Bukovica - Utik, 22. Jarše - Rodica, 23. Žiri in 26. Žabnica. Posebno uspešne so bile starejše gasilske iz Polja pri Vodicah, saj so edine ubranile naslov državnih prvakinj iz leta 2002. Za tekmovanje na olimpiadi, ki bo prihodnje leto v Varaždinu, bo še izbirno tekmovanje, na katerem se bodo na olimpiado uvrstile tri enote pri članicah A in B, 8 enot pri članih A in 10 pri članih B. Starejše gasilke in gasilci pa so bili uspešni tudi na drugem pokalnem tekmovai\ju v Teharjah. Pri starejših gasilcih (24 ekip) je zmagata ekipa Šinkov T\irn, 2. Hajdoše, 3. Mojstrana, 9. Polje, 18. Gozd Martuljek, 20. Študa, 21. Selca. Pri starejših gasilkah je zmagala ekipa Polje pri Vodicah, 2. Mengeš, 3. Šmartno ob Paki, 6. Šinkov Turn 9. Mojstrana. Za poznavalce povejmo, da so bile v Teharjah daleč najboljše med vsemi ekipami (gasilci in gasilske) pri vaji s hidrantom gasilke iz PGD Polje pri Vodicah, saj so dosegle rezultat 43.9. Andrej Žalar Gasilska tekmovanja Kamnik - Meddruštveno in pokalno tekmovanje je bilo na stadionu v Mekinjah pri Kanmiku ža člane, članice in starejše gasilke ter gasilce iz GZ Kamnik in Komenda. Najboljše pri članicah A iz GZ Kamnik so bile iz Srednje vasi, pri članicah B iz Ibnjic, pri članih A iz Srednje vasi 2, pri članih B iz Sredice vasi in pri starejših gasilcih prav tako iz Srednje vasi. Najboljše pri članicah A iz GZ Komenda so bile s Križa, pri članicah B iz Komende, pri članih A iz Most 1, pri članih B iz Komende, pri starejših gasilkah iz Komende in pri starejših gasilcih iz Komende. V pokalnem tekmovanju za pokal mesta Kamnik in pokal GZ Slovenije so bili najboljši pri članih A Krka Novo mesto, pri članih B Ravne na Koroškem in pri članicah Žeje - Trojica. Medvode - Skupno tekmovanje za pionirje in mladince sta organizirali tudi gasilski zvezi Medvode in Vodice. Iz GZ Medvode so bili pri pionirjih najboljši iz PGD Pirniče - Vikrče - Zavrh, pri pionirkah in mladinkah PGD Zbilje in pri mladincih prav tako Zbilje. Iz GZ Vodice so bile pri pionirkah najboljše iz PGD Bukovica -Utik, pri pionirjih iz Zapoge 2, pri mladinkah Šinkov Turn in pri mladincih prav tako Šinkov Turn. Andrej Žalar Zlati jubilej gasilcev na Križu Novo gasilsko vozilo vredno 30 milijonov tolarjev. Križ pri Komendi ^ Prostovoljno gasilsko društvo Križ je s slavnostno sejo in s parado po vasi Križ konec tedna proslavilo petdesetletnico dela. Med dosežki petdesetih let so bili nabava gasilske opreme in izgradnja gasilskega doma, skrb za kadre in usposabljanje. Društvo je Še danes poznano pa tem, da so člani društva domala iz vsake domačije na Križu. Novo gasilsko vozilo z rezervoarjem za 2500 litrov vode in sodobno opremo je blagoslovi! diakon Jože Poje, botri pa so bili Ivi Peteriin, Pony, d.o.o., in Milorad Stojaković. Zadnji dosežek društva, ki ima danes 172 Članov (gasilec je povprečno vsaj en domačin iz vsake hiše na Križu), in krajanov Križa ter občine z županom Tomažem Drolcem, ki so se mu še posebej zahvalili, je bilo novo 30 milijonov tolarjev vredno gasilsko vozilo GVC 16/25. Prevzeli so ga naslednji dan po veliki gasilski paradi domačega in sosednjih društev ter Številnih gostov. Ob petdesetletnici so podelili tudi priznanja. Dobili so jih Jože Sušnik, odlikovanje GZ Slovenije !. stopnje, odlikovanja II. stopnje so prejeli Milan SuŠnik, Rajko Petek, Rajko Bevk in Herman Pire, odlikovanje III. stopnje pa Štefan Grošelj in Andrej Lukanec. Društvena priznanja 1. stopnje sta dobila člana Stane Zamik in Ivan Hlade, priznanja III. stopnje pa Gregor Šubelj in Janez Pogačar. Andrej Žalar / / **Posebni ponudbi tedm: ¥elh o J 7. 6. Jo 12. 6 i § I t Melone gdijs m SIT .v .. 0.79 od srede <- . v 0.69 € 117 SIT 0.49 € v \uni\a 1* 117 s,r 0,98 €/kg € T>l T - • 4 -s ig.' fit TOV PRODUCT SERVICE cfttsrngaBBi certW^caf vaTwsn i*» •-v-. • X' ■ - ni evropski standard 7- i;-v i . • I -..-•(^^.ij-rj: v« 'X visokokokovostna folija, odporna proti morski vodi in olju 2 glavna prekata z vijačnim ventilom, tla z varnostnim ventilom, držalna vrvica okrog čolna v kompletu so 1 par aluminijastih vesel, orodje za popravila, torba za čoln in opremo 4 različni modeli, nosilnost do 200 kg (2 odrasla, 1 otrok) oziroma do 240 kg (3 odrasli) mere: približno 285 x 135 cm 2 navodili za uporabo in naslovom servisa Kozarci za zabave • raz icni vzorci 50 kozarcev . .1 '"r k. ..m. 1 t'-. V:'- a».« / Krožniki • različni vzorci 50 krožnikov zabave A 774 M' WELLTECffl Slušalke 'l 'N .••<•'•.. v I •■r: i ■m \i J frekvenčni razpon: od 20 do 20.000 Hz • impedanca: 32 ohm • največja vhodna moč: 100 mW • občutljivost: 98 dB • različnih barv • z navodili za uporabo in naslovom servisa 3 leto garanci|e! Vodna igrača • z ročaji in varnostnim ventilom • veliko različnih živali • s krpicami za popravilo g s.-: 1 '' ''v' ^ v * * i * ^ •• Stanje pripravljenost Cos pogovorov: c ur . i i' v«»'. »N' S» • digitalni prenos govora DECT za odlično kakovost pogovorov • brezplačni brezžični interni pogovori med prenosnimi enotami • multikomplet: razširliiv kar na o prenosnih enot na eno bazno postajo • stanje pripravljenosti do 250 ur, čas pogovorov do 15 ur • 2 brezžična telefona z bazno postajo, napajalnikom in baterijami komplet • funkcija prostoročn^a telefoniranja, monitor LCD • funkcija GAP, funkcija prikaza številke kiičočego, funkcija zadržanja klica 3 leta garancije! 'i •I".v»«' .v;- 4* i>' i* ^ A-k' Milni mehurčki Pustefix • različni kompleti A v komplet r C J . " Sveče • nekatere z von em vrtnice >. f •• v I. F-i'^ H 192 v ' f : * . PtODUa SEIVICE •4 v- Dvosmerna zračna tlačilka • ohišje iz umetne mase, močni ročaji • za napihovanje in izsesavanje, deluje ob potiskanju in vlečenju • tlak do 1 bar, 2x2.000cm3 • s 4 zamenljivimi priključki K if'" 'r li .{■■M .r. Viseči ležalnik z ogrodjem • udoben ležalnik z vzglavnikom • ležalna površina: približno 200 x 72 cm • različnih barv • z navodili za postavitev C SIT 22 € Prodojolne Udi v vaši bližini: Klogenfurt/Celovec (4 x): Durchioßstr. 6, Rosentaler Str. 83, Ebentaler Str. Iö4/Südring, August-Joksch-Str. 48; Villach/Beljak (2 x): Maria-Goiler-Str. 21, Badstubenweg 89; Spittai na Dravi: Koschatstr. 39; St. Veit/Št« Vid na Glini: Lastenstr. 9; Graz/Gradec (6 x): Eggenberger Ällee 6, Liebenauer Hauptstr. 164, Karlauer Str. 26, Wiener Str. 196, Kärntner Str. 328, Triester Str. 426; Deutschlandsberg: Frauentaler Str. 73; Feldbach: Glelchenberger Str. 66; Fürstenfeld: Körmender Str. 15; Voitsberg: Conrad-von-Hötzendorf-Str. 51; Uenz: Kärntner Str. 63. Udl Austria GmbH Josef-Brandstötter-Str. 2ß A-5020 Salzburg Cene v SIT so zgolj informativne in odvisne od medialnih razmerij, vkfju^ujejo vse davke in so preroćunane po srednjem te5.'"nef {jobmM' prikroviiL') puituüe ^pnteihk Qiimfß iteju K'*; ne misli na počitnice, ampak na zadnje priprave na olimpijski nastop. "Po maratonu v Radencih treniram na krajših razdaljah, večina na 3 in 5 tisoč metrov. Čez 14 dni me čaka nastop na evropskem pokalu v Turčiji, če se bom uvrstil v slovensko ekipo, sicer pa me že čakajo priprave za maraton v Atenah. Na moči bom treniral v fitnesih, sicer pa največ doma, v naravi in na stadionih. Proga v Atenah bo kar zahtevna, najtežji pa bodo najbrž vremenski pogoji, saj bo tekmovanje avgusta, ko je lahko zelo vroče," je povedal Roman Kejžar, ki bi bil v Atenah zado- 4 voljen z uvrstitvijo med prvo polovico nastopajočih. Vilma Stanovnik TAEKWON - DO Devet kol^n za mlade Gorenjce Bačka Topola - Minulo soboto so tekmovalci v taekwon - doju iz kluba Kwan Jesenice in Radovljice nastopili na 2. pokalu "Jugoslavia open" v Bački Topoli. Tekmovanja v konkurenci mladincev do 15 let in mladincev med 15 in 18 let se je udeležilo okoli 200 tekmovalcev in tekmovalk iz sedmih držav, mladi Gorenjci pa so osvojili kar devet odličij. Tako je Nikola Džever osvojil 1. mesto v borbah do 30 kg, Tirni Dešpoja je bil 2. v borbah do 30 kg, Mark Djedovič (vsi Kwan Jesenice) pa je bil 3. v formah modri pas in 3. v borbah do 45 kilogramov. Eva Baš je bila najboljša v borbah do 53 kg in 2. v formah črni pas 1. dan, Nika Plečnik je bila 1. v borbah do 48 kg in 3. v formah črni pas l.dan, Petra Frelili (vse Radovljica) pa je osvojila 3. mesto v borbah do 55 kg. Nika Plečnik in Eva Baš se bosta, skupaj s slovensko reprezentanco, udeležili 6. svetovnega mladinskega prvenstva v Maleziji. V.S. Dolenc zmagovalec duatlona Kljub "aprilskemu" vremenu se je tradicionalnega teka in duatlona minulo soboto na Brdu udeležilo precej športnikov in medicincev. Brdo pri Kranju - Tradicionalni mednarodni duatlon na Brdu pri Kranju je letos potekal že desetič, tudi letos kot medicinski duatlon, saj so skupni organizatorji Triatlon klub Triglava Kranj, Triatlonska zveza Slovenije in Športno društvo Medicus, na pomoč pa jim priskočijo tudi izurjeni kolesarski delavci iz KK Sava Kranj. Poleg najboljših slovenskih tekmovalcev so nastopili tudi zdravniki, farmacevti in veterinarji. Letos je bila proga malce spremenjena in je potekala okoli Brda, v uvodu pa so se na 1-kilometrski preizkušnji, II. poletnem medicinskem teku, pomerili tekači. Med Štiriintridesetimi udeleženci teka je bil prvi v cilju Damjan Slapernik s časom 39 minut in 24 sekund, drugo mesto je osvojil Rudi Hoferle (ŠD Dol. Toplice), že tretja pa je v cilj pritekla prva ženska, Nada Rotovnik Kozjak (Medicus), ki .v •v •• / • V Proga okoli Brda je navdušila domače in tuje tekače in duatlonce. je za zmagovalcem zaostala zgolj 30 sekund. Kljub precej kislem vremenu se je na 4-kilometrski tek, 20-kilometrsko kolesarjenje in znova 4-kilometrski tek podalo 45 duatloncev, najhitrejši pa je bil Klemen Dolenc (Novice extrem) s skupnim časom 1 ure, 5 minut in 28 sekund. Za njim se je na drugo mesto uvrstil Franc Pire (Novice extreme) s 23 sekundami zaostanka, tretji pa je bil Bojan Kos (Novice extreme), ki je zaostal 46 sekund. Četrti je bil Matic Romšak (TK Tri- » sport), peti pa Borut MalavaŠiČ (Etiketa). Vilma Stanovnik Telovadni nastop ŠD Kranj Krai\j - Športno društvo Kranj bo ta petek, 11. junija, v Športni dvorani na Planini v Kranju pripravilo letni telovadni nastop. Prireditev se bo začela ob 19. uri, na njej pa bodo nastopili predšolski otroci, deklice v športni gimnastiki na orodju in parterju in deklice iz ritmične gimnastike s telovadnimi vajami. V.S. HOKEJ NA ROLERJIH Uspeh mladih gorenjskih ekip Jesenice - V športni dvorani Podmežakla so z nedeljskim petim turnirjem zaključili letošnje državno prvenstvo mladih ekip do 14 in do 12 let v In line hokeju. Lep uspeh so dosegli gorenjski predstavniki, saj sta obe ekipi osvojili naslov prvaka-v svojih skupinah. Najbolj se je v skupini do 14 let izkazala ekipa Plinstal Jesenice pod vodstvom Petra Mirca, ki je naslov osvojila pred izgubljene tekme in z visoko razliko v golih. Drugo mesto je zasedla Lukovica in tretje Alfa iz Ljubljane. V skupini do 12 let je slavila ekipa Triglava iz Kranja pred sovrstniki Celja in Alfe iz Ljubljane. J. R- m i Torek, 8. junija 2004 ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 13. STRAN • V so se sezone BALINANJE poslovili Nogometaši Supernove Triglava so minulo sezono končali na 9. mestu, že sedaj pa si za novo postavljajo ambicioznejše cilje. Krai^j - Potem ko smo že prejšnji teden dobili državne prvake v nogometu, ekipo Gorice, pa se je ta konec tedna končalo tudi tekmovanje v 2. in 3. ligi. V zadnjem, 33. krogu v 2. SNL, je ekipa Supernove Triglava doma gostila moštvo Dravinje in vendarle spet razveselila svoje navijače. Kranjčani so namreč slavi- as3:l (1:0). "Cilj letošnje sezone, da obsta-nemo v ligi, uveljavimo lastne mladince in dobimo dragocene izkušnje, smo uresničili. Bili smo ena najmlajših ekip v drugi ligi. Žal so poškodbe zaustavile kapetana Dejana Marklja, smolo sta imela Breznik in Vujano-vič, pa tudi Boštar. Moštvo se je izredno dobro ujelo s povratnikoma Janijem Resnikom in Draganom Ovčino in nanju računamo tudi v novi sezoni, ko bomo spet dali priložnost večini gorenjskim igralcem. Upamo na pomoč novih pokroviteljev, ekipo pa želimo okrepiti z ambicioznimi igralci in se z njimi približati vrhu druge lige, kar je v novi sezoni naš cilj. Dobro sodelujemo z NK Zarica, razvoj mladih igralcev pa v Kranju ni bil nikoli vprašljiv. Supernova ostaja z nami, zasluge pa gredo prijatelju nogometa, direktorju Živil Branku Remicu," je ob koncu sezone poudaril direktor kluba Miran Subic, ki med letošnje največje zmage šteje pri- Nogometaši Supernove Triglava so letošnjo sezono končali z zmago pred domačimi navijači. dobitev igrišča z umetno travo v Kranju. Sicer pa je prvak 2. lige letos postalo moštvo Rudarja iz Velenja, ki neposredno napreduje v 1. SNL, drugouvrščena ekipa Bele Krajine pa bo igrala dve kvalifikacijski tekmi z NK Kumho Drava. Ekipa Supernove Triglava je s 34 točkami osvojila končno 9. mesto. V 3. ligo je izpadla ekipa NK Brda, ekipa Tabora Sežane pa je iz tekmovanja izstopila že prej. Tudi nogometaši v 3. SNL center so konec tedna odigrali zadnji, 26. krog. Rezultati: Bled Slaščičarna Smon - Velesovo 1:2, Zarica Rondo Nautilus -Šenčur 2:1 (1:1), Jezero Medvode - Radio Krka 0:4 , Jesenice -Factor 7:2, Avtodebevc Dob -Kalcer Vodoterm Radomlje 1:1, Kamnik - Britof 2:1, Slovan -Alpina Žiri 1:0. Prvo mesto je osvojila ekipa Factoija s 60 točkami, sledijo 2. Šenčur Protect GL 56, 3. Jesenice 47, 4. Britof 43, 5. Zarica Rondo Naurilus 42, 6. Radio Krka 41, 7. Kalcer Vodoterm Radomlje 41, 8. Avtodebevc Dob 39, 9. Slovan 35, 10. Jezero Medvode 34, 11. Alpina Žiri 32,12. Kamnik 22, 13. Bled Slaščičarna Šmon 20, 14. Velesovo 8. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki Center ni bil dorasel Ferreru Kraiy - Državni prvak Pekama Vrhnika Center je minuli konec tedna nastopil na finalnem turnirju evropskega pokala. V polfinalu so Kranjčani naleteli na italijanski Ferrero in gladko izgubili z 20:2. Edini točki je za Kranjčane prispeval Gregor Moličnik z zmago v igri v krog. Evropski prvak je nazadnje postal francoski Lyon, ki je v polfinalu premagal hrvaški Poreč s 13:9, v finalu pa je odpravil še italijansko moštvo s 15:7. Gorenjske ekipe so v 6. krogu balinarskih državnih lig dosegle polovični uspeh. V super ligi so Hujanci doma premagali Ilirijo Za-biče s 13:11, Jeseničani so v gosteh visoko izgubili proti Hrastu Kobjeglavi z 19:5, v gorenjskem obračunu med Lokateks Trato in Bistrico pa so bili uspešnejši domačini z 18:6. Pekarna Vrhnika Center bo tekmo s Krimom Špico odigral jutri ob 17. uri na kranjskem štadionu. Na lestvici še vedno vodi Trata (14), sledijo Sloga (13), Center (10, tekma manj), Krim Špica (9, tekma manj)... V 1. ligi je Primskovo na Primorskem brez težav premagalo Mlinar Padno z 8:16, medtem ko je Planina prav tako na Primorskem potegnila kratko v srečanju z vodilnim Jadranom Izolo -13:11. Vodi Jadran Izola (17), sledijo Zarja in Brdo (12), Primskovo (10)... V 2. ligi - vzhod Čirče VAN-DEN nadaljuje s serijo zmag, tokrat so v gosteh premagaH Tržič (11:13). Radovljica Alpetour je brez težav odpravila Sodček (18:6), še lažje delo pa je z Dobrovo imel Gitas Karher Mengeš (20:4). Vodi EIS Budničar (15), sledijo Čirče (13), Radovljica in Velenje Premogovnik (12)... Simon Šubic KOLESARSTVO Kranj bo spet kolesarski Krai\j - Ta konec tedna, v soboto in nedeljo, bosta Kranj in okolica zopet "dihala" s kolesarji. Domač klub Sava namreč v soboto zvečer pripravlja atraktivno dirko "Po ulicah Kranja" za profesionalce in amateije, v nedeljo pa bo potekala že 37. Velika nagrada Kranja, ki hkrati šteje za 9. memorial Filipa Majcna in je namenjena ko-lesarjem do 23 let. Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci poudaril tehnični direktor dirke Franc Hvasti, bo na sobotni krožni preizkušnji po Kranju (začela se bo ob 18. uri) nastopila večina slovenskih kolesaijev, na čelu z našim najboljšim, domačinom Tadejem Valjavcem. Kolesaiji bodo vozili kar 30 krogov, dolgih 3,2 kilometra, zato bo dirka za gledalce še posebno atraktivna. Za nedeljsko preizkušnjo tekme svetovnega pokala do 23 let, ki se bo začela ob 10.30, pa je že prijavljenih 14 slovenskih in tujih ekip, med njimi seveda tudi domače moštvo kranjske Save. Cilj tokrat ne bo na Šmarjetni gori, ampak okoli 14. ure pred kranjsko gimnazijo, kjer bo tudi start. Več o obeh dirkah bomo zapisali v petkovi številki. Vilma Stanovnik T Odlični nastopi Andreje Dolinar Jesenice - Državno prvenstvo invalidov v namiznem tenisu, ki je bilo minulo soboto v športni dvorani jeseniške Gimnazije, je ponovno pokazalo, kako se znajo športno boriti ljudje, ki jim različne okvare onemogočajo normalne gibe. Več kot 60 tekmovalk in tekmovalcev je enkratno obvladovalo položaje za zeleno mizo, priznanje gre Še posebej tistim na vozičkih, ki niso zaostajali za drugimi. Organizator prvenstva je bila Zveza za šport invalidov Slovenije, kot uspešni gostitelji so se izkazali Člani Medobčinskega društva invalidov Jesenice ob pomoči Namiznoteniškega kluba Jesenice. Na prvenstvu so tekmovali v različnih skupinah, glede na stopnjo invalidnosti. Na odprtem delu prvenstva pa so nastopili enotno, skupaj moŠki in ženske. Odlično se je odrezala Andreja Dolinar, članica Društva pa-faplegikov Gorenjske, sicer doma iz Zminca pri Škofji Loki. Na odprtem prvenstvu se je enakovredno kosala z moškimi in 2a Jordanom Jakinom iz Nove Gorice zasedla 2. mesto. Enako uvrstitev je kasneje dosegla tudi v svoji kategoriji invalidnosti. Andreja je članica reprezentance Slovenije, ki v septembru odhaja na paraolimpijske igre. Jeseniški nastop in pričakovanja v Atenah je ocenila: "Med ženskami ni bilo prave konkurence, zato sem še posebej vesela, da sem uspela premagati kar nekaj dobrih moških tekmovalcev. Zdaj se začnejo resne priprave za v Atene. Težko napovem, kako bo. Resno bom trenirala in pustimo se presene- titi." Za Andrejo bo to že drugi- nastop na paraolimpijskih igrah. Pred štirimi leti je v Sydneyju zasedla odlično 4. mesto. Na državnem prvenstvu na Jesenicah so od gorenjskih predstavnikov vidnejše uvrstitve dosegli še naslednji tekmovalci. Edi Cilenšek, član ekipe Društva invalidov Radovljica Bled, je bil 2., trije Jeseničani pa so uvrstili: Roman Jakopič je zasedel 5. do 8. mesto, Peter Filipo-vič in Janez Bohinc pa 9. do 16. mesto. Janko Rabič namizni tenis Merkurjevke vendarle tretje Kraiy - Prejšnji teden se je z zadnjimi tekmami končala domača ekipna namiznoteniška sezona. Potem ko so v moški konkurenci na-Jilov prvakov osvojili namiznotenisači Maribora eKompenzacij, ekipa Liska iz Križev pa je osvojila končno četrto mesto, smo najboljše ekipe dobili tudi v ženski konkurenci. Prvakinje so poslale na-^»znoienisačice Iskre Avtoelektrike, ekipa kranjskega Merkurja, ki je v boju za tretje mesto borila z ekipo Istrabenza Semedele, pa Je - kljub poškodbi Špele Burger - po odločilni zmagi s 6:2 v Kra-'iju uspela osvojiti končno tretje mesto. V.S. Po poti teniških profesionalcev Rok Jarc in Gregor Žemlja sta dva od mladih upov kranjskega teniškega kluba Triglav, ki sta minuli teden nastopala tudi na turnirju serije Futures. Krai\j - V zadnjih nekaj letih je kranjski teniški klub Triglav v svoje vrste pridobil kar nekaj igralcev, ki so izkoristili dobre možnosti treninga ter svoje znanje nadgradili in se začeli vzpenjati tako po slovenskih kot kasneje tudi svetovnih lestvicah. Najprej v mladinskih vrstah, sledijo in obetajo pa se dobri rezultati tudi v članski konkurenci. Letos sta v ospredju predvsem 19-letni Ljubljančan Rok Jarc ter leto dni mlajši Gregor Žemlja. Z njima smo se pogovarjali na nedavno zaključenem turnirju serije Futures, ki je prejšnji teden na igriščih njunega domačega kluba. Rok prihaja iz Ljubljane in že dve leti dvakrat dnevno trenira pod vodstvom klubskega trenerja Marka Pora. Lansko leto je zaključil mladinsko kariero kot 24. igralec svetovne lestvice ITF, letos pa že osvaja prve ATP točke. Gregor se je obetavni skupini kranjskih teniških igralcev (mednje sodijo še Boštjan Ošab-nik, Nejc Podkrajšek ter mlajši Iztok Kukec) pridružil letos, pred tem pa je treniral v Žirovnici. Lestvico ITF zapušča kot 50. mladinec na svetli in se tako kol Rok že podaja na pot mladih teniških profesionalcev. Katero mesto trenutno zasedaš na slovenski oz. svetovni lestvici? Rok: "Na slovenski lestvici sem na 3. mestu takoj za Markom Tkalcem in Luko Gregor-cem, na ATP lestvici pa sem s 7 osvojenimi točkami 990." Gregor: "Sem na petem mestu v Sloveniji, prvo ATP točko ter Rok in Gregor sta uspešno nastopila tudi na pravkar končanem turnirju v Kranju. Foto: Tina Dok s tem mesto na lestvici pa si moram še priigrati." Oba obiskujeta ekonomsko šolo. Kako to, da sta se odločila za selitev v Kranj? Rok: "V Ljubljani žal nisem imel pogojev za napredek, zato sem se pred dvema letoma odločil za trening v kranjskem Triglavu. Ne le, da imamo zelo ugodne razmere za trening (dvorana, bližina fitnesa), pomembno se mi zdi predvsem to, da imamo dobre sparing partnerje ter izkušenega trenerja, ki nas zna pravilno usmerjati. Spontano sem se odloČil Šolanje nadaljevati v kraju, kjer zaradi Športa preživim večino časa." Gregor: "že prej sem večkrat treniral v Kranju, za katerega zadnjih nekaj let tudi uradno igram. Ko sem se odločal za vpis na srednjo šolo, se mi je eko- nomska gimnazija zdela najboljša odločitev in zdaj poskušam, kolikor je možno usklajevati tenis in Šolo." Sezona igranja na peščenih igriščih je na višku. Veliko tur-niijev se v tem obdobju odvija v blizini. Kakšni pa so vajini cilji v letošnjem letu ? Rok: "Do konca leta imam željo prebiti se med 850 igralcev na svetu, za kar potrebujem 12 ATP točk. Po Futures turnirjih v Mariboru in Kopru se bom udeležil 3 turnirjev enakega ranga na Hrvaškem, kasneje pa bomo načrt turnirjev prilagodili trenutni formi ter situaciji na ATP lestvici." Gregor: "Za razliko od Roka je meni cilj priigrati si prve ATP točke, Šele kasneje bodo moje ambicije lahko višje. Kot večina slovenskih igralcev bom tudi jaz izkoristil domača turnirja v Mariboru in Kopru ter nato nadaljeval s turnejo na Hrvaškem." Vajina načina igranja tenisa sta več ali manj izdelana. Kje vidita še pomanjkljivosti v igri oziroma kaj so vajine šibke točke, ki se jim bosta v prihodnje intenzivneje posvečala? Rok: "Želim si izboljšati igro z zadnje linije ter udarcem dodati več sigurnosti in konstantnosti. S tem se bo povečala tudi samozavest, ki je še posebej odločilna v ključnih trenutkih dvobojev." Gregor: "Moja prednost so predvsem hitre noge in borbenost, največ pa lahko pridobim pri izboljšavi servisa ter voleja, kar mi bo pomagalo pri agresivnejšem pristopu, zlasti na hitrejših igriščih." Barbara Mulej GORENJSKI GLAS • 14. STRAN ZDRAVJE, DOBROTA / vilma.stanovnik@g-glas.si Torek, 8. junija 2004 raka dojk zunaj operacijske dvorane Europa Donna, Slovensko združenje za boj proti raku na dojkah, si prizadeva, da bi bila dostopnost in informiranost LJubljana - Eden od desetih ciljev evropske zveze Europa Donna je stalno posodabljanje medicinske opreme in slovensko združenje kot eno izmed njenih 32 članic z vsem svojim znanjem, voljo in energijo skuŠa te cilje uresničiti tudi v slovenskem prostoru, pravi Mojca Senear, dr. med., ki vodi slo- v vensko združenje. Ženskam v Sloveniji bi radi zagotovili enake možnosti za zgodnje odkrivanje raka na dojkah, takojšnje in najboljše zdravljenje ter rehabilitacijo po bolezni. Zavedajo se namreč, da je zgodnje odkrivanje raka na dojkah, za katerim pri nas in v svetu vsako leto zboli več žensk, ključnega pomena za znižanje umrljivosti. S tem ciljem sta združenje Evuro-" pa Donna in Onkološki inštitut v Ljubljani začela z akcijo zbiranja sredstev za mamotom, sodobno napravo, ki omogoča danes najbolj zanesljivo histološko preiskavo netipnih sprememb dojk z ambulantnim posegom. Gre za ženskam "prijaznejšo" napravo, ki lahko prihrani marsikatero diagnostično operacijo. Za nakup naprave in enoletno oskrbo s potrebnimi pripomočki za opravljanje pregledov potrebujejo 80 milijonov tolaijev. Najbolj uspešna med vsemi preiskavami za zgodnje odkrivanje raka dojk je mamografija o preprečevanju raka na dojkah enaka vsem. (rentgensko slikanje) v rednih, najbolje dveletnih razmakih. če ima država organizirane sistematične mamografske preglede (screening ali presejalni program) za ženske med 50. in 69. letom starosti, se umrljivost za rakom dojk lahko zmanjša, kot že kažejo izkušnje nekaterih razvitih zahodnih držav. Takšni programi pripomorej o predvsem k temu, da ženske ne prihajajo na preglede takrat, ko je že prepozno. V Sloveniji na tak program še čakamo. Kadar slikovne metode pokažejo sumljive spremembe dojk, za katere ni mogoče reči, ali so nevarne ah ne, so potrebne dodatne preiskave. Edina zanesljiva diagnoza je bila dolgo kirurška odstranitev domnevno obolelega tkiva, danes pa so po besedah mag. Janeza Žgajnarja, dr. med., na voljo že manj boleče metode, ki omogočajo odvzem morebitno obolelega tkiva, ena takih je histološka biopsija. Pred desetletjem se je na svetovnem tržišču pojavila naprava, ki omogoča vakuumsko asistirano punkcijo", ta pa v primeijavi z običajno histološko punkcijo omogoča bolj zanesljivo diagnostiko netipnih sprememb dojk in je tudi prijetnejša za preiskovanko ter enostavnejša za zdravnika. Za ženske, ki ob pregledih izvedo za sumljive spremembe dojk, ta Žene naj bi si pogosto pregledovale morebitne spremembe na dojkah. metoda pomeni prednost. Z njo zdravnik hitro postavijo diagnozo, opravijo jo v ambulanti in pacientkam ni treba na operacijsko mizo že v postopku diagnoze. Preiskovanke ambulanto lahko zapustijo takoj, z le majhnim povojem, brez šivov in brazgotin. Od oktobra, ko so organizatorji dobrodelne akcije za mamotom odprli račun pri SKB banki, so zbrali že nekaj manj kot 20 milijonov tolarjev. Sredstva zbirajo na računu 03134-1111111124 (namen: za mamotom), doslej pa je darovalo že okoli 40 podjetij in nekaj posameznikov. V akciji sodeluje tudi večje število donatorjev, med njimi družba Mobitel, kije tehnično omogočil storitev SMS donacija. Storitev omogoča, da imetniki mobilnih telefonov prispevajo k nakupu mamo-toma prek SMS sporočil. Storitev je začela delovati 10. maja letos in bo potekala predvidoma do konca leta, ko se bo končala tudi dobrodelna akcija za nakup mamotoma. In kako uporabniki Mobitelovih storitev prispevajo svoj delež? Na številko 1919 pošljejo sporočilo s ključno besedo DONNA v obliki kratkega sporočila SMS, nato pa na svoj mobilnik prejmejo sporočilo z zahvalo za donacijo. Svojo donacijo lahko uveljavijo tudi kot osnovo za davčno olajšavo. Danica Zavrl Zlebir, feto: Tina Doki Tudi revnejši na morje Prejšnja leta s pomočjo donatorjev, sedaj pa ob sodelovanju zdravstvenega zavarovanja omogočajo počitnice zdravstveno in socialno ogroženim otrokom. ŠkoQa Loka - Že tretje leto je v program letovanja otrok iz štirih občin na Škofjeloškem udeležena tudi zdravstvena zavarovalnica, letovanje pa sicer že osmo leto pripravlja Območno združenje Rdečega križa ob znatni pomoči občin Škofja Loka, Žiri, Železniki in Gorenja vas - Poljane. Prejšnja leta so se več mesecev trudili z zbiranjem donatorskih sredstev, da so lahko omogočili počitnice nekaj deset otrokom. Letos pojde v letovišče in zdravilišče Rdečega križa na Debeli Rtič 36 otrok, in sicer od 30. junija do 10. julija. Del denarja za desetdnevne počitnice še vedno prispevajo starši. Njihov najnižji prispevek je 12 tisoč tolarjev, naprej pa je odvisno od dohodkov staršev. Od 19. do 26. julija pa bo na Debelem Rtiču povsem brezplačno letovalo 17 otrok iz občin na Loškem. Gre za program letovanja za tisoč otrok iz socialno ogroženih družin, kjer Rdečemu križu Slovenije v okviru donatorske akcije pomaga trgovski sistem EngroTuŠ. Brezplačno bo letovalo tisoč otrok iz Otroke, ki letujejo na Debelem Rtiču, peljejo tudi na ogled Kopra. vse Slovenije, za gorenjske otroke pa je na voljo 90 mest. Po 17 otrok pojde na morje iz območij Tržiča, Radovljice, Jesenic iz Škofje Loke, 22 pa z območja Kranja. Tradicionalno pa je tudi poČit-nikovanje pod šotori, kamor loški in drugi otroci hodijo že de- Občina Cerklje pomagala Cerkye - Pred kratkim je bil v dvorani v Cerkljah dobrodelni koncert, ki gaje priredila sekcija za Downov sindrom pri društvu Sožitje. O donatorjih, ki so omogočili ta prijeten dogodek, smo že pisali, dosedanjim pa se je pridružila tudi občina Cerklje, ki je organizatorjem omogočila najetje dvorane za minimalno donatorsko ceno. Sekcija za-Downov sindrom se županu Francu Čebulju ob tem zahvaljuje za dobrodošlo pomoČ, še enkrat pa tudi vsem ostalim, ki so sekciji pomagali pri izvedbi koncerta in opremljanju njihovega centra za zgodnjo obravnavo. Kot smo že omenili, delo še ni končano, zato člani sekcije Še naprej prosijo za pomoč. Denar lahko nakažete na TRR 02011-0092247111 Nova LB Ljublana, s pripisom Sekcija za Downov sindrom Slovenije, Če želite prispevati material za opremo, pa pokličite Romano Pečar na mobilni telefon 031/666-633. D.Ž. setletje. Sprva so taborili ob Kolpi, potem pa jih je vreme pripravilo do tega, da so Kolpo zamenjali za Savudrijo. Letos bo Rdeči križ iz Škofje Loke na taborjenje poslal pol stotnije otrok. Sprva so želeli, da se tabora udeležuje zlasti podmladek Rdečega križa, vendar so te možnosti raje razširili na vse otroke, ki si želijo aktivnih počitnic. Letošnje bodo trajale od 19. do 26. julija, starši bodo prispevali 29 tisočakov, razliko pet tisočakov do polne cene pa da Rdeči križ v sodelovanju s krajevnimi organizacijami. V primeru socialnih stisk znesek po dogovoru s krajevnimi organizacijami tudi znižajo, pravi sekretarka Rdečega križa v Škofji Loki Marjeta Žagar. Gre za aktivne in tudi varne počitnice, saj so po besedah Žagarjeve otroci ves čas zaposleni z zanimivimi dejavnostmi, pa tudi pod skrb- nim varstvom prostovoljcev Rdečega križa, ki se pred počitnicami udeležijo tudi dvodnevnega usposabljanja. Ob dopol-dnevih potekajo dejavnosti v krožkih; lani so denimo govorili o varnosti pri igri pod naslovom Igrajmo se sami, gasilske veščine so spoznavali v delavnici Gasilec Samo, o dejavnosti Rdečega križa in prvi pomoči slišali v krožku kako pomagam sebi in drugim, o zdravi prehrani razpravljali pod naslovom Zakaj so bonboni tako sladki in McDonalds da ali ne, prisluhnili pa tudi urici o domačih ljubljenčkih. Popoldnevi pa so namenjeni zlasti športu, kajti Savu-drija je dobro opremljena z igrišči, da o živahnih aktivnostih v vodi, kjer je splaval že marsikateri loški neplavalec, niti ne govorimo. Danica Zavrl Žlebi r Kakšen življenjski slog? Več kot 15 tisoč naključno izbranih odraslih prebivalcev Slovenije je prejelo vprašalnik, ki vprašuje po vedenjskih navadah, povezanih z zdravjem. Po treh letih namreč v Sloveniji ponavljamo raziskavo Z zdravjem povezan življenjski slog, da bi ministrstvo za zdravje in druge strokovne institucije pridobile nove podatke o dejavnikih tveganja nezdravega življenja, ki ogrožajo zdravje slovenskega prebivalstva. Vprašalnik, ki ga je prejelo prek 15 tisoč ljudi, vprašuje po prehran-skih, kadilskih in gibalnih navadah, pitju alkoholnih pijač, vedenju, povezanem z varnostjo v cestnem prometu, o koriščenju zdravstvenih storitev in podobno. Rezultati, ki jih bodo dobili, bodo pokazali, v katero smer se spreminjajo življenjske navade Slovencev, se bolj nagibamo k zdravemu ali k nezdravemu življenjskemu slogu. Na osnovi raziskave bodo lahko ustrezne institucije oblikovale ukrepe za zmanjšanje tveganega vedenja in tudi za zmanjšanje bolezni, ki jih to povzroča. Na vprašalnik mora odgovoriti vsaj polovica prebivalcev, ki ga je prejela, zato na ministrstvu za zdravje želijo, da se ljudje naklonjeno odzovejo raziskavi. Podatki so anonimni in bodo ostali, sodelovanje v raziskavi pa bo dobrodošel prispevek k aktivnemu oblikovanju politik za zmanjševanje ogroženosti in obolevanja za sodobnimi bolez- nimi. D.Z Srečanje na Okroglem Okroglo - V soboto so se na Okroglem, kjer je letovišče Zveze slepih in slabovidnih Slovenije, na tradicionalnem srečanju Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Kranj zbrali člani društva z vse Gorenjske. Poleg druženja in prijateljskega meddruštvenega tekmovanja v vrtnem kegljanju je bilo srečanje tudi priložnost za pogovor o problematiki, povezani s položajem slepih in slabovidnih po vstopu Slovenije v Evropsko zvezo, z ohranjanjem delovnih mest slepih in slabovidnih ter iskanjem možnosti, kako zaposliti mlade, ki prihajajo iz Šol. Poseben poudarek so namenili problemu dragih tehničnih pripomočkov, ki predstavljajo precejšnjo oviro pri vključevanju teh ljudi v vsakdanje življenje. D.Ž-, feto: Tina Doki Erženovi gradijo nov dom Sovoderj - Družina Eržen po požaru v marcu pridno gradi novi dom, tudi po zaslugi mnogih darovalcev iz njihovega domačega kraja in drugih, ki svoje prispevke nakazujejo na račun Območnega! združenja RK Škofja Loka. Od naše zadnje objave do danes so prispevke za Erženove darovali še: Krajevna organizacija RK Reteče (20.000), Rdeči križ Slovenije (300.000), EGP Embalažno grafično podjetje, d.d. (50.000), Fundacija Izpolnimo otroške želje. Nedeljski dnevnik (350.000). Hvala tudi novim darovalcem. Po plačilu drugega računa za zidarska dela v višini 899.465 tolarjev je ta trenutek na razpolago še 2.488.000 tolarjev, sporočajo z območnega združenja RK, kjer še naprej zbirajo prispevke na računu 07000-0000187397 (skUc 200) s pripisom "za družino Eržen". D.Ž Neustrezna otrošica hrana Krai\] - Rezultati analize zdravstvenega inšpektorata so pokazali, da je mleko za dojenčke Pikomil 2, ki ga v sodelovanju s španskim pogodbenim partnerjem izdeluje novomeška Krka, neustrezno in ga zato umikajo iz prodaje. Analiza je ugotovila neustrezen vonj in preseženo dovoljeno vsebnost bakterije bacillus cereus. Proizvajalec se kupcem opravičuje in jih prosi, da takoj prenehajo uporabljati ta izdelek in naj ga vrnejo v prodajalne, kjer bodo dobili povrnjene stroške nakupa. D.ŽJ Koncert pri Sv. Voibenku Sv. Volbenk - Starodavna cerkev sv. Volbenka nad Logom v Pol-; janski dolini je bila na binkoštno nedeljo popoldne kraj dobrodelnega koncerta za društvo Sožitje iz Škofje Loke. Prizadevnim organizatorjem Kulturnega društva dr. Ivana Tavčarja iz Poljan je že šesto leto zapored uspelo privabiti okoli 150 pevcev, tokrat iz petih pevskih zborov, in množico obiskovalcev, ki so prostovoljne prispevke namenili Sožitju. Ob domačih zborih iz Poljanske doline, MePZ Poljane p.v. Irene Debeljak in Me PZ Tratarski zvon iz Gorenje vasi .v. Pavla Dolenca, so svoj program izvedli Me PZ Blaž Potočnik iz entvida nad Ljubljano p.v. Ane Erman, MoPZ Adoramus iz Slovenj Gradca p.v. Polone Krpač in MePZ Glasbena matica iz Ljubljane p.v. Tomaža Tozona in navdušili številne poslušalce. Ti so se pripeljali od blizu in daleč, nekateri poromali celo peš ter združili glasbeni užitek, dobrodelnost in lep izlet v praznično popoldne, nam je v imenu organizatorja sporočila Majda Debeljak. D.ž- Torek, 8. junija 2004 KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 15. STRAN Poskusni projekt Hitrost od tega do naslednjega junija Slavko Sitar sumi soseda Nadzor so poostrili na odsekih državnih in kranjskih lokalnih cest, kjer najpogosteje prihaja do prometnih nesreč s hudimi posledicami. Kranj - V okviru nacionalnega programa varnosti cestnega prometa, sprejetega pred dvema letoma, je notranje ministrstvo med drugim zadolženo za izpeljavo projekta Hitrost. Hitrost je namreč že dolga leta (dostikrat tudi v spremljavi z alkoholom) naj pogostejši in najbolj krvav vzrok prometnih nesreč. Zato so v Policijski upravi Kranj 1. junija začeli projekt, ki naj bi zmanjšal število nesreč in omilil posledice, poskusno uvajati. Sklenili ga bodo junija prihodnje leto, rezultate pa objavili avgusta. Za nadzor so v Policijski upravi Kranj izbrali nekatere nevarne odseke v Kranju in okolici pa tudi tri lokalne ceste v Kranju. Po analizah prometnih nesreč so jih metodološko razvrstili v tri skupine; "črni" odseki pomenijo najbolj problematične odseke, "rdeči" ne dosegajo ocene tveganja črnih odsekov, vendar še vedno izstopajo, "modre" odseke pa so izbrali po načelu situacij ske preventive, glede na željo ljudi in druge operativne potrebe. Policijski enoti bosta približno dve tretjini vseh meritev opravljali na črnih odsekih, večinoma z vidnimi nadzori hitrosti, medtem ko bodo na rdečih in modrih odsekih vidne nadzore kombinirali s prikritimi. Skrite meritve pa bodo uporabili za primerjalne analize med trajanjem projekta. "Črni" cestni odseki V to skupino so po analizi prometnih nesreč "padli": odsek hitre ceste Podtabor - Črnivec, Hitrost, ki gre dostikrat z roko v roki z alkoholom, je najpogostejši vzrok hudih prometnih nesreč, opozarjata prometni inšpektor Boštjan Omerzel (levi) in komandir postaje prometne policije Jože Pasar (ob njem). -Foto: Tina Dok odseki regionalnih cest Kranj -Spodnji Brnik, Krai\j - Preddvor, Krai\j - Jeprca, Kraiy -Bistrica pri Tržiču, Polica -Podtabor, Polica - Labora ter lokalne ceste v Kranju Bleiwei-sova, Škofjeloška in Cesta Staneta Žagarja. Inšpektor za promet v Policijski upravi Kranj Boštjan Omerzel, zadolžen za projekt Hitrost, je povedal, da bosta policijski enoti razen merjenja hitrosti na cestah ponovno pregledali tudi prometno signalizacijo za omejitev hitrosti, preverili njihovo veljavnost, morebitno navzkrižje, zmanjševanje sporočilne vrednosti znakov in poško- dovanje ali spremenjenost. O ugotovitvah bo policija obvestila upravljavce cest. Projekt, pri katerem policija pričakuje tudi medijsko podporo, je razdeljen na trimesečja, po vsakem trimesečju bodo opravili analizo prometne varnosti in potrebne prilagoditve zaradi morebitne selitve hitrosti in nesreč na druge odseke cest kot tudi zaradi pripomb in pobud javnosti. Letos že sedem mrtvih Projekt Hitrost, katerega osnovni cilj je večja varnost na cestah, slovenski vozniki očitno potrebujejo. Namesto da bi se število prometnih nesreč in njihovih žrtev zmanjševalo, letos v primerjavi z lani spet narašča. Gorenjska je s sedmimi smrtnimi žrtvami do 1. junija na lanski črni statistiki. "Mrtvih je enako kot lani, kar za četrtino pa se je v prvih petih mesecih povečalo število prometnih nesreč s huje ranjenimi udeleženci," pravi Boštjan Omerzel. "V Policijski upravi Kranj smo lani kršiteljem izrekli več kot 54.000 kaznovalnih ukrepov. Dvomimo, da bi to število lahko še naprej povečevali. Tudi. zato smo policijsko delo usmerili v najbolj prometne in nevarne odseke." Helena Jelovčan Kršitve volilnega molka Kranj - Opolnoči s petka na soboto, 12. junija, se mora po zakonu o volitvah ter zakonu o volilni kampanji končati javna volilna propaganda za volitve poslancev v Evropski parlament. Vsi, ki zaznajo kršitve volilnega molka, lahko od tedaj pa do nedelje, 13. junija, do 19. ure, ko se volišča zaprejo, to sporočijo dežurni službi ministrstva za notranje zadeve, na telefonski številki 080 12 00 ali 080 21 13. H. J. IMGLAS' Gorenjski glas, d.o.o., Zoisova 1, Kranj Povzročitelj je pihal Kokra - Prometna nesreča, ki se je zgodila v petek popoldne na regionalni cesti Kranj-Jezersko v Kokri, seje na srečo končala le z razbito pločevino. Policisti so povzročitelja, 62-Ietnega voznika iz Kranja, preizkusili z alkotestom. Napihal je kar 2,76 grama alkohola na kilogram krvi. H. J. Pri mlekarni spet počilo Z motorjem v zadek punta Naklo - 26-letnik iz Naklega je v nedeljo, 6. junija, ob 19.25 z motorjem honda CBR 600 F vozil po regionalni cesti Naklo -Podbrezje, ko je zunaj Naklega pred seboj opazil avto fiat punto 55S, ki ga je peljal 58-Ietni Radovljičan. Ta je pred tem zapeljal s stranske na prednostno cesto in vozil proti Podbrezjam. Zaradi hitrosti je motorist pri dohitevanju kljub zaviranju silovito trčil v zadek avta. Po trčenju je motorist padel, drsel po cesti 27 metrov in se huje ranil, punta pa je odbilo levo na travnik. Voznik in njegova 79-letna sopotnica iz Tržiča sta se lažje ranila. Vse tri so odpeljali na urgenco v Klinični center. H. J. Golobe v Vogli ah streli aj o Minuli torek popoldne je Slavko Sitar pred lino golobnjaka našel mrtvega gbloba, ustreljenega v vrat. Voglje - "To ni prvič," pravi Slavko Sitar, "Začelo se je lani, ko sem za veselje kupil deset parov golobov jgismonoŠ. Imam jih doma pri starših, ki jima hodim pomagat. Ze lani je bilo ustreljenih več golobov. Klical sem policiste, ki so soseda opozorili, proti njemu pa sem vložil tudi zasebno tožbo." Slavko Sitar ne razume, zakaj so golobi sosedu na poti, saj, kot trdi, ne sedajo po njegovi hiši. Pa tudi, če bi, se na tak način ne spravlja nad živali. "Minuh torek se je spet zgodilo. Ko sem nekaj po tretji prišel iz službe, je pred lino golobnjaka ležal bel golob. Ustreljen v vrat. Z zračno puško, diabola ima na vrhu konico. Enako so bili ustreljeni tudi prejšnji golobi. Spet sem poklical policijo. Kriminalisti so goloba fotografirali in ga odnesli s seboj, sam pa sem spet odšel k odvetniku, da dopolni tožbo," je pripovedoval Slavko Sitar. Njegovo pripoved smo preverili tudi pri komandirju kranjske policijske postaje Miranu Oštirju. "Res je. Dogodek smo obravnavali kriminalisti. Sitar sumi soseda, na kriminalistih pa je, da sume potrdijo ali ovržejo z dokazi. Trenutno še zbiramo obvestila v zvezi s kaznivim dejanjem poškodovanja tuje stvari in kršenjem zakona o orožju," je povedal Miran Oštir. H, J. KRIMINAL K Vrtaču po novega audija Kranj - V noči s sobote na nedeljo je nekdo vlomil v salon Avto-hiše Vrtač v Stražišču. Poiskal je kontaktne ključe za novega audija A8 3.0 TDI, ga vžgal in se odpeljal v neznano. Avto je vreden okrog 17,7 milijona tolarjev. Skuter, kolo, tablice Kranj - Lopovi manjšega kalibra pa se zadovoljijo tudi s cenejšimi vozili. Tako je minuli četrtek popoldne iz kolesarnice srednje ekonomske šole izginil skuter piaggio gillera funner 50 z registrsko tablico KR F4-120, letnik 2000, rumeno črne barve, vredno približno 450.000 tolarjev. Skuter ima na okvirju oznako ZAPC 14 0000 3096306, na motoiju pa C148M. Kranj - Z dvorišča stanovanje hiše v Drulovki je nekdo ukradel zaklenjeno gorsko kolo scott voltager Y2-3, s serijsko številko ogrodja PT312460. Kolo je vredno okrog 90.000 tolarjev. Kraty - V četrtek dopoldne je nekdo z osebnega avta, paikirane-ga pri podjetju Iskratel na Laborah, ukradel registrsko tablico LJ C8-30X, V plastični okvir je nato vstavil preizkusno tablico z oznako LJ A25-143. Zalog za več mesecev Škofja Loka - V noči s četrtka na petek je neznanec vlomil v Mer-catoijevo trgovino na Kidričevi cesti. Iz skladišča je odnesel za približno 600.000 tolarjev cigaret različnih znamk, suhomesnatih izdelkov in pločevink piva. H. J. RKMAUI.T Habljena vozilu ■T' ' i ' ^^ ■........ <,. ^ • -- -< ^ ;,-t*-.-(• , Kraiy - Trki v križišču pri mlekaini so bolj običaj kot izjema. V P^tek, 4. junija, okrog pol enajstih zvečer je spet počilo. Udeleženci jo k sreči odnesli brez hujših posledic, čeprav so vozniku in sopotniku v rdečem jugu morali pomagati iz razbitin kranjski pok-''cni gasilci. Razen avtov je utrpel posledice tudi semafor. Foto: Gorazd Kavčič Motorist ovinka ni zvozil Bistrica pri Tržiču - 49-letni voznik motorja BMW R 65, doma iz Naklega, je v petek, 4. junija, malo pred poldncvom peljal po lokalni cesti od Bistrice proti Kovorju. V ostrem desnem ovinku zunaj Bistrice je zaradi neprilagojene hitrosti padel, sedemnajst metrov drsel po cesti in obležal hudo ranjen. Zdravijo ga v jeseniški bolnišnici. vi Alp«tour Remont d.d.. Kranj, ljubljanska c. 22.4000 Kranj Tel.: (04) 201 52 25, Faks: (04) 201 52 11 VSE ZA VAŠ AVTO NA ENEM MESTU ODPRTO: 7" - 19®* SOBOTA: 8** - 13** http://www.alpetour~remont.si im GORENJSKI GU\S • 16. STRAN ZGODBA / info@g-glas.si Torek, 8. junija 2004 Po čutim se kot zdravilišču Mineva leto dni, odkar je tudi na Gorenjskem odprta varna hisa, kamor se zatekajo ženske, ki niso vec mogle prenašati družinskega nasilja. V tem času je v njej poiskalo zatočišče 24 žensk in 32 otrok, trenutno pa je polnih vseh šest sob varne hiše. Sonjina zgodba je zgovoren primer, zakaj žrtve nasilja odidejo od doma. f u Kranj - A še prej kratka predzgodovina. Varna hiša Gorenjske je projekt gorenjskih centrov za socialno delo, ki so Čutili potrebo po takšnem zatočišču za žrtve nasilja. Doslej so jih namreč pošiljali v varne hiše v druge slovenske kraje, kar za ženske z zaposlitvijo ni bilo najugodneje. 17 gorenjskih občin je kupilo hišo, vse občine še vedno sofinancirajo tudi program, znatna sredstva daje tudi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, je povedala vodja Varne hiše Gorenjske mag. Vilma Regovc. "Lokacija varne hiše je skrivnost, ki jo morajo žrtve varovati v zameno za varnost in anonimnost. Ob prihodu v varno hiŠo podpišejo posebno izjavo o tem, tajnost svoje namestitve pa morajo varovati tudi pred najbližjimi sorodniki. Tako so tudi slednji zaščiteni pred pritiski morebitnega nasilneža. Imeli smo primer, ko je žrtev želela vsaj svoji mami povedati, kam se je zatekla, vendar smo ji odsvetovali in ona je spoštovala naŠa pravila. Zgodilo pa se je pričakovano: ko ga je zapustila, je nasilni partner najprej odšel k njeni mami in zahteval, da mu v pove, kje je hčerka. Ce bi gospa to vedela, bi morda pod težo groženj klonila in mu povedala," pravi Vilma Regovc. V primeru, da bi žrtev izdala lego varne hiše, bi morala to seveda 4 zapustiti, dodaja Regovčeva, ki je v varni hiši tudi strokovna delavka. Poleg nje je zaposlena še socialna delavka, v pomoč pa sta tudi dve javni delavki. Vsi skrbno in odgovorno varujejo skrivnost. Povsem jasno je, da v naši zgodbi ne moremo razkriti prave istovetnosti žrtve, ki je bila pripravljena spregovoriti, a tudi Vilma Regovc se je odločila, da se ne bo fotografirala za časopis. Vseeno je, če tudi ljudje, ki jo srečujejo v soseščini varne hiše, ne vedo za pravi razlog njene navzočnosti. Kaj sediš, ali nimaš nobenega dela! In sedaj k Sonjini zgodbi. Pred menoj je ženska tridesetih let, urejena in samozavestna. Nič na njej ne kaže, daje doživljala nasilje. Toda ko počasi trga iz sebe srhljivo pripoved o tem, kaj je doživljala zadnja leta in kako moža niti njena nosečnost ,ni ustavila pred nasiljem, se ji obraz vidno spremeni. "Živela sem skupaj z možem in njegovimi otroki iz prvega zakona. V začetku je bilo vse v redu, nato pa so vsi skupaj pokazali svoj pravi obraz. Mož me je pretepal, poniževal, žalil. No- bena stvar ni bila dobro narejena. Ves Čas sem trepetala, ali sem naredila vse prav. Če me je on ali kateri od njegovih otrok dobil, da sem sedela, so začeli vpiti, zakaj sedim, ali nimam nobenega dela. Spala sem v dnevni sobi, kar je pomenilo, da sem šla vedno spat zadnja, ko so vsi drugi nehali gledati televizijo. In zjutraj sem vedno vstala prva, da sem bila spet vsem na voljo, če so kaj potrebovali. Teh navad se niti v varni hiŠi še nisem znebila in tukajšnje ženske so mi morale dolgo prigovarjati, naj vendar neham kar naprej nekaj delati, naj sedem, naj spijem kavo, naj pridem, da se malo pomenimo. Tega od doma nisem bila vajena. Doma tudi nikoli nisem nikamor šla. Ni govora, da bi šla na primer z otrokom na sladoled. Kadar sem šla V Varno hišo Gorenjske lahko ženske, ki doživljajo družinsko nasilje, pokličejo na številko 051/200-083. v trgovino, nikoli nisem smela porabiti več kot dveh tisočakov. Doma sem morala možu predložiti račun in se zagovarjati za vsak tolar, ki sem ga potrošila. Sama sebi nikoli nisem ničesar kupila, čeprav sem bila zaposlena in sem imela svoj zaslužek. Plačilno kartico je imel mož, pozneje, ko sem smela z njo razpolagati, pa sem morala takoj dvig;iiti vso plačo in mu jo izročiti. Ven nisem hodila, če pa sem že šla in meje kakšna soseda ogovorila, sem se takoj umaknila. Nimaš s kom govoriti, mi je zabičal mož. Zase nikoli nisem ničesar kupila. Če sem hotela na primer kupiti nove nogavice, si nekaj dni zapored nisem privoščila kave, da sem prihranila dovolj za nogavice. Ko danes vse to pripovedujem, je samoumevno, da je bilo takšno ravnanje eno samo nasilje. Ko pa se mi je dogajalo, se mi je zdelo, da tako pač mora biti. Tudi sama sem mislila, da nisem nič vredna, kakor so mi dopovedovali mož in njegovi. Le Ženskam ni treba trpeti družinskega nasilja. pretepanja nisem mogla prenašati. Ko sem prvič šla od doma v zatočišče precej daleč od doma, meje vabil nazaj, obljubljal vse mogoče, se mi dobrikal ... nato pa grozil, da mi bo vzel otroka. Prvič sem se vrnila, drugič pa se zagotovo ne bom. Preveč hudega mi je storil. Niti v bolezni niti v nosečnosti mi ni stal ob strani. Ko meje tako pretepel, da so me odpeljali v bolnišnico, pa mi je bilo končno dovolj. Z obema otrokoma sem na predlog socialne odšla v varno hišo." Ženskam ni treba v nedogled trpeti nasilja Dosedanje žrtve nasilja so v varni hiši na Gorenjskem bivale najdlje tri mesece, dve (tudi Sonja) pa sta tu še enkrat dlje, a tudi njuno bivanje se počasi iz-♦ teka. Od 55 žensk, ki so prebivale v njej, se je ena vrnila že drugič. Nekatere so si po odhodu našle najenmiška stanovanja in v njih živijo, spet druge so si drugače uredile življenja. Nobena od uporabnic gorenjske varne hiše, ki so odšle na svoje, se za sedaj še ni vrnila k nasilnemu partnerju, pravi Vilma Regovc, kar malce ponosna na dejstvo, da so ženske našle dovolj moČi in samozavesti za nov življenjski začetek. "Včasih je med ženskami veljalo prepričanje, da je treba v nevzckžnem življenju z nasilnim partnerjem potrpeti vsaj toliko časa, da otroci odrastejo. Danes to ne drži več, uporabnice varnih hiš so stare v povprečju okoli trideset let, imajo otroke različnih starosti in mnoge od njih niso več pripravljene prenašati nasilja, pa naj gre za telesno ali psihično, za nadzor nad gibanjem ali nad denarjem ter za vklepanje žensk v materialno odvisnost od partnerja," pravi Regovčeva. "Spoznavajo, da nasilje, ki se dogaja za zaprtimi vrati, ni družinska stvar, ki se nikogar ne tiče, pač pa kaznivo dejanje, kjer se krivca kaznuje, žrtvi pa nudi ustrezno zaščito, če nanizam še nekaj statistike: v povprečju žrtve v nasilnem odnosu vztrajajo osem let, nasilneži sami pa večinoma izvirajo iz družin, kjer je bilo nasilje vsakdanji pojav. Takih je kar tri četrtine. Podatki kažejo tudi, da ženske ubežijo do sedemkrat, ker so po vrnitvi vselej znova izkusile nasilje. Pogosto so ujete v krog, iz katerega se težko iztrgajo, nasilni partner pa jih vedno znova zvabi nazaj, bodisi s kesa-njem in obljubami, da bo poslej drugače, bodisi z grožnjami, med katerimi so ženske najbolj občutljive na tiste, da jim bo vzel otroke. Preden ženska naredi odločilni korak in odide od k doma, je potrebnega veliko poguma. Polna je strahov, kaj bo naprej, kje bo živela in kako, ah je ne bo nasilni partner našel in ji še naprej grenil življenja ... Strinjam se z vami, daje krivično, da se mora v nasilnem odnosu umakniti žrtev, namesto da bi bil kaznovan in odstranjen nasilnež. Zakonodaja, ki bo to popravila, je že sjprejeta, izvajati jo bodo pričeli letos. Varne hiŠe pa bodo kljub temu še potrebne. Vanje žrtve nasilja pretežno pošiljajo centri za socialno delo, velikokrat pa se ženske obrnejo tudi neposredno na nas. Včasih jim veliko pomeni že telefonski pogovor, v katerem jim povemo, kakšne možnosti imajo, da se nasilju uprejo. Pod pritiskom nasilja so odločitve težke, ko pa ženske pridejo v varno hišo, lahko tu v miru razmislijo, kaj jim je storiti. Strokovni delavci v varni hiši in tudi iz zunanjih institucij jim svetujemo, nudimo podporo pri urejanju nadaljnjega življenja, skušamo jim okrepiti omajano samopodobo, kajti ženske v nasilnem odnosu doživljajo tudi poniževanja, zaradi katerih izgubijo samozavest in samospoštovanje. V varni hiŠi pa tudi spoznajo, da niso edine, ki se jim to dogaja, da ni prav, da se jim to dogaja, da gre za kaznivo dejanje nad njimi in da pri tem niso krive. Spoznajo» kam se lahko obrnej o v primeru nasilja in si naberejo izkušenj, s katerimi lahko čez čas zaživijo na novo, brez nasilja." Zbudili so mi občutek lastne vrednosti v že življenje v varni hiši se jim zdi nekaj povsem novega. Tudi Sonji, ki ima po veČ mesecih bivanja v njej občutek, kot da je prišla v zdravilišče. Vsi so prijazni z njo, česar doslej ni poznala. S svojim denarjem lahko počne, kar hoče, s svojim časom prav tako. OmogoČiU so ji, daje vodila delavnico peke peciva in tako dobila občutek, da sta njeno delo in ona sama nekaj vredna. Sama gre v trgovino, otrokoma kupi sladoled, nič več se ne boji, ko se po telefonu sliši z (nekdanjim) možem. Prva dva meseca ni imela nobenih stikov z njim, pozneje pa je center za socialno delo uredil tako, da se oče srečuje z otrokoma. V prihodnje Sonja načrtuje, da bo vložila tožbo za razvezo. IŠče si stanovanje in službo. Spočetka si ni upala sama nikamor niti telefonirati, od drugih je pričakovala, da ji bodo urejali zadeve pri zdravniku, na uradih in drugje. Sedaj poskuša že sama, v začetku pa je bila tako prizadeta, da je ves čas le jokala in trepetala, kaj bo. "V meni so zbudili občutek lastne vrednosti," trdi Sonja, ki bi najraje kar ostala v varni hiši. Vanjo je prišla brez vsega, ko se bo njeno bivanje izteklo, pa bo odšla z nekaj veČ izkušnjami, kaj v prihodnje početi s svojim življenjem. Nekaj jih je pridobila od strokovnih delavcev, ki so ji pokazali, da je mogoče živeti tudi drugače, nekaj od sostanovalk, ki so v varno hišo prinesle vsaka svojo žalostno zgodbo. Sedaj je Sonja zelo optimistična v svoji odločenosti, da si poišče stanovanje in delo, toda eno in drugo bo težko. Trdno pa je prepričana, da se ne bo veČ vrnila k nasilnemu možu in sebe z otrokoma izpostavljala človeka nevrednemu življenju. Danica Zavrl Žlebir, foto: Tina Doki Piše Miha Naglič Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih 588 Janez Subic, domotožni Evropejec Ko je bil Lavtižar za kaplana v Poljanah, se je seznanil s Šubici. "Šuhičeva rodovina na Poljanah nad Škofjo Loko je slovela od daljnih časov radi posebne nadarjenosti v slikanju in lesnem podobarstvu. Že stari oče Janeza Šubica, Pavle Št4bic, posestnik in mlinar v Hotovljah pri Poljanah, je bil občeznan kipar. Napravil je veliko podob Kristusa na križu za bližnjo in daljno okolico. Kip Kristusa na Kalvariji pri Škofji Loki je njegovo delo. Prav tako hrani kranjski deželni muzej dva Pavletova mala kipa, predstavljajoča kranjske prosjake. Tudi oče Janeza Šubica, Štefan Šubic, je zaslovel po Kranjskem kot spreten cerkven podo-bar in slikar Njegov talent sta podedovala sinova Janez in Jurij Šubic ter si pridobila s svojo umetnostjo v slikarstvu častno ime ne le v domovini, temveč tudi v inozemstvu. O obeh hočemo povedati kaj več in sicer najprej o Janezu, pozneje pa o njegovem mlajšem bratu Juriju Š u biču." Še preden ju opiše, poudari ^Mvtižar, kako zelo sta bila brata oba navezana na svoj rojstni kraj, pa sta oba umrla v tujini in sta tam tudi pokopana, Janez v mestu Kaiserslautern na Bavarskem, Jurij pa v Lipskem (Leipzig) na Saškem. Janez Šubic, sin Štefana in Ane, se je torej rodil v Poljanah, 26. oktobra 1850. "Najprej je hodil v domačo šolo, potem pa ga je dal oče v nadaljno izobrazbo v Ljubljano. Tukaj je ostal tri leta v gimnaziji- Rad hi bil obiskoval še nadaljne razrede, toda vrniti se je moral radi slabega zdravja domov. Ob dobri postrežbi je toliko okreval, da je pomagal oČetu pri slikarst\'u. Še ne doraslega je sprejel slikar Janez Wolf v pouk. Pri tem slovečem mojstru je mladi Šubic zelo dobro napredoval. Wolf je stanoval takrat v Št. Vidu nad Ljubljano v hiŠi podobarja Tomca in razlagal Šuhicu vse stroke, ki so združene s slikarsko umetnostjo. Te stroke so: Pouk o okraskih ali ornamentiki, o raznih slogih slikarstva, barvah, o perspektivi in o zgodovini slikarske umetnosti - .vse je prišlo na vrsto. Janezovi prvi dve sliki, ki jih je napravil za župnijsko cerkev na Poljanah, sta bili kamenjanje svetega Štefana in štirje jezdeci, ki jih opisuje sveti Janez evangelist skrivnostnem razodetju. Obe sta dobro narejeni in pričata o nadarjenosti mladega umetnika. Leta J870 je zopet naslikal, dvajset let star, dve altarni podobi (Mater božjo in svetega Jožefa) za neko cerkev v Minesoti v Severni Ame- riki po naročilu ondotnega škofa Janeza Mraka /tu se Lavtižar zmoti, ime mu je bilo Ignacij/. Ko se je škof Mrak po dovršenem cerkvenem zboru v Vatikanu mudil v svoji rojstni vasi Hotovlje pri Poljanah, je vzel omenjeni dve sliki s seboj v Ameriko. " Kmalu je tudi Janezova pot vodila v svet, najprej v Rim, po tem na Dunaj, v Prago in naposled v Kaiserslautern. O tem obdobju bomo pisali posebej. Tu omenimo še enkrat njegovo navezanost na dom. "Toda domotožnost se % i t . > je vedno bolj oglašala v njegovem srcu. Prišel je sicer Janez Šubic. Sestra Mica, 1880 vsako leto o velikih počitnicah domov, pa se je vselej težko ločil od rojstne vasi. Pisal je prijatelju, da bi rad pustil dobro službo i' tujini in se vrnil v Poljane. Bolestno hrepenenje po domačem kraju in preveliko zaposlenje v izdelovanju naročil mu je izpodkopalo zdravje. Na nekem izletu se je še močno prehladil, da ni bilo več pomoči. Najboljši zdravniki v Kai-serslauternu so mu predpisovali zdravila, toda brezuspešno. Dne 25. aprila 1889je zaspal za ta svet. Njegov najmlajši brat Lojze mu je zatisnil oči. MeŠČani v Kaiserslauternu so mu napravili veličasten pogreb." , Ob grobu mu je govoril ravnatelj tamkajšnjega obrtnega muzeja, za katerega je največ delal. In kakšen je bil kot človek? "Janez Šubic je bil odkritosrčen prijatelj in navdušen domoljub. V družbi je bil vesel; zadnja leta pa je bil bolj žalosten, ker je bil od doma. Dočakal je samo 38 let, naredil v tej kratki dobi nenavadno veliko lepega ter proslavil svojo domovino, ki naj mu ohrani hvaležen spomin." Ko bi Lavtižar te vrstice pisal danes, bi verjetno dodal, da sta bila brata Janez in Jurij Šubic izrazito evropska slikarja. Deležna sta bila tedanje najboljše evropske akademske izobrazbe, delald sta za evropske naročnike in hkrati ostala zvesta domovini. Tistim, ki bodo morda naslednjih letih uspeli pridobiti kako naročilo iz dežel EU, bi lahko bila za zgled. r^, i.. i Torek, 8. junija 2004 GOSPODARSTVO / Stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 17. STRAN V Savskih elektrarnah opozarjajo, daje obnova hidroelektrarne Moste nujna in neizogibna. Prepričani so, da so pripravili okolju prijazen projekt. v Žirovnica - V četrtek so Savske elektrarne sklicale novinarsko konferenco, na kateri so podrobno predstavili projekt obnove HE Moste in vrednotenje vplivov projekta na oko^e. Predstavitev obnove in vplivov na oko^e so naslovili 'Modro sožitje' in v teh dneh bodo seznanili s tem tudi vsa gospodii\jstva. Prepričani so, da je projekt 72 milijonov evrov vredne investicije zgledno pripravljen. Kar deset let že potekajo priprave na obnovo hidroelektrarne Moste, ki je po 51 letih obratovanja nujna in neizogibna, je uvodoma poudaril direktor Savskih elektrarn Drago Polak. Ta elektrarna je edina, ki lahko v slovenskem elektroenergetskem sistemu s svojo veliko akumula- # • cijo pnspeva vrsno energijo za premagovanje konic porabe in je tudi pomemben element zagotavljanja stabilnosti električne oskrbe na Gorenjskem. Dolini Save grozi ekološka katastrofa Alternative pripravljenemu projektu praktično ni, je v podrobni predstavitvi projekta in vlivov na okolje opozoril vodja proizvodne enote HE Moste Anton Koselj. Elektrarna je povsem dotrajana, strojnico ogrožajo neustavljivi plazovi, akumulacijo, v katero so se nalagali strupeni ostanki iz jeseniške železarne, je nujno potrebno sanirati. Cilj izgradnje drugega izravnalnega jezu ni le v povečanju učinkovitosti, torej moči, pač pa tudi z namenom preprečevanja udarnih valov, ki bi jih sicer morala ustavljati načrtovana, vendar nikdar izgraj ena elektrarna pri Radovljici, in ki povzročajo hudo erozijo savskih bregov. Če elektrarna ne bo sanirana, ji grozi ustavitev, deko-misija, pri Čemer se bo v dolini Save težko izogniti ekološki katastrofi. Projekt je nastal na podlagi izbora med 22 variantami in pri tem so se zgledovali po 14 že uresničenih tovrstnih obnovah po vsej Evropi. Moč se bo skoraj potrojila Obnova HE Moste po predlaganem projektu, poleg sanacije obstoječe elektrarne, pomeni zelo pomembno doinstalacijo. Nova strojna oprema elektraine, zlasti pa postavitev novih agregatov pod izravnalnim bazenom naj bi pomenile povečanje moČi za 190 odstotkov in možnost povečanja proizvodnje električne energije za 70 odstotkov. Pri tem, poleg občutno boljšega izkoristka obnovljive vodne energije, zlasti poudarjajo možnost hitrega aktiviranja konične moči do 40 MW s sekundno regulacijo v obsegu 12 MW. To bi za Slovenijo pomenilo pomembno zmanjšanje uvoza najdražje vršne energije (že sedaj v HE Moste proizvedejo 86 odstotkov vse slovenske vršne energije) in pomembno oporno točko za obnovo v primeru razpada elektroenergetskega sistema. Pri sanaciji bo sodeloval tudi Acroni Zaradi dolgoletnega onesnaževanja Save Dolinke z industrijskimi in komunalnimi odplakami se je v akumulaciji HE Moste nabralo 2 milijona prostor-ninskih metrov strupenih usedlin, ki so sicer stabilizirane pod plastjo naravnega nestrupenega mulja. Večji problem je približno 1.200 metrov levega brega, kjer je do leta 1997 Acroni odlagal železarsko žlindro. Ob prenovi nameravajo s sodelovanjem Acronija te brežine urediti s kamnometno oblogo, pod katero bo filtrima plast, ki bo preprečila nadaljnje izpiranje, urejeni pa bodo tudi nadaljnji iztoki hladilnih in tehnoloških voda. Pri usposabljanju nujnega talnega izpusta sta predlagani dve možnosti: odlaganje približno 8 tisoč prostornin ski h metrov mulja na višje ležeče terase ob akumulaciji, ali deponija v sami akumulaciji. Kaj bo potopil izravnalni bazen Najbolj v javnosti sporni del obnove je zagotovo izravnalni bazen za 18 metrov visoko pregrado, s katerim bo potopljenih 32 hektarov površin. Že ta podatek pove, da pri tem ne gre za veliko jezero, kot to razglašajo nekateri. Potopljene bo 7 hektarjev obstoječe rečne struge in obrežni prostor, ki pa ga Sava v sedanjem času močno načenja. Potopljene bodo 3/5 mokrišča Beije, pri čemer v Savskih elektrarnah opozarjajo, da erozija ob sedanjem režimu vsako leto odnese približno 1 meter brežine, saj je od leta 1972 do 2004 Sava Dolinka v Beriu odnesla 32 metrov brežine. Če je danes to mo-krišče pogosto divje odlagališče odpadkov, nameravajo ob obnovi zemljišča odkupiti, urediti in z ureditvenimi ukrepi brežine zaščititi. Redke rastline (med njimi tudi ogrožene loeselove grezovke in navadne rezike) nameravajo preseliti v nadomestne , >f ' ..t f ' ♦ iV Ä . 1 f.i i -iovpzÄVA BREG - ZASIP . ® Ö-V . ..v * ' r '' strojnica he Moste li . i I 'V »•<> -7 r . - SM^fi BLEO ® M i 1 HE Moste III »'UbllDA 2A fiClf IfiRlSČI »arftr Bieiski mosi življenjske prostore (biotope), očitek o tem, da bodo potopljeni zanimivi lehnjakotvorni izviri, pa ne drži. Ti bodo ostali ohranjeni, vključno z glavnim, ki napaja Beije. Tudi bojazen o tem, da bo povečana vodna površina zaradi izravnalnega bazena povzročila spremembe v mikrbkli-mi, predvsem povečanje pogostosti megle, je po ocenah strokovnjakov - najvidnejših slovenskih meteorologov in iz katedre za meteorologijo FNT, neupravičena, saj je puhteča megla nad vodno površino debela le nekaj metrov. Tudi razlike v višinah jezera in vode v podtalnem zajetju Bleda (jezero je 24 metrov nižje) dokazujejo, da vpliva na podtalnico ne more biti. tivno posebno brošuro 'Modro sožitje', ki jo bodo v teh dneh razdelili v vsa gospodinjstva. V Času priprav so že imeli številne pogovore z neposredno prizadetimi: lokalnimi, skupnostmi, ribiči, golfisti, raftaiji, le z okolje var stveniki, ki se na njihova (doslej štiri) vabila ne odzivajo. Še niso našli skupnega jezika. Prepričani so, da Odbor za zaščito Save Dolinke trosi veliko dezinformacij, se zanaša na moč ulice in hkrati izogiba soočenju argumentov. Izredna seja blejskega občinskega sveta rii bila na njihovo pobudo, saj so želeli, da bi pred tem seznanili javnost s projekti in njegovimi vplivi, na sejo pa tudi niso bili vabljeni. Sprememba odloka, ki odprav- Projekt obnove HE Moste so razložili (od leve); Anton Koselj, vodja enote HE Moste, Drago Polak, direktor Savskih elektrarn, in Zoran Stojič, avtor poročila o vplivih na okolje. ^t^ica predlagane ureditve ob izravnalnem bazenu HE Moste. Da je načrtovana obnova HE Moste sprejemljiva, ugotavlja tudi obvezno poročilo o vplivih na okolje, ki so ga pripravili v Imos Geateh, predstavil pa direktor in avtor Zoran StojiČ. Povedal je, da so analizirali 28 različnih možnih vplivov na podlagi kar 40 strokovnih podlag (študij). Opozoril je na dejstvo, da dosedanje stanje z vidika varstva okolja nikakor ni sprejemljivo, v človeški naravi pa je, da se na to navadimo, to branimo in se spremembam upiramo. Ko bo Čas javne razprave o lokacijskem načrtu, bo poročilo del razgrnjene dokumentacije tega projekta in ocene na tak način preverljive. Nove turistične možnosti Ob vsem omenjenem načrto-■ valci prenove HE Moste omenjajo tudi razvojne turistično-rekreativne priložnosti, kijih bo omogočala novonastala vodna površina. Poleg možnosti za veslanje bo tu še vrsta obvodnih dejavnosti: pohodništva, kolesarjenja, piknikov, taborjenja, športnih iger, opazovanja narave na naravoslovnih učnih poteh. Pod novim jezom naj bi se izboljšali tudi življenjski pogoji ribam (te bi naselili tudi v novo •jezero) in s tem povečale in popestrile lovne možnosti, zaradi enakomernega iztoka pa se bodo, kljub dva kilometra krajši progi, na preostalih 25 kilometrih izboljšale razmere za že uveljavljeno raftanje. Pomemben podatek, ki smo ga slišali v petek, je tudi ta, da bo nihanje gladine jezera omejeno. Normalno naj bi bilo v obsegu do 2,5 metra, v času turistične sezone pa do največ enega metra. Okoljevarstveniki širijo dezinformacije Predstavniki Savskih elektrarn so zagotovili, da želijo vse prebivalce lega okolja seznaniti s projektom in njegovimi vplivi na okolje, V ta namen so pripravili vsebinsko bogato in ilustra- Ija zaščito Beija, sicer pomeni, kot so dejali, "sprostitev ročne zavore" za nadaljnje postopke, vsekakor pa bodo svet s projektom seznanili in sodelovali v javni razpravi. Poleg omenjene brošure so pripravili tudi posebne spletne strani (www. he-moste.sel.si). Največja investicija na Gorenjskem V Savskih elektrarnah so prepričani, daje investicija v obnovo HE Moste, ki je ocenjena na 72 milijonov evrov, zgledno pripravljena. Polovico naj bi investirali iz amortizacijskih sredstev Savskih elektrarn, ostalo pa iz Holdinga Slovenske elektrarne in kreditov, saj so Savske elektrarne najmanj zadolžena družba v holdingu. Obnova prinaša koristi širši okolici: Jesenicam, z ureditvijo akumulacijskega jezera in deponij žlindre, Žirovnici z izboljšavami infrastrukturnih objektov (ceste, vodovod, kanalizacija, čistilna naprava), le z občino Bled se morajo še dogovoriti. Vsekakor bo investicija pomenila vlaganja v turizem, kar je na tiskovni konferenci potrdil tudi direktor področja Turizem kranjske Save Andrej Šprajc. Štefan Žargi Konec poceni nafte? Dr. Robert Volčjak, Ekonomski Inštitut Pravne fakultete Minuli teden je minil v znamenju nafte. Cena te, za svetovno gospodarstvo hudo pomembne čme tekočine je po terorističnih napadih v Savdski Arabiji spet podirala rekorde in dosegla vrtoglave višine. A napovedi za prihodnost so še bolj črne. Po nekaterih naj bi cena nafte, ki je bila v sredini preteklega tedna tam okrog 42 ameriških dolarjev za sodček, ze kmalu presegla 60 in več dolarjev, največji pesimisti pa govorijo celo o 100 dolarjih za sodček. Vprašamo se torej lahko, ali smo se ze znašli na začetku konca obdobja poceni nafte. Analitiki, ki se sicer ukxwjajo z naftnim trgom, opozarjajo, da trenutne visoke cene črnega zlata niso posledica kakšnega hudega pomanjkanja nafte na trgu ali celo primanjkovanja nafte v globinah zemeljske skorje, kar je tudi neizogibno in se bo nekoč Zgodilo, pač pa prej psihološkega stanja trgovcev z nafto oziroma političnega položaja na področjih, kjer se nahajajo največje zaloge. Največji problem nafte je v tem, da je precej neenakomerno razporejena. Tam, kjer je porabijo največ, je ni dovolj, najbolj bogata nahajališča pa so na najbolj politično in vojaško nestabilnih področjih sveta. Kaj je tu vzrok in kaj posledica, je seveda Čisto drugo vprašanje. Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC), ki pokriva približno tretjino svetovne ponudbe, se je v sredini preteklega tedna z namenom nekoliko pomiriti strasti na trgih odločila povečati količine načrpane nafte za dva milijona sodčkov na dan, začenši s prvim julijem. Trgi, ki so pričakovali večji dvig kvot, so ostali razočarani in tako se je vsa stvar precej razvodenela. Celo nekateri OPEC-ovi ministri so pozneje priznavali, da s to skromno potezo resnično niso pričakovali kakšnega večjega vpliva na cene nafte. če vemo, da je OPEC-ova trenutna proizvodnja nafte približno 26 milijonov sodčkov na dan, da velika večina držav naftnega kartela proizvaja na Zgornji meji svojih zmožnosti in da ima samo nekaj držav, kijih lah-ko preštejemo na prste ene roke, še proste zmogljivosti za občuten dvig količin načrpane nafte, to niti ni tako nepresenetljivo. Če bo cena nafte še naprej ostala pri sedanjih rekordnih vrednostih in žal je razlogov, da ne bi, bore malo oziroma z drugimi besedami je kakršnih koli razlogov, da ostane, več kot tistih, da ne, imajo članice OPEC-a zelo malo preostalega manevrskega prostora, da s poviševanjem kvot dnevno načrpane nafte nižajo njeno ceno. Zadnji dogodki v Savdski Arabiji, ki ji nekateri pravijo kar bencinska črpalka sveta, kažejo, da so morda zdaj teroristi spremenili svojo taktiko in s svojimi nasilnimi dejanji vplivajo na trenutno najbolj uporabljan in cenen vir energije Zahodne civilizacije. Očitno je, da se je končalo kratko obdobje v človeški zgodovini, ko je bila nafta zgolj sredstvo v raznih vojnah, začelo pa se je obdobje, ko nafta postaja njihov cilj. In žal se tudi tu potrjuje znani rek, da cilj opravičuje sredstvo. v KRANJCANKA V^ W W n j S k i g 1 a S s 1 T5 a fn^ 21 o o Laze 18a, 4000 Kranj ČIŠČENJE CISTERN DOSTAVA KURILNEGA OLJA Mladinska knjiga ZALOŽBA nudi delo TELEFONSKIM SVETOVALCEM/-KAM v telefonskem studiu Založbe Mladinska knjiga v Kranju. Vabimo prijazne in komunikativne ljubitelje knjig, da se nam pridružite. V popoldanskem času boste v prijetnem delovnem okolju po telefonu prodajali knjižne uspešnice. Ponujamo vam možnost zaposlitve za določen čas ali honorarno. Prijave pošljite v osmih dneh od objave na naslov: Mladinski knjiia Založba, ti., Sližba za nzfoi kadrti. Slovanska 29.1000 LJuUJana. Za dodatne informacije pokličite med tednom na tel. št. 04/2018200 (ga. Lidija Dajčman). O naši odločitvi vas bomo obvestili v 15 dneh po končanem izbirnem postopku. _/ Polefje v Hotelih Bernardin. > brezplačne počitnice za otroke do 5. leta > 50 % popust za otroke do 14. leta > urejene hotelske plaže in morski park laguna Bernardin, najhit|:ejša pot do morja > novo: Hotel Histrion v celoti klimatiziran OtMla •J GORENJSKI GLAS • 18. STRAN FINANCE, NEPREMIČNINE / info@g-glas.si Torek, 8. junija 2004 Čeprav se je konkurenca na slovenskem zavarovalniškem trgu lani še povečala, je Zavarovalnica Triglav ohranila dosedanji tržni delež, ki še vedno dosega skoraj 41 odstotkov. Ljublana - Zavarovalnica je lani obračunala za 12 milyard tolarjev več zavarovalne premce kot leto prej in ustvarila nekaj več kot 1,2 milijarde tolarjev dobička po obdavčitvi. Dobičkonosnost se je nekoliko zmai\jšala, ker so izoblikovali dodatne izravnalne rezervacye in s tem še izboljšali dolgoročno finančno stabilnost, finančno okrepili nekatera podjetja v skupini in plačali davčne obveznosti iz preteklega obdobja. leta presegle 215 milijard tolarjev in so jih v primeijavi z letom prej povečali za 14 odstotkov. Rešili so 323.224 škodnih primerov in zavarovancem izplačali 74,5 milijarde tolaijev odškodnine oz. zavarovalnine, kar je 17 odstotkov več kot predlani. Lanski dobiček zavarovalnice je po obdavčitvi znašal 1,25 milijarde tolarjev. Življenjskim zavarovancem so iz udeležbe na dobičku pripisali 975 milijonov tolarjev, zavarovancem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja pa so oblikovali rezervacije kritnega sklada v višini 95 milijonov tolaijev. Nova zavarovanja Ob vse večji konkurenci je za vsako zavarovalnico zelo pomembna širitev ponudbe zavarovanj. V Triglavu so lani uvedli enkratno naložbeno zavarovanje in več bančno zavarovalnih "izdelkov", razširili pa so tudi ponudbo premoženjskih zavarovanj . Pri enkratnem naložbenem zavarovanju, ki združuje življenjsko zavarovanje z zajamčeno zavarovalno vsoto in varčevanje, vezano na vrednost enote investicijskih skladov (Triglav Steber 1 in Triglav Renta), so v prvih šestih mesecih trženja presegli zastavljene cilje, saj so obračunali prek 750 milijonov tolar- Jože Lenič Kot je povedal Jože Lenič, predsednik uprave Zavarovalnice Triglav, so lani obračunali 121,5 milijarde tolaijev kosmate zavarovalne premije oz. 12 mih-jard tolarjev ali 11 odstotkov več kot leto prej, s tem pa so si na slovenskem zavarovalniškem trgu zagotovili skoraj 41-odstotni tržni delež. 81,7 milijarde tolaijev premije so zbrali pri občanih in 39,8 milijarde pri podjetjih in drugih pravnih osebah, pri tem pa so 91,5 mihjarde tolaijev predstavljale premije za premoženjsko zavarovanje in 30 milijard za življenjsko. Zavarovalno tehnične rezervacije so ob koncu t jev zavarovalne premije. V okviru sodelovanja z Abanko so ponudil tri nove storitve bančnega zavarovalništva: nezgodno zavarovanje imetnikov osebnih računov, naložbeno življenjsko zavarovanje in življenjska zavarovanja v prodajni mreži Abanke. Pri premoženjskih zavarovanjih je bila glavna novost zavarovanje Asistence doma, v prvih šestih mesecih so sklenili že prek 20 tisoč tovrstnih zavarovanj. In kaj načrtujejo letos? Na področju premoženjski zavarovanj bodo posodobili zavarovanje avtomobilskega kaska, poenostavih požarno zavarovanje in zavarovanje nepremičnin, pripravili posebno ponudbo za obrtnike in male podjetnike ter prenovih ponudbo za zavarovanje živah. Več novosti napovedujejo tudi pri osebnüi zavarovanjih. Junija so začeli s prodajo naložbenega zavarovanja Junior, katerega sestavni del je tudi nezgodno zavarovanje otrok. Zavarovalna vsota se po poteku zavarovanja izplača otro- ku v enkratnem znesku ali v obliki mesečne Štipendije. S skupinskim življenjskim zavarovanjem za zaposlene v podjetjih bodo nadgradili skupinsko prostovoljno dodatno zavarovanje, ki ga zavarovalnica trži skupaj s Skupno pokojninsko družbo. V okviru bančnega zavarovalništva bodo ponudili enkratno naložbeno zavarovanje, ki združuje življenjsko zavarovanje ter varčevanje, vezano na vrednost enot investicijskih skladov Zajček, Vi-pek, Polžek in Sova. Skupaj z Abanko bodo razvili kreditna in hipotekama življenjska zavarovanja za poplačilo neodplačanega dela posojila ob morebitni smrti posojilojemalca. V Triglavu načrtujejo letos ohranitev tržnega deleža in 12-odstotni porast zbrane premije. Premoženjska zavarovanja naj bi predstavljala 73-odstotni delež, delež osebnih zavarovanj pa naj bi v primeijavi z lani povečali za dve odstotni točki, na 27 odstotkov. Cveto Zaplotnik Največ zanimanja za ljubljano Ljubljana - Republiški stanovanjski sklad je že četrtič izvedel raziskavo med varčevalci v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, tokrat je zajel pet tisoč varčevalcev, ki so se v shemo vključili v prvem in v drugem razpisu varčevanja. Vprašalnik je izpolnilo skoraj 1.800 varčevalcev, iz njihovih odgovorov pa je razvidno, da večina (80 odstotkov) varčuje zase in da bo zavod republike slovenije za zaposlovanje PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM KOVINARSKI DEL, OBDELOVALEC KOVIN, LIČARSKl BRU-SILEC, VARILEC, PRODAJALEC, TRGOVINSKI POSLOV. do 11.6.04; CREINA KRANJ, UL. MIRKA VADNO-VA 8, KRANJ; št. del. mest: 6 POM. GOSTINSKI DEL; do 12.6.04; GOSTINSTVO LESKOVŠEK DRAGO S.R. PUŠTAL 60. ŠK. LOKA DEL BREZ POKLICA do 11.6.04; ISKRA MEHANIZMI D.D., UPNICA 8, KROPA; št. del. mest: 3 do 11.6.04; PROSEN COM. D.O.O., SP. DUPLJE 8, DUPLJE; št, del. mest: 2 POMOŽNI DEL do 19.6.04; AMBROŽ MARIJA S.P., LAHOVČE 40, CERKLJE do 26.6.04; LF.AIR-CONDITION, KAJUHOVA UL. 8, ŽIRI ŽIVILSKI DEL V SLAŠČIČARSTVU V PE KRANJ; do 10.6.04; DEAS SINTIČ & PARTNER D.N.O., PETKOVA UL. 34, LJUBUANA OBDELOV. LESA: do 11.6.04; JELOVICA-LESNA ND. D.D., HRIB 1, PREDDVOR; št.del.mest:2 PLESKAR: do 8.6.04; CESTNO PODJ. D.D., JEZERSKA C. 20. KRANJ; št. del. mest: 2 LESAR: do 11.6.04; EGOLES D.D., KIDRIČEVA 56, ŠK. LOKA PEK: dO 3.7.04; OBLAK PETER S.P., GASILSKA 1. GORENJA VAS OBLIKOV. KOVIN; do 8.6.04; HIDRIA PERLES D.O.O., SAVSKA LOKA 2, KRANJ; št. del. m.: 3 STRUGAR: do 18.6.04; SLATNAR PETER, UL. IGNACA BORŠTNIKA 16, CERKLJE MONTER OGREVALNIH NAPRAV: do 23.6.04; ELVO INŽENIRING D.O.O., GRAJSKA C. 44. BLED; št. del. mest; 4 AVTOMEHANIK do 19.6.04; AMBROŽ MARIJA S.R, LAHOVČE 40. CERKLJE; št. del. mest: 2 do 26.6.04; AVTO MARKOVIČ D.O.O.. PODLUB-NIK 249, ŠK. LOKA do 9.6.04; GRZETiC EDVARD S.P, SREDNJA BEU 34 A, PREDDVOR do 12.6.04; HERNEC D.O.O., SP PIRNIČE 53C, LJUBLJANA - ŠMARTNO ELEKTRIKAH ENERG.: do 15.6.04; URBANC ZDRAV-KO S.P. ZALOG 12, GOLNIK SLIKOPLESKAR; do 7.7.04; MEGAMATRIX D.O.O.. STARETOVA ULICA 39, KRANJ AVTOUČAR do 19.6.04; AMBROŽ MARIJA S.P., LAHOVČE 40. CERKLJE do 23.6.04; MOČNIK MARIJAN S.P., BRITOF 162. KRANJ GRADB. DEL., TESAR. ZIDAR. SKUOIŠČNIK: do 19.6.04; GRADBENO PODJETJE BOHINJ, TRI-GUVSKA C. 8, BOH. BISTRICA; št. del. mest: 4 GRADB. DELAVEC: do 15.6.04; REŠET D.O.O., HUJE 9. KRANJ; št. del. mest: 10 POM. DEL. nSAR, ZIDAR, STROJNIK GRADB. MEH.: do 15.6.04; REŠET D.O.O.. HUJE 9, KRANJ; št. del. mest: 4 TESAR do 15.6.04; KOKAU MATJAŽ S.R, RIBENSKA 5 A. BLED; št. del. mest: 2 do 26.6.04; TUSY-TRADE D.O.O., ALJAŽEVA UL. 18. JESENICE ZIDAR; do 13.6.04; TRGIS D.O.O., BELSKA C. 53, PREDDVOR VOZNIK AVTOMEH. do-23.6.04; SODNIKAR NIKO S.P, PREČNA UL. 24, KRANJ do 8.6.04; VRBA D.O.O., STRUŽEVO 4, KRANJ; št. del. mest: 2 PRODAJALEC do 11.6.04; RAVNIKAR PETER S.P., BEGUNJSKA C. 21, LESCE do 11.6.04; EKO - RPM D.O.O., BEGUNJSKA C. 21, LESCE do 8.6.04; SECOND SUN - DRUGO SONCE D.O.O., GREGORČIČEVA UL. 8, KRANJ do 11.6.04; SPORT EXTREME D.O.O.. BRNČIČE-VA 13, UUBLJANA (V KRANJU) KUHAR do 16.6.04; TROMEJA D.O.O., RATEČE 132. RATEČE do 8.6.04; Žl VO BO CERKOVNIK & CO. D.N.O., KAMNJE 42, BOH. BISTRICA NATAKAR; do 16.6.04; TROMEJA D.O.O., RATEČE 132, RATEČE STROJNI TEH.: do 11.6.04; L - PLAN D.O.O., BREZ-NICA1, ŽIROVNICA ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK; do 15.6.04; DIMPEX D.O.O., SP DANJE 5, SORICA (V Zfi. BITNJAH) KONFEKCUSKI MODELAR: do 11.6.04; MODNA KONFEKCIJA KROJ, KIDRIČEVA C. 81. ŠK. LOKA GRAFIČNI TEH.; do 8.6.04; MEDIUM D.O.O.. ZA-BREZNICA 53 C. ŽIROVNICA KOZMETIČNI TEH.: do 8.6.04; IKN D.O.O.. BAŠELJ 27 D.PREDDVOR GRADBENI TEH.; do 3.7.04; ARHES D.O.O.. SP DUPLJE 4, 4203 DUPLJE GRADBENI TEH. IN UNIV. DIPL. INŽ. GRADB.: do 77.04; PROTEO D.O.O., REŠEVA ULICA 4 A. KRANJ; št. del. mest: 2 EKONOMSKI TEH.: do 15.6.04; OŠ STANETA ŽAGARJA, LIPNICA 12. KROPA PLESALEC V ANSAMBLU: do 12.6.04; GOSTINSTVO LESKOVŠEK DRAGO S.P, PUŠTAL 60, ŠK. LOKA ZOBOTEHHIK: do 15.6.04; DEBELAK SIMONA, ZOBOZDRAVNIK, TEKSTILNA 17. KRANJ GIMNAZ. MATURANT: do 15.6.04; SAVA PLUS D.D., CELOVŠKA 175, UUBUANA (V KRANJU) INŽ. TEKSTILNE TEHNOL: do 12.6.04; AOUASAVA D.O.O.. GORENJESAVSKA C. 12. KRANJ PREDM. UČIT. TELESNE VZG.; do 176.04; OŠ PROF. DR. JOSIPA PLEMLJA. SELIŠKA C. 3. BLED PREDM. UČITEU GOSPODINJ.. PROF. RZIKE. PROF. JEZIKA S KNJIŽEVNOSTJO: do 15.6.04; OŠ GORJE, ZG. GORJE 44A. ZG. GORJE; št. del. mest: 3 UNIV. DIPL INŽ. STROJNIŠTVA: do 3.7.04; ARHES D.O.O., SP. DUPLJE 4. DUPUE DIPL INŽ. STROJNIŠTVA: do 11.6.04; L - PLAN D.O.O., BREZNICA 1. ŽIROVNICA UNIV. DIPL INŽ. ELEKTROTEH.. UNIV. DIPL INŽ. GRADB., DIPL INŽ. GRADB.: do 3.7.04; ARHES D.O.O., SP. DUPUE 4, DUPLJE; št. del mest: 3 UNIV. DIPL-EKON. ZA TRANSPORT-LOGIS.: do 11.6.04; PLANIKA D.D.. SAVSKA LOKA 21. KRANJ DIPL EKONOMIST do 11.6.04; CREINA KRANJ. UL. MIRKA VADNO-VA 8. KRANJ dO 3.7.04; MIKONA D.O.O.. PREDILNIŠKA C. 14. TRŽIČ DIPL VZGOJITELJ PREDŠ. OTROK: do 15.6.04; OŠ STANETA ŽAGARJA, LIPNICA 12, KROPA PROF. RAZR. POUKA do 17.6.04; OŠ BISTRICA, BEGUNJSKA C. 2, TRŽIČ do 17.6.04; OŠ FRANCETA PREŠERNA, KIDRIČEVA C. 49, KRANJ do 15.6.04; OŠ STANETA ŽAGARJA, LIPNICA 12, KROPA; št. del. mest: 4 do 17.6.04; OŠ ŽIRI, JOBSTOVA UL. 22, ŽIRI; št. del. mest: 4 PROF. JEZIKA S KNJIŽEV.; do 17.6.04; OŠ PROF. DR. JOSIPA PLEMLJA, SELIŠKA C. 3. BLED PROF ZA MATEM. NARAVOSL PREDM. do 15.6.04; OŠ GORJE. ZG. GORJE 44 A, ZG. GORJE; št. del. mest: 2 do 17.6.04; OŠ PROF. DR. JOSIPA PLEMLJA, SELIŠKA C. 3, BLED; št. del. mest; 2 PROF. ZA VZGOJNE PREDM.; do 17.6.04; OŠ ŠENČUR, PIPANOVA C. 43, ŠENČUR PROF. ZA KOMPOZ. IN GLASB. TEOR.; do 17.6.04; GLASBENA ŠOLA, ŠOLSKA UL. 2, TRŽIČ PROF. DEFEKTOL ZA DUŠEVNO MOTENE: do 17.6.04; OŠ KOROŠKA BEU, C.TALCEV 2, JESENICE PROF. ZA SLEPE IN SLABOVIDNE: do 17.6.04; OŠ BISTRICA. BEGUNJSKA C. 2. TRŽIČ PROF. SLOVENŠČ.: do 17.6.04; OŠ BISTRICA, BEGUNJSKA C. 2, TRŽIČ; št. del. mest: 2 PROF ANGLEŠČ. do 17.6.04; OŠ KOROŠKA BELA. C.TALCEV 2, JESENICE do 15.6.04; OŠ STANETA ŽAGARJA, LIPNICA 12, KROPA PROF MATEMATIKE: do 17.6.04; OŠ ŽIRI, JOBSTOVA UL 22, ŽIRI PROF KEMUE; do 17.6.04; OŠ CVETKA GOLARJA, FRANKOVO NAS. 51. ŠK. LOKA PROF GLASBENE VZGOJE; do 17.6.04; OŠ ŽIRI, JOBSTOVA UL. 22, ŽIRl PROF. ŠPORTNE VZGOJE; do 17.6.04; OŠ BISTRICA. BEGUNJSKA C. 2. TRŽIČ PROF. OSNOVE TEHNIKE IN PROIZV.; do 17.6.04; OŠ ŽIRI. JOBSTOVA UL 22. ŽIRl PROF. ZA PETJE: do 17.6.04; GLASBENA ŠOLA. ŠOLSKA UL 2. TRŽIČ AKAD. GLASBENIK PROF. ZA PIHALA IN TROBILA: do 15.6.04; GLASBENA ŠOLA, UL VIKTORJA KEJ-ŽARJA 22. JESENICE; št. del. mest: 2 UNIV. DIPL BIBUOTEKAR: do 17.6.04; OŠ ŽIRl, JOBSTOVA UL. 22, ŽIRl UNIV. DIPL. INŽ. ARHITEKTURE; do 3.7.04; ARHES D.O.O., SP. DUPUE 4, DUPLJE DR. MEDICINE do 26.6.04; OZG KRANJ OE ZD TRŽIČ. BLEJSKA C. 10. TRŽIČ do 3.7.04; OZG OE ZD RADOVUlCA, ZD BLED, MLADINSKA C. 1, BLED DIPL FIZIOTERAPEUT: do 8.6.04; OZG KRANJ, OE ZD KRANJ, GOSPOSVETSKA UL. 10, KRANJ; št. del. mest: 2 UNIV. DIPL SOCIALNI PEDAGOG: do 17.6.04; OŠ CVETKA GOLARJA. FRANKOVO NASEUE 51. ŠK. LOKA Ostali pogoji, ki jih zahtevajo delodajalci, so objavljeni na oglasni deski Zavoda RS za zaposlovanje. Zavod Rspub^kfl Skoveniie za zaposlovanj. 6lm§kova ul. 12, Liu(>l)ana velika večina (85 odstotkov) privarčevani denar uporabila za stanovanjske namene. Skoraj 70 odstotkov varčevalcev bo izkoristilo pravico do najema stanovanjskega posojila, med temi pa se jih bo največ, 47 odstotkov, odločilo za nakup stanovanja ali hiŠe. In, kje nameravajo kupiti, obnoviti oz. graditi stanovanjske objekte? Največ (46 odstotkov) v ljubljanski regiji, sledi pa ji Gorenjska. Skoraj 60 odstolkov varčevalcev, ki načrtujejo nakup stanovanja, se bo odločilo za novo, najpogosteje za dvosobno stanovanje.-V skladu ocenjujejo, da bodo varčevalci po petletnem varčevanju, ki se bo končalo letos, povpraševali po 3.700 novih in 1.950 starih stanovanjih, sami pa bodo trgu ponudili 1.550 starih stanovanj. C.Z. Meseci delitve dobička Maj je bil letos prvi mesec, ko so se tečaji večine delnic znižali, v povprečju za 5,5 odstotka. Kot sem ze omenila v enem izmed prejšnjih člankov, ni posebnega razloga za padec, predvsem pa ne za paniko in nepremišljene prodaje z izgubo. Mesec maj in junij sta tudi meseca, v katerih je izpeljanih največ skupščin podjetij. Med drugim se na skupščinah delničarji odločajo tudi o delitvi dobička, torej tudi o dividendah. Kaj pomeni dividenda, kdo jo prejme in kdaj? Več o tem v nadaljevanju. Dividenda predstavlja tisti del dobička, ki se razdeli delničarjem enkrat letno. Pri tem ni pomemben rok, koliko časa so imeli delnico v lasti. Pomembno je, da so kot delničarji vpisani v register pri klirinško depotni družbi (KDD) na dan, ki je določen v sklepu skupščine (presečni datum). Spremembe lastništva se v registru zabeležijo šele po dveh dneh. Če telimo prejeti dividendo, vendar še nismo lastnik delnice, jo moramo torej kupiti najmanj dva dni pred presečnim datumom. V primeru prodaje delnic pa moramo paziti, da jih ne bomo prodajali prej, kot v enem dnevu pred presečnim datumom, saj se lastništvo prenese na drugo osebo Šele v roku dveh dni. Donos delnic je sestavljen iz dividende in kapitalskega dobička (razlika med nakupno in prodajno ceno). Veliko nepoučenih investitorjev se odloči za nakup delnice le zaradi visokih dividendnih donosov (dobimo ga, če vrednost dividende delimo s tržno ceno delnice). Vendar je pri tem treba upoštevati dejstvo, da je nekaj dni pred presečnim datumom v tečaj delnice ze všteta vrednost dividende, takoj po presečnem datumu pa se za podoben znesek vrednost delnice zniža. Nakupa delnice samo zaradi dividende torej ne priporočamo, razen če ni za podjetje značilno, da več let zapored izplačuje visoke dividendne donose. Poleg tega se končni dividendni donos zniža še zaradi davčnega vidika. Delničarji na skupščini namreč določijo višino bruto dividende, ko pa od nje odštejemo 25-odstotni davek, dobimo neto dividendo. Podjetje, ki izplača dividende, o tem delničarje pisno obvesti, prejemniki pa potem pri oddaji napovedi za odmero dohodnine ne smejo pozabiti med dohodke iz premoženja vpisati zneska bruto dividende. In kakšni so dividendni donosi delnic na slovenskem kapitalskem trgu? V povprečju znašajo več kot 2 odstotka, kar je manj kot v tujini. Najvišji donos v letošnjem letu prinaša delnica podjetja Tovarna sladkorja Ormož (11,5 odstotka), ki jo je zaradi slabe likvidnosti zelo težko kupiti, sledi pa ji delnica Kompasa MTS (9 odstotkov). Tečaj slednje je nizek (1220 tolarjev) in nima velikega potenciala rasti. Včasih zelo uspešne "dutyfree shope" so nadomestile precej manj donosne trgovine. Že drugo leto zapored bodo 5-odstotnega dividendnega donosa lahko veseli delničarji Infonda ID. Nakup delnice priporočamo tudi zaradi podcenjenosti glede na njihovo knjigovodsko vrednost. V borzni kotaciji pa med prometnejšimi delnicami, že nekaj let zapored, najvišjo donosnost (letos 3,5-odstotna) prinaša delnica Intereurope. Alenka Eržen, GBD , d.d., info@gbd.si Za dividende le manjši del dobička v v Železniki - Družba Domel iz Železnikov je ob koncu lanskega leta imela nekaj več kot 2,1 milijarde tolaijev bilančnega dobička, od tega 118 milijonov tolarjev preostanka lanskega čistega dobička in več kot dve milijardi tolarjev dobička iz prejšnjih let. Uprava in nadzorni svet predlagata delničarjem, da na skupščini 30. junija 80 milijonov tolaijev oz. 64 tolaijev (bruto) na delnico namenijo za izplačilo dividend, ves preostali dobiček pa naj bi ostal nerazporejen. Delničaijem naj bi izplačali dividende do konca novembra. C.Z. DAVČNI URAD KRANJ SPOROČA Vročanje dohodninskih odločb Vročanje je opravilo, s katerim organ, ki vodi upravni postopek, izroča vabila, opomine, odredbe, odločbe, sklepe in druga uradna pisanja tistemu, ki so mu namenjeni. Opravilo sestavljata dve dejanji, vročitev pisanja naslovniku in v primeru obvezne osebne vročitve sestava vročil-nice, ki je dokaz, da je bila vročitev opravljena. ' Vročitev pisanja ima pomentb-ne pravne posledice tako za organ, ki je izdal pisanje, in za tistega, ki mu je pisanje vročeno oziroma namenjeno. Odločba, ki Še ni bila vročena stranki, pravno Še ne obstaja in zato ne zavezuje stranke in tudi ne organa, ki je formuliral vsebino odločbe. Za vročanje veljajo posebna pravila, ki urejajo čas, kraj in način vročitve. Davčne odločbe, od katerih vročitve začne teči rok, ki se ne more podaljšati, med temi odločbami so tudi odločbe o odmeri dohodnine, se morajo osebno vročiti tistemu, kateremu so namenjene, če vročevalec (to je običajno poštar) naslovnika ne najde, pa ni ugotovljeno, da je odsoten, mu pusti v poštnem predalčku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora, delavnice oziroma na drugem primernem mestu pisno sporočilo, v katerem navede, kje se spis (odločba o od- m meri dohodnine) nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem spisu, ki bi se morala vročiti, poštar navede vzrok take vročitve in dan, koje sporočilo nalepil na vrata oziroma pustil na drugem primernem mestu, ter se podpiše. Poznejša poškodba ali uničenje takega sporočila ne vplivata na veljavnost vročitve. Vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame spis. Če ga ne prevzame v petnajstih dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka, to je zadnji, petnajsti dan od dneva, ko je bilo sporočilo puŠčeno naslovniku. Pristojna pošta pa spis - odločbo o odmeri dohodnine, vrne davčnemu uradu. Če pa je bila stranka odsotna in lahko odsotnost tudi dokaže, lahko uveljavlja pravni institut vrnitve v prejšnje stanje. Uveljavitev tega instituta stranki omogoča naknadno opravilo zamujenega dejanja. če pa je odsotnost naslovnika daljša od tridesetih dni, mora taka oseba pri poŠti svojega stalnega prebivališča deponirati na-> slov svojega pooblaščenca za vročitve, ki mu vročevalec vroča spise. Ta pooblaščenec lahko prevzema vsako pošto, naslovljeno na pooblastitelja, za razliko od pooblaščenca za vročitve, tu ki ga določi stranka sama ali pa po nalogu organa. Temu se lahko vročajo samo spisi, povezani s posameznim, konkretnim upravnim postopkom. Zakon o splošnem upravnem postopku predvideva tudi, da se vročitev lahko-opravi strankinemu zakonitemu zastopniku, začasnemu zastopniku ali pooblaščencu, ki jo sicer zastopa v postopku. Večkrat se pojavijo primeri, ko bi se odločba morala vročiti stranki, ki nima procesne sposobnosti (ne more opravljati dejanj v postopku), takšno osebo zastopa njen zakoniti zastopnik, ki je določen z zakonom ali pa z aktom pristojnega organa. Zakoniti zastopnik skrbi tudi za prevzem omenjenih davčnih spisov. Davčni urad Kranj vsako leto izda več kot sto tisoč odločb o odmeri dohodnine, ki jih je potrebno vročiti davčnim zavezancem. Pri vro-čanju tako velikega števila odločb pa se dogaja, da se nekatere vročitve zapletejo. Namen lega prispevka ni samo v seznanjanju davčnih zavezancev o pomembnosti vročanja kot pravnega instituta, ampak tudi v pojas-nitvi postopka vroČanja, ki se mora izvesti tako, da ne bo povzročal težav davčnemu organu in strankam. Cilka Habjan, direktorica J Torek, 8. junija 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • ^9. STRAN Odločba o razlastitvi premoženja agrarne skupnosti Zasip je bila napisana hitro, za vrnitev se "piše" že več kot eno desetletje. Zasip - Agrarna skupnost Zasip je v času po drugi Svetovni vojni doživela enako usodo kot vse druge na Gorei^jskem. Ko je tedanji predsednik skupnosti Franc Ambrožič na poziv odnesel skrii\jico z vso dokumentacijo o agrarni skupnosti na sedež ljudskega odbora v Podhom, je bil hitro nazaj, odločba o razlastitvi je bila že napisana. če je Franc moral podpisati razlastitev, se zdaj njegov sin Stanko, sicer že peto leto predsednik novoustanovljene agrarne skupnosti, prizadeva, da bi podržavljeno premoženje dobili nazaj. "Vzeto je bilo v petih minutah, vrača se zelo počasi," ugotavlja, ko skupaj s člani go- Pastirska koča v Zgornji Krmi: načrti za obnovo in razširitev so že pripravljeni spodarskega odbora pojasnjuje problematiko, pri tem pa poudarja, da radovljiška upravna enota korektno vodi postopek. Zahtevek za vrnitev so vložili pred enajstimi leti. Nižinski pašnik, z izjemo pol hektarja, kjer stoji gostišče Jurček, so dobili nazaj ob koncu predlanskega leta, planina Krma je še v postopku. Doslej so za planino dvakrat dobili delno odločbo o vrnitvi v last in posest, obakrat se je pritožil sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa kot drugostopenjski organ o tem še ni odločilo. I Vrnjeno premoženje je v sola-sti štiriintridesetih domačinov, Rimskokatoliške župnije Zasip in Občine Bled, ki je na podlagi zakona o vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic postala lastnica deležev, za katere štirje nekdanji člani niso vložili zahtevka ali je rod izumrl (v treh primerih). Med člani je šestnajst Gospodarski odbor agrarne skupnosti Zasip (dva člana manjkata) kmetov, ki še redijo živino in' pasejo živino na nižinskem pašniku in planini, prav noben od teh pa se ne preživlja samo s kmetijstvom. Paša poteka po ustaljenem redu: spomladi je živina na nižinskem pašniku ob vasi, nato približno tri tedne v nižje ležeči Spodnji Krmi in čez poletje višje, v Zgornji Krmi, jeseni pa se postopno vrača proti domu. V agrarni skupnosti ob tem kot zanimivost povedo, da se njihova živina paše na najvišje ležeči planini v Sloveniji in da pri tem "pozdravlja" tudi obiskovalce na Kredarici. Cenejše testiranje na BSE Ljubljana - Minister za kme-tijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milan Pogačnik se je v petek s predstavniki Gospodarskega interesnega združenja Meso-izdelki pogovarjal o razmerah v mesno-predelovalni industriji. Na sestanku so ugotavljali, daje za povečanje porabe treba začeti s promocijo slovenskega mesa in mesnih izdelkov, za kar pa naj bi poleg ministrstva in industrije pridobili tudi predstavnike kmetov in trgovine. Posebna medresorska komisija, ki jo se- stavljajo predstavniki ministrstev za kmetijstvo in za okolje ter združenja Meso-izdelki, bo skupaj s podjetjem Koto kot koncesionarjem preučila možnosti za znižanje toplotne obdelave klavniških odpadkov prve in druge kategorije. Pri testiranjih na bolezen BSE Nacionalni veterinarski inštitut od letošnjega 1. marca dalje uporablja test, kije za 3.643 tolaijev cenejši od prejšnjega. Hrvaška bo predvidoma 15. junija sprostila uvoz slovenske govedine. C.Z. Prodaja na stojnici Kraiyska Gora - Upravni odbor društva podeželskih žensk je dal pobudo za prodajo kmetijskih pridelkov s kmetij Zgomjesavske doline na stojnici v Kranjski Gori. Na stojnici naj bi čez poletje vsako soboto dopoldne prodajali sadje in zelenjavo. Prijave sprejema blejska enota kmetijsko gozdarskega zavoda do 10. junija, dovoljenje za prodajo je treba pridobiti na občinskem oddelku za gospodarstvo, pobudo pa poleg občine podpira tudi lokalna turistična organizacija. C.Z. Z GLASOM DO BOUŠE ZELENJAVE Peso in bučke presadimo, paradižniku naredimo oporo Paradižnik lepo raste kljub dokaj hladnemu vremenu. Ravno zai-adi slabega vremena smo ga imeli še vedno pokritega z vrtno kopreno. To bomo v prihodnjih dneh odstranili, paradižnik pa je že tako velik, da mu bomo pri nadaljnji rasti pomagali z oporo. Ob vsaki rastlini bomo postavili debelejšo leseno palico (ali kol po domače). Palico postavimo približno deset centimetrov od stebla. Visoka naj. bo približno 150 centimetrov; če pa gre za nižjo sorto, je lahko manjša. Palico zasadimo globoko v zemljo, saj veter, hud naliv ali pa zreli in težki plodovi paradižnika ne sniejo prevrniti rastline. Tako palico zasadimo približno Rdečo peso smo razredčili Bučke na stalnem mestu lepo rastejo. 20 centimetrov globoko. Paradižnik ob opori privezujemo večkrat oziroma vsakič, ko spet zraste za približno 20 centimetrov. Tako ga prvič privežemo, ko ima približno 40 centimetrov. Redno mu je treba tudi odstranjevati zalistke, da bo rastlina bolje obrodila. Zalistki so tisti deli paradižnika, ki začnejo rasti med vejico paradižnika in njegovim steblom. Rdečo peso presadimo in ji skrajšamo liste Rdečo peso smo posejali konec aprila pod vrtno kopreno. Zdaj ima že približno 20 centimetrov in je dovolj velika, da jo razredčimo. Vsaka rastlina potrebuje približno deset centimetrov prostora, če seveda želimo, da se bo lahko dovolj odebelila. Rastline, ki smo jih populili, nasadimo na novo gredo. Posadimo jih v vrste, med rastlinami naj bo, kot smo že zapisali, približno deset centimetrov prostora, med vrstami pa 20 do 25 centimetrov. Ko peso presadimo, jo seveda zalijemo, da se korenine oprimejo zemlje in da rastline zaČno rasti. Preden peso presadimo, ji tudi skrajšamo vse liste in to za približno deset centimetrov. Med bučkami pustimo veliko prostora Zelene podolgovate bučke sorte hibrid Elite Fl smo v toplo gredo posadili v začetku maja. Konec maja smo jih presadili na stalno mesto na vrtu in jih pokrili s kopreno. Zdaj je že dovolj toplo, da kopreno odkrijemo. Bučke lepo rastejo, ker pa so zelo rodovitne, bomo za Štiričlansko družino potrebovali le dve rastlini. Izbrali smo najmočnejši dve, ostale pa smo populili. Bučke potrebujejo relativno veliko vode, zato za njih dokaj kmalu nastopi suŠno obdobje in jih je treba zalivati. Monika in Mateja Bertonce^ Nižinski pašnik obsega na območju od Piškovce do Homa 49 hektaijev ograjene pašne povr- šine, na kateri se spomladi in jeseni pase do šestdeset goved in okrog dvesto ovc. Planina Krma leži na območju Triglavskega narodnega parka in meri 487 hektaijev, od tega je 150 hektarjev uporabne za pašo, ostalo je skalnat oz. nerodoviten svet. Planina se deli se na dva dela, na Spodnjo in Zgornjo Krmo. Do Spodnje, ki je na nadmorski višini okrog 870 metrov, je dostop po cesti skozi dolino Ra-dovne, pašne površine je štiri hektaije, imajo pa tudi (po njihovem mnenju nikoli odvzete) servitutne pravice za paŠo v gozdu. Planina v Zgornji Krmi je na nadmorski višini od 1.700 do 2.000 metrov, do tja je možno priti le peš, v pastirski koči pa je lani po zaslugi zavoda Tri- glavski narodni park prvič zasvetila luč. Z zavodom dobro sodelujejo, lani so podpisali pogodbo o ohranjanju tradicionalnega gospodaijenja "habitatov" gorskih rastlin in živali, skupaj pa so tudi izdelali načrte za obnovo in razširitev koče, ki je v slabem stanju. Kot so povedali, bodo v koči izboljšali bivalne razmere za pastiija in uredili še zimsko sobo za planince. Obnova jih bo brez helikopterskih prevozov stala dvajset milijonov tolarjev, z deli pa bodo začeli letos. Ves prihodek (subvencije in najemnino za zemljišče v Pi-škovci) namenjajo za urejanje pašnikov in plačilo pastiija, varčujejo pa tudi za obnovo koče. Cveto Zaplotnik Omejitve pri kmetovanju Društvo kmetijskih Inženirjev in tehnikov Gorenjske je v petek proslavilo tridesetletnico obstoja. Kraiy - Ob jubileju so si na Zlatem polju ogledali letošnji izbor trav, detelj in ozimnih žit, nato pa so se na Kokrici pogovarjali o prvih kmet^skih izkušnjah z Evropsko unijo in predstavili de-lovai\je društva od začetkov do danes. Kot je dejala predsednica Maša E. Vodenik, so društvo ustanovili zato, da bi združevali in izobraževali člane sorodnega poklica ali zanimanja. Na predavanjih obravnavajo novosti pri pridelavi in predelavi kmetijskih rasthn pa tudi spremembe kmetijske politike in zakonodaje. Vsako leto organizirajo eno ali dve strokovni ekskurziji po Sloveniji ali tujini, skupaj s kmetijsko svetovalno službo, KZK-jem in srednjo biotehniško šolo pripravijo tudi regijska tekmovanja v oranju, za katera pa zadnja leta le s težavo pridobijo dovolj tekmovalcev. Društvo je v tridesetletnem obdobju vodilo pet predsednikov, število članov pa se je vseskozi gibalo od 90 do 130. V javnosti je pogosto slišati mnenje, da kmetje dobro živijo, ker dobijo visoke subvencije od Evropske unije in države. Denar že dobijo, a se morajo za vsak tolar krepko potruditi, izpolniti in vložiti zahtevke, predvsem pa izpolnjevati številne pogoje iz predpisov, ki dajejo vse večji poudarek varstvu okolja, je na pogovoru o prvih izkušnjah "življenja" v Evropski uniji ugotavljala Marya Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, in poudarila, da morajo kmetje za pridobitev subvencij med drugim izpolnjevati načela dobre kmetijske prakse. Kaj vse se "skriva" za tem? Obremenjevanje kmetijskih zemljišč z največ 2,5 glave velike živine na hektar, gnojenje po gnojilnem načrtu, zadostna zmogljivost vodotesnih skladišč za živinske odpadke, strokovno znanje o uporabi fitofarmacevtskih sredstev ... Pomemben pogajalski dosežek je uvrstitev 85 odstotkov Slovenije v območje z omejenimi možnostmi za kmetovanje, je dejal Franci Pavlin, specialist za živinorejo v kranjskem zavodu, in dodal, da je vstop na trg Evropske unije odpravil carine in razširil tržne možnosti, hkrati pa prinesel tudi večjo konkurenco in evropske cene. Koliko dobi kmet s subvencijami, je odvisen tudi od izpolnjevanja pogojev in najugodnejše kombinacije različnih ukrepov. Primer: za govejega pitanca lahko prejme rejec samo 21.400 tolaijev premije ali celo več kot 83 tisoč. Mag. Janez Tavčar je ugotavljal, da je Slovenija v zadnjih petnajstih letih občutno premalo naredila za povečevanje kmetijskih parcel in kmetij in da tudi skupna kmetijska politika Evropske unije ne spodbuja izboljševanja posestne sestave. Anton Šenk je menil, da bo to na hiter, a tudi najbolj krut način naredila ekonomika. Cveto Zaplotnik SREDNJA BIOTEHNIŠKA ŠOLA KRANJ Smledniška 3, Kranj AKCIJA - RAZPRODAJA BALKONSKIH ROŽ - RAZUĆNI MLEČNI IZDELKI NA ŠOLSKEM POSESTVU STRAH INJ telefon: 04/257-75-10 ali 041 /499-933 Lusina Franc s.p. Gosteče 8 škofja Loka tel.: 04 50 22 000 fox: 04 50 22 012 www. (0>HYUnDf1l • -f- - SALON VOTtL • POOfilA^EN SERViS r / J1 ^ ' r • t AGROTEHNIK SENCUR KŽK, kmetijstvo, e-naslov: agrotehnik@kzk.si -. - ' —' — Traktorji NEW HjMtAND in ostala kmetijsica mehanizacija pomembnejših slovenskih In tuJHi proizvajalcev* VrtifarskS sozdiiilii program STIHL|||i ViKING ^ Rezervni deH^ «raitoi|e in priključke, mđziva, akünuitatorji, visokotlačni čistilci ter v^^In ročnio orodje za kmetijstvo In gozdarstvo« I« ' - : J"'' v -'V. . --r »T JU ■ 'i rsf fcr^i ^ ^ŽTAVA -P O -J i J J,JiijjJj-J J il-J'Jlh 'AHJI >I-J 7 j-^jjiu/jijJ 4 • JiJiJ O o -o m GORENJSKI GLAS • 20. STRAN OGLASI / info@g-glas.si Torek, 8. junija 2004 • i J Več prostora za manj denarja opet. Nove ideje, Wjä ovtofnobili. Combo Tour s petimi udobnimi sedeži, bogato opremo in prtljažnim prostprom v velikosti najmanj 510 I je pravi partner za poslovno dejavnost in hkrati idealen za družinske izlete, po tudi za daljšo potovanja in športne aktivnosti. Poganjata ga varčna dizelska motorja 1.7 Dl ECOTEC (48 kW / 65 KM) in 1.7 DTI ECOTEC (55 kW / 75 KM) s povprečno porabo goriva le od 5,4 do 5,6 1/100 km. Z ugodnimi pogoji financiranja in ob menjavi Staro za novo prihranite do 420.000 SIT! LJUBUANA: AVTOTEHNA VIS Ljubljano, 01/581 85 31 AVTOTEHNA VIS in KOSEC Domžale, 01/721 60 92 AVTOHIŠA ZALAR Velike Lašče, 01/788 19 99 AVTOTEHNA VIS in MAHKOVIC Sovo pri Litiji, 01/897 48 88 AVTOTEHNA VIS in OMAHEN Grosuplje, 01/786 09 14 AVTOTEHNA VIS in URBAS Rakek, 01/705 17 25 AVTOTEHNA VIS in SEVER Vrhnika, 01/750 63 30 AVTOHIŠA MOSTE Ljubljono, 01/520 02 00 SERVIS TROBEC Ljubljano, 01/423 25 35 AVTO MLAKAR Ljubljana, 01/280 50 50 PREKMURJE: AVTOHIŠA KOLMANIČ 6 DOKL Murska Sobota, 02/ 530 46 50 PRIMORSKA: SAWAL Novo Gorica, 05/ 330 63 33 SAWAL Postojna, 05/ 726 44 44 ISTRA AVTO Koper, 05/ 668 23 00 AVTOCENTER TAVČAR Sežono, 05/ 730 14 40 ISTRA AVTO in KALISTER Jelšone, 05/ 788 60 09 GORENJSKA: AT VIS Kranj, 04/281 71 77 AVTOTEHNA VIS in PIŠEK Skofjo Loka, 04/ 502 40 11 DOLENJSKA: AVTO AB Novo Mesto, 07/ 393 44 75 AVTOCENTER RANN Brežice, 07/499 23 13 ŠTAJERSKA, KOROŠKA: AVTOCENTER CELEIA Celje, 03/ 425 46 00 AVTOCENTER CELEIA PE JAKOPEC Velenje, 03/ 586 43 80 AVTOHIŠA HVALEČ Kidričevo, 02/ 796 33 33 AVTOHIŠA KOLMANIČ &C0 Maribor, 02/ 450 29 50 AVTOHIŠA KOLMANIČ S KRAUTBERGER Rodlje ob Drovi, 02/ 888 04 40 AVTOHIŠA ODAR Slovenj Gradec, 02/ 882 95 25 j— - '^M. Ponudb(a veljo /.a onKrkno kolit^ino vorli. Zo dodotna pojcsnHo ne ob^riih? na trcjovca / vcuili Op^fJ. POfpreči'Kj Dofobo gorivo: c-d 5.4 do knt, emirriia CO3: od U6 60 151 g/km. SVWW.ODel-'rOrk€t;nQ.S» N Feshvdl Cdrnioid ranata .■Si . S www.artcenter si Grad Khislstein Kranj m • M > / ^ Sobota, 19- 6, 2004, ob 21.00 V predprodaji 2.000 sit, na dan predstave 3^000 sit, JiVv Kranj; Siu.kursk: sor.ts t jnrk. Ahi-U; r niuMv Slioi^ ki -v Radovljic.i: 1 Tržič: 1 {? Ir/u* Bleci: T\) . Jescnicc: Ko;\\yA> L'x uuv Skof*)^ Loka: Ah." r^>'tr Več informacij: www.FestivalCarniola.com Generalni pokrovitelj: 7ji t» hfk^niw tuA e IV/ / I w sv.^ w r Glasova čitalnica 2 M O 0 •O 1 Naročilnica J Usode J Vpet v pomlad sedemdesetih let «- cena za naročnike naročenih cena Gorenjskega glasa izvodov 990 SIT 990 SIT J _ 2.500 SIT 2.000 SIT J Nedolžnost in sila 2.500 SIT 2.000 SIT I I I Pri naročilu vseh 3 knjig vam nudimo 20 9r popusta - na redne cene in na znižane cene za naročnike Gorenjskega glasa. ime in priimek ulica, hiivna stcvilku poSttia Številka in kraj Naročnik Gorenjskega glasa J NE 'J DA L, L L. .1. nun)Čni ^ '2» r. ^ 4 ♦ v / V ^ A* / ♦ • Ž. • V " ' • * ♦V > ♦ ' N , \ v ♦ • ^ .... v ♦ ♦ 0) >J0 O CO I E o d C - 0 •v ^ v» »' ♦ r \i ^ ^ 4s - - CO C C3 o CL >ü O 03 C m o a j5 o ■D O CC d CÖ i O ■o CO h-O) iS o i: '«i 0 CO > cn > 1 CD CO CÖ 5 5 O ^CO i5 05 > o C 0) E (D •g a o C -o N O CO C 0) CÖ p 2 s C3 € o o CD CO a 1 o (n CD O n o CD >ČJ O E O O o >C0 CO C CO CD CO ■D CO CO O) CD >co E o C "D O •r- O CO a 13 CO G) CO o a o CO •• • - y-i^i ■sasy^-'y- ■ f i-«-"- - ■• i"-/^ ."»I -rt- » • » •"^..J'rtt v- ' -C?'»'» ; O -o Q) CO CO -o § o >ü CO "D O O CO CD O « J» Ä • v f.A' • - O CO »N O J*: U) > CO o CO >co »<0 C 'co 'o li: o CO _C0 'E o E 0 NI 5 O CO C o CO o 00 iS o -- u i ^ «v ^-if-rrfr'.'' i'• 4 o > CO N O -rlV . 0 ^ f s CO C CO 0 0 CO o CO 0 CO a A % ^^^^ C "O C a CO CO c 0 p CO C CO CO CO 0 i CO § 0 a o CO 0 0 CO 0 >co 5 CO C o 0 CO CO CO 0 Ü 0 CO o CO > o O "o > N CO CO o a CO o O) "0 iS 1o CQ O) i >co o CO O) 0 >co '0 C E o o C "O 0 > 0 »CO .91 CO 'n j:} o CO »CO CO cn 0 c 0 E CO c N 0 > CO CO > CO 0 0 E CO C > O X3 O CT) M CO CO c 0 CO 0 C 0 0 C CO o 0 3 O D CO 0 > >N O O cn N 0 ■o N CO CD D 0 A ' f. • —' . , «v v ' " . v • - -T- • • ^ -jK.i 'V r K i .-s * « -' ^ I ■i- \ ^^ r • --» 4 4 \ •r«/ ' « S * > . A ■ -V-*:: -»-.'2c. «N-JBf k'* .;. v «v ar. ^ ? • .v .^t •«• ♦ -f v • ^ « ^ . J K «.J , » i .v...- v« A- ' -C, » .-.i V.i -.'v- •. ^, - y . !- < C , v ( . J » ' » m * t^ z 4 • A < ii' * V ^^ v i • - -.M .-i.'- • V o • • .Ä «A * w»-*^ «s r» »• ■ r. V^ ' w v H K* « ' . -v v v* ' 1» « v IIMIIP ^ - V - mmm i. > K 7 . 3 ■O CO > cn • C» -i .V,; •'v . • ^^ 1 T** v. C t»* • -v * 'A f.- b . < • J - • '^v - - ■ k. •i.- - -S * t '» w» i' k. . • ^ • A • « v / * • • V. I. X ♦ . :: i: mM^ . — • . -.V. k'- _- • .J-1 • XV Ti • - -.'-te. v i-» '. . «W^kük^ .v v 0 0 CO CO 0 E CO C 0 > o CO "D CO CÖ N O -J < CO CO > o < (n CL 0 C A ««^B O 0 CO O) 0 'c O cn E 0 CO > ■O 0 CO CO 'O >co CO C C C CO ä ■VAft.«'. a -D CO CO CO 0 0 1 0 CO 1.' Ji •. >1 ~ Ms t JfSÄT iSv \ 1: /i^ Y X rf^v CO d o o su 'ČO CO G) 0 C LÜ CO 0 Q. 'c TJ o C 0 'CO CO o C •v ;; ; o Q. 0 M J t i«- A .V. •riijv 0 O O) o C . ^ rt CQ m kS CO C CO CO o O) a ^ v i ^ H • ••^-/ÄÄJ • ^ ' k<. - > '. ' s* «x-«'^ « v, v* li'. ■J • •. M' •V •• M r y i. . > t" .V* J. » TT' « f • . r f t t « « •'S'« ■i . )• v i-'.iA.-V \ 1 li Lw' "i^*? n» •S' / • r K-iif-'-i • -v . Sfce v . «I y ki' I*")«.»«*««..... I • •I «> i u L t ' . , 1 . " .• 't' . % I •• ■M s ^ % • * i - w ► i i: » v V ^ •^-v» ^ Vi*»', • • 'sjÄ' ■ -»»Vä v. ' I '»'•'3 '•Vi • J, s L r, ti t • I •V- -t irr J «T. I - M v. r// / / I ' i. V e v M € -'t. > > .^'i * k i» \ -tsK.:, k -k .-T. ^ 1 1 f V v . ".v 'K- ^ ..73 .S J. •H > >' > H - X ^ i' J- X t « > ! > : f- .if A i A '" J". n .s f ,>.. - - ■ \ - li'» . t'' t • A- t" f ^ • r- » - m • « » { i' , t- , ''•i rt ' I v -s-đ^'- 1 ' m; .k 'J g'^aP V'.-, - pfe-S /-'V!.' -ki 4 '' T«: T 'V B-V:-. 'v • : «I r. v' ••^ . f * * r ^ * r iL- e ' ^ —I» ^ • ' " . -T« 'ii « • v < s s L- i * 9 « PI • ^ - »• - . e , » m < I Ir p. M » J/,..' v. i l .Vi: • •• ♦ »J ^^. 1 ; ...Si: »i.' GORENJSKI GLAS • 26. STRAN ZADETEK / zadetek.so@fov.uni-mb.si Torek, 8. junija 2004 Spet prihaja k nam mesec pri! (^nofH>y ZADEl^K torek v Gorenjskem Glasu s C/l s Organizator Peter Volf Leto je hitro naokoli, obdobje dolgih predavanj je mimo in za večino slovenskih študentov se je začelo dolgo vroče poletje. Kako ga bo kdo preživel? Po zadnjih raziskavah sodeč se bo večina študentov odpravila na počitniško delo preko študentskih servisov. Kakšne spremembe čakajo slovenske študente na tem področju, pa nam je razložil Peter Volf, prodekan za študentska vprašanja na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. Veliko je govora o novem zakonu o dohodnini. Zakaj? "Nov zakon o dohodnini zelo grobo posega v same temeljne pravice študentov. S takšnimi spremembami zakona o dohodnini, ki so ga predlagali predstavniki vlade RS, naj bi se letna osno- % va za delo preko študentskega servisa znižala iz 1,550.000 tolarjev na 670.000 tolarjev, kar je seveda povzročilo velik val negodovanj med študenti. Po dolgotrajnih pogajanjih ter legitimni pobudi o referendumu z vseslovensko akcijo zbiranja podpisov so kasneje to letno osnovo dvignili na 1.200.000 tolarjev." Kako pa je s samo obdavčitvijo in njeno stopnjo? "Vlada RS je predlagala uvedbo t.i. akontacij dohodnine. Prvotno naj bi v praksi takšen predlog pomenil, da bi država na celoten prihodek dela preko študentskih servisov zadržala 25 odstotkov zasluženega zneska kot t.i. akontacijo. Če bi na letni bazi študent presegel cenzus v višini 670.000 tolarjev (kasneje povišan na 1.200.000 tolarjev), bi država slednje vzela kot obdavčena sredstva. Po pogajanjih smo študentski predstavniki kasneje dosegli sporazum, pri katerem se naj bi znesek akontacije 25 odstotkov stopnje zmanjšal na 12,5-odstotno stopnjo, vendar le do mesečnega zneska 74.000 SIT." Bodo torej morali študenti delati več za isti denar? "Definitivno! Za okoli polovico študentov, ki so si prisiljeni denar za študij zaslužiti s študentskim delom preko študentskih,servisov, pomeni, da bodo morali delati več za isti denar. Država bi se morala boij zavedati, da je študentsko delo temeljna pravica, saj si študentje z njim vsaj delno lahko izboljšajo svoj socialni položaj, ki jim ga država ne ponuja, hkrati pa pridobivajo bogate delovne izkušnje, ki so za vsakega delodajalca še kako pomembne." Pred kratkim je bila opravljena tudi zelo kompleksna raziskava na področju študentskega življenja ... "ŠOUM kot krovna organizacija študentov mariborske univerze je v sodelovanju s strokovnjaki s Pedagoške fakultete UM (oddelek za sociologijo) letos že tretjič opravila temeljno anketno raziskavo, ki pokriva vsa področja študentskega življenja študentov Univerze v Mariboru. Sama raziskava je zajemala več kot 1.200 anketirancev, kar predstavlja eno desetino populacije vseh rednih študentov UM (brez absolventov) in tudi dober podatek za samo reprezentativnost vzorca." Kakšni so bili rezultati? "Ena pomembnejših ugotovitev je bila, daje področje štipendiranja v Sloveniji izjemno slabo, saj 48 odstotkov študentov ne prejema nobene oblike finančnih pomoči za študij (štipendija, ipd.), kadrovsko štipendijo pa prejema zgolj 10,7 odstotka študentov. Ugotovilo se je tudi, da povprečni mesečni odhodki študentov znašajo 69.000 tolarjev. V veliki večini ta znesek predstavlja strošek najemnine, hrane, prevoza, vedno dražje študijske literature, stroške raznih strokovnih ekskurzij, stroške za obštudij-sko izobraževanje, oblačila in obutev, ipd. Pri vprašanju, kje v tujini bi študentje najrajši študirali, je bila na prvem mestu Nemčija. Sledijo še Španija, Nizozemska, Anglija, Avstrija, Švica in Italija." Kakšne možnosti študija v tujini imajo študentje Fakultete za organizacijske vede? "Področje mednarodnega sodelovanja je področje, ki mu FOV namenja izredno veliko pozornosti. Naši študentje lahko študirajo na mnogih uglednih evropskih univerzah, med drugimi tudi na nemški Univerzi iz Triena, na Finskem, na Češkem." Raziskava se je posvetila tudi študentskim medijem. Kakšna je branost Časopisa študentov Gorenjske Organon? "Med 11 študentskimi tiskanimi mediji študentov UM je časopis Organon z 11-odstotno branostjo anketirancev na 4. mestu. Če upoštevamo, da smo dislocirana fakulteta Univerze v Mariboru, anketa pa je zajela vse študente UM, smo lahko na FOV zelo zadovoljni, da imamo tako bran študentski časopis." Polona Ramšak Prešernovo mesto Kranj v svojem čudovitem starem mestnem jedru ponuja čudovito arhitekturo, ki je bila postavljena tudi izpod rok Jožeta Plečnika, in nepozabno pokrajinsko sožitje mesta z bližnjimi vrhovi. V času poletja, ko mesto sameva, se v zadnjih dneh julija ulice spremenijo v najbolj množično prireditev na Gorenjskem - Kranfest. \ s IL r;« A -xtr ♦ O/A' / Mesto Kranj se bo spremenilo v gostinsko vas z bogato kuli- » narično izbiro. V vrtiljaku dogajanj pa ne bo manjkal niti zabaviščni park, vožnje z balonom. Info Press center z vsemi potrebnimi informacijami o uličnih dogajanjih in veličasten ognjemet, ki se bo razplamtel nad mestom. Z razumevanjem številnih podjetij, gospodarstva ter okolja in z njihovo pomočjo pa je Kranfest oaza najboljših počitnic. V okviru prireditve Kranfest se odvija tudi tradicionalna prire- Kranfest znova bo. • -v tV. , - Organizatorji pripravljajo bogat zabavni program... s svojo bogato in raznoliko programsko vsebino se je festival postavil ob bok drugim naj-ečjim slovenskim festivalom in hrani več kot 80.000 kulture in zabave lačnih obiskovalcev iz cele Slovenije. Festival Kran-fest je mozaik številnih dogajanj, ki na 10 prizoriščih ponuja koncerte zabavne, narodno-zabavne, jazz, blues, popularne in etno glasbe, kantavtorske večere, plesne predstave in animacijski program na vsakem koraku. V okviru Kranfesta bomo lahko spremljali srečanje komedij amaterskih gledališč Slovenije in deželo Buc Buc z animacijskimi predstavami za najmlajše ter kreativne delavnice za otroke. Na, prireditvi se odvija tudi mednarodni Kran-fest, kjer se z besedo, sliko in svojim programom predstavljajo države z vseh kontinentov. Športne prireditve, kjer bo tudi letos tekmovanje državnega prvenstva v odbojki na mivki pa tudi druge športne dogodke. Središče prireditve bo tudi letos Modri oder, ki bo slišen daleč naokoli preko valov Radia Kranj. < I ' .Vv;, ' v •.'•''v/vi ► . v 'V • • - ' ' ^"vV, H» ;.• ■ ■ .C ...za takšne in ... ditev Kranjska noč, ki se letos odvija že 22. leto zapored. Prireditev, ki jo Zavod Mladinska mreža pripravlja že od leta 2001, so Kranjčani in obiskovalci Kranja vzeli za svojo in jo tudi zadovoljni obiskujejo, saj se za vsakega najde nekaj. Prepričani smo, da bo tudi letošnji dogodek prepoln pozitivnih vibracij, zato vas že 22-tič vabimo, da doživite vrhunec poletja v objemu festivala. Polona Ramšak, Zavod MiadlM Foto: Bojan Okorn ...drugačne okuse s- & , « » 5 € * Ä ^ » i' ^ « ^ •:> Zgodilo se je... Tekoči izzivi... Ne prezrite Festival književnikov Velenje bo ta teden v znamenju tretjega slovenskega književniškega festivala, ki ga skupaj pripravljata Velenjska knjižna fundacija in mariborska Študentska založba Lrtera. Organizatorji so tudi letos pripravili izbran strokovni program z aktualnimi simpozijskimi omizji, literarnimi pogovori, gledališkimi predstavami, koncerti, književnimi branji, priložnostnimi razstavami ipd. Danes bodo podelili tudi Pretnarjevo nagrado mednarodno zaslužnemu razširjevalcu - ambasadorju slovenske književnostf, ki jo bo prejel avstrijski prevajalec Ludvik Hartinger. Celica praznovala prvi rojstni dan Mladinsko prenočišče Hostel Celica na Metelkovi v Ljubljani je prejšnji teden praznovalo prvo obletnico delovanja. Posebnost Celice je 20 umetniško preurejenih sob, ki so nastale iz nekdanjih zaporniških celic. V slabem letu je v Celici prenočilo več kot 10.000 gostov. Povprečna zasedenost sob je bila 95 odstotna. Zadnje tedne pa povpraševanje presega ponudbo za okoli 30 postelj. Hostel Celica je nedavno prejel dve pomembni priznanji. Arhitekturna skupina Sestava je prejela plaketo Mestne občine Ljubljana za izjemno arhitekturno in likovno stvaritev, hostel pa je prejel še nagrado Zlati sejalec Slovenske turistične organizacije za najbolj kreativni in inventivni turistični proizvod. Seno Fekonja Osmica na Krasu. Priprave nanjo so se začele pred dvema mesecema. Določili smo kraj in čas. Vse ostalo je Skok iz letala Minulo nedeljo je Klub študentov Kranj organiziral skok s padalom iz letala v tandemu. Adrenalinski navdušenci so iz letala Antonov 2, podjetja Falcon Air skakali na letališču v Lescah. Ta teden pa KŠK prav tako v Lescah organizira padalsko šolo, ki bo potekala od 10. do 13. junija. Dodatne informacije in prijave so možne na info točki KŠK na Glavnem trgu v Kranju. Foto: Bojan Okorn Rolanje po mestu Minulo nedeljo se je na ulicah Maribora zbralo blizu 100 ljubiteljev rolanja, ki so se podili po mariborskih ulicah. Za dobro vzdušje med rolanjem je skrbel didžej na tovornjaku, ki je vodil četico športnikov, med katerimi niso manjkali niti najmlajši. Rolanje so spremljali policisti na motoriih. Organizatorji so veselo poulično rolanje vsem športa željnim omogočili brez startni-ne. Kmalu naj bi se podobne športne prireditve zgodile tudi v drugih slovenskih mestih. steklo samo. Punce na marketingu so prevzele organizacijo. Od A do Ž. Manjkali niso niti ljudje dobre volje. Avtobus se je pod težo pesmi šibil tja in nazaj. Če še ne veste kaj je to osmica, morate poizkusiti. Tega se preprosto ne da razložiti. Ampak naslednji dan potrebujete čas za počitek. Nekaj dela čaka ta teden tudi svetovalca župana za prostor. Naslov zadnjih sej Mestnega sveta Mestne občine Kranj bi lahko bil "Vsi županovi ljudje". Kdor je kdaj bil v dobrih odnosih z županom, naj jih nemudoma prekine, kajti kaj hitro se mu lahko zgodi, da se bo na naslednji seji znašel tudi sam pod točko dnevnega reda. In seveda nemilostjo svetnikov. V tej zgodbi je jasno samo to, da se ne ve več, kdo je koalicija in kdo opozicija. In še dejstvo: pred afero poslovni prostori na Koroški je opozicija igrala relativno pasivno vlogo proti koaliciji, sedaj pa nekatere politične stranke in liste iz koalicije igrajo zelo močno opozicijsko vlogo in dejanska opozicija jih pri tem samo opazuje in se uči. Enkrat je potrebno začeti. Pa adijo, Gorenjska. Beno Fekonja ' ¥ 22 28. - 31.JwLLJ 2004 « 1 Torek, 8. junija 2004 ZANIMIVOSTI, PISMA, UVG / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 27. STRAN Najlepše počitniške kotičke poiščete že doma 4 Če ste letos sklenili, da vsaj delček počitnic ali nekaj prostih dni preživite v enem od neodkritih kotičkov Slovenife, se lahko o tem, kje spati in PREJELI SMO kaj si ogledati, odločite že doma Bled - Pred dnevi je luč svetovnega spleta ugledala prenovljena stran www.sloveniaholida-ys.com, ki pa ni zanimiva samo za tujce, ki prihajajo v Slovenijo, temveč jo lahko s pridom izkoristimo vsi, ki za konec tedna ali morda celo za počitnice sklenemo, da bomo odkrivali kar domače kraje in pokrajine. Za izčrpne informacije na strani je poskrbel Matjaž Kristan z Bleda, ki s svojimi sodelavci pri Dalei skrbi, da si počitniški kraj, njegove znamenitosti, predvsem pa možnost namestitve natanko ogledate in rezervirate kar od doma. "Doma imamo dolgoletne izkušnje v turizmu, saj starši že več kot trideset let oddajajo apartmaje in sobe. Ko smo pred Časom iigotovili, da na svetovnem spletu maiyka skupna podrobna predstavitev tako imenovanih namestitvenih enot pri nas, sem prišel na idejo, da to naredim kar sam. Res je sicer, da v Sloveniji je nekaj tovrstne ponudbe, vendar jo tako natančno kot mi ne predstavlja nihče. Tako na primer obiskovalec naše spletne strani najprej poišče regijo, ki ga zanima za obisk, nato poišče kraj in vso njegovo ponudbo: od možnosti namestit- Iz domače sobe se lahko pozanimate, kje prespali, kaj pojesti, kaj si ogledati... ko se na primer odpravite v Prekmurje. ve do dodatne ponudbe gostinstva, nakupov, kaj početi v prostem času, kako je v kraju poskrbljeno za storitve, vezane na zdravje in lepoto, kulturo ... skratka vse, kar vas zanima, ko obiščete določen kraj oziroma pokrajino. Veliko je na naših spletnih straneh že moč najti, s sodelavci pa se trudimo, da bi bilo vsak dan informacij še več. Tako naj bi strani obogatih tudi s tematskimi sklopi, kot so na primer kolesarke poti, nakupi različnih vozovnic, posebne ponudbe zgodovinskih mest in podo- bno," pravi Matjaž Kristan, ki pa pri svojem delu na žalost ugotavlja, daje pri nas malo zanimanja za turistično povezovanje. "Mi smo zelo odprti za vsakršno sodelovanje med ponudniki podobnih storitev, oziroma z vsemi, ki se ukvarjajo s turizmom. V Sloveniji je namreč velik problem, ker se vsak zapira v svoje okvire in tudi mi smo že nekajkrat naleteli ha zaprta vrata, čeprav bi bil obojestranski interes, da se povezujemo," tudi dodaja Matjaž Kristan. Vilma Stanovnik Odprto pismo gospodu županu Bleda, Jožetu Antoniču Zaradi dogajanj na Bledu v zadnjem tednu, ki jih je sprožila izredna seja občinskega sveta 2.6.2004, zaradi ravnanja občinskih svetnikov, zaradi nevklju-čevanja javnosti v postopek spremembe Odloka o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v Občini Bled, ki po zakonu mora biti javen, Vam pošiljam to pismo. Poviije in mokrišče Berje je v območju potopljenih površin izravnalnega bazena doinstalacije HE Moste. Ta bazen naj bi omogočil varovanje struge Save pred sedanjim nenaravnim nihanjem gladine in naj bi preprečil nadaljnjo erozijo bregov. Potopitev torej bi naj preprečila erozijo. Del tega povirja naj bi projekt izravnalnega bazena zaščitil z nasipom, ker naj bi ga voda slej kot prej odnesla. S Študijami, ki jih je izdelal Biološki inštitut Jovana Hadžija, ZRC - SAZU, investitorji (SEL).dokazujejo, da se ogrožene rastline, kot so loeslova grezovka in navadna rezika, nahajajo tudi na drugih rastiščih v okolici. Za tiste z Berja pa naj bi bili v projektu predvideni nadomestni življenjski prostori, ki jih bo povezovala učna pot. Nadomestni življenjski prostori so višek brezobzirne inve-stitorske in politične arogance. Prav tako pa je arogantna trditev, da naj bi bil projekt zasnovan tako, da .naj bi omogočal tudi priložnosti ob novonasta-lem jezeru za razvoj turistično- rekreativnih dejavnosti, kot so denimo veslanje, smučanje na vodi, ribištvo, kolesarjenje in pohodništvo. Da je ta trditev nerealna, dokazuje primer akumulacije Moste, ki je nikakor ni možno vključiti v turistične ali rekreativne vodne dejavnosti zaradi velikega nihanja oziroma praznjenja akumulirane vode, kljub Čistejši vodi, kije posledica opustitve proizvodnje in posodobitev proizvodnih postopkov. Celo Elan iz Begunj ni uspel vzpostaviti testnega centra za del svoje proizvodne dejavnosti. Zato od Vas, gospod župan, zahtevam: - da vključite v postopek sprejemanja Spremembe občinskega Odloka o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v Občini Bled Zavod RS za varstvo narave, kot to predpisuje Zakon o ohranjanju narave, - da mora predlog spremembe vsebovati vse potrebne sestavine (kar opozarja Direktorat za lokalno samoupravo) in jih določa Zakon o ohranjanju narave, - da seznanite javnost s predlagano spremembo Odloka (58. člen Zavod RS za varstvo narave), kar se izvede na način, ki ga predpisuje 57. člen Zakona o ohranjanju narave, - da javno razgrnete kartografsko in drugo dokumentacijo, - da določite, koliko časa bo dokumentacija na ogled in rok za sprejemanje pripomb, - da navedete organ, ki bo sprejemal te pripombe, - da omogočite obravnavo po krajevnih skupnostih, - da ne ravnate v nasprotju s 73. členom Ustave RS, ki določa, da država in lokalne skupno- sti skrbijo za ohranjanje naravne dediščine, - da v skladu z občinskim statutom gradivo predhodno (pred javno obravnavo) posredujete občinskim odborom (predvsem Odboru za prostor) v obravnavo, - da ne podležete pritiskom svetnikov, ki vztrajajo v predlaganem postopku Spremembe, ki je evidentno v nasprotju s postopkovnimi določbami Zakona o ohranjanju narave. Poudarjam: - da je povsem nerazumljivo, da v postopku sprejemanja Spremembe odloka ni bilo pridobljeno mnenje Zavoda RS za varstvo narave. Območne enote Kranj in nedopustno, da s strani Občine Bled Zavod niti ni bil obveščen o aktivnostih, - da so bile na izredni seji dne 2.6.2004 kršene osnovne človekove pravice, saj smo prisotni zahtevali javno obravnavo zato, ker je predhodno kot župan niste zagotovili in je naŠo zahtevo svet zavrnil, - da ste sicer ravnali po Statutu občine in dali na glasovanje predhodno prijavljene govornike, vendar pa bi lahko kot župan kljub neizglasovanju sveta posredovali in omogočili vsem, da izrazijo svoja mnenja, - da je Sprememba Odloka neposredno povezana z projektom Doinstalacije in potopitvijo reke Save in je vsako drugačno pojasnjevanje čisto sprenevedanje. V upanju, da boste zmogli dovolj modrosti in da boste upoštevali dobronamerne zahteve. Vas lepo pozdravljam! Član Odbora za rešitev Save Dolinke: Damjan Jensterle, univ. dipl. inž. arh. (0 (O > 0> »CO o o CM C 3 00 ■ • o t] I m UJ (/) I "O >o w E 0) 5 C N iS o a> — o H 3 .ti ^ o T3 £ o o CO o NJ 2 o C .Si. -o s -g 0) o £ o o "O O- O & - o <0 CO s CO £ o ® I •o > (O "O W to o N a <0 Is S N 2 <0 o s 6 (D s I N o> o -S o ^ "O <0 C ^ .a, S e E > o o ■D -a CO 3 C ^ •C o § o- E .g> — O) ^ o. o CO o o CsJ CO v Q> F S ^ i ^ D E 0 .Si 1 o Q> m ^ T3 <0 äi O ts (O ^ o N CNJ O 5 O "O o 0) e a> E £ Q. CO i 1« D a> £ o (U O N .<2 O £ »o o. • G) CO ^ 03 CSJ O § CO a> CO CO »o o o "O ^ o »o 0) 2 »o o CO 0) >M O 0) »o •CO o CO o o .2. ■C C "5) § •o s •ti ^ O) "O 'Ö* g O) o > CL I o> s^iiisl.^ CO C CO 0) oc CO v> CO o o CO » ^^^^ o CO <1> o —' CO ™ »o ^ O) rS O ,<2 'co" s o CO o s .9 p iS to 0) o' a. 0) 0) o »o o lO o o > o. 6 ^ o ž S> CO ^ <2 o> ^ C — -o o CO 0) 3 0) O "O CO E S <0 o o fO v nr W <0 JZ N ? <0 0) -g ^ N <5 I« o 2 o. o -3 O. ; SS S 'S Si (O o (O C) 2 n 3 »o s iS o (O JU ►o o •o o 1 -JS o * o > oT > (O :=» TO »o ® 2 S « 4> „ CO**» >o O ^ 2 (O C 2 N 5 ® <0 > «-s -S ^ o m "O "m ^ C 'S N — «O 3 — (O <0 S ONO) C o ^ s> -O E ^ ^ -S 4) O (O C O. C Xv O I s iS C 'N o > "O Ul KO O O <0 0 Z 1 CO Ul < 0Q 'Ü o Z Ui > 2 CO < 5 3 D 3 6 i o o <0 CD D a UJ cc (O O) « m ".SO S o CO <0 £ 2 ^ 0) N £ o ^ CO o ^ 0) CO «.E g) ^ D ^ 0 »o 1 Q> >NJ E o 8 g '55 »o <0 2 Ž O o o o ■o 0 ^ s ^ 1 ^ CO CO g'" ^ »CO o 0) E ^ (U »o N O - O C cg co lo -C •o ^ co ^ I" •C CO B o N -C <=> 32 co o E Z a> 'C M 0 ^ co ft C to 0 <0 C II 05 Ä C "O » 2 ^ s-i w ^ 0) LJ ^ E o. > co »CO ^ o .o 'co* s? > co o .S "5 o. co co E g 'Fg o •o ■o o o •o o '55 jg O) .X ►o o co i3 O) o C ■D co (D 0) co co co o co co 'J Vi ^ 0) o o s B 0) o s 1 > 0) >NI .Si o O) • > o <0 £ o N CO co £ w 0) o « s s* 2 C CL SO 2 S o o = o _ CsJ O -g •D a> a, CD C ►o >8 1 0) N CO O) 0) I V) o ^ S o c^ D <3> N CO N co C o >o cd 0) 57 00 Ä N »C? CO o NJ E 3 -S iS co O) C « I ® 5 0) co i £ ® S "O C co cb $ o o 'S »o o co ^ SS co E 00 Ž I > o ^ "O ^ co C30 C N .3 .co a jg > Q. i ^ g o <5 »o 0) o C £ '{Ö co" 6 »o "O •C C ■žč a S5 C co >o co o »o co A o E O) E "a o Ž co ž o Q. CO Si S o - r^ "O äig E 0) N N sr O) CO O) »O O SI o Ć0 ^ to co" o 2 jQ to CO P O C CL S N O — "O O N «3 <0 .S. >0 £ o <1) 1o . o -C c: o ^ E ■Q C o rt S > "O <0 co ^ČT C o C E o o ^ o. o a> C co »co S Ž «0 o co «o S"-g s CO Ä iS? co C 0) o C « To S Ž co C J co »o »co « 1 0) N 0) § CO CO. CO Ä w O >o »CO E Q> ^ £ O a N co O CO »O 3 O C CO — — CO C co co > >co !> -o 0) .CO CO o iS »c^ Ä Q. o ^ > o 0) -o N 0 C 1 o CO ■R C^ N 0) E ^ o > o CD O) O? C F »O O ^ 75 <0 R O dCL 0) C O (D C iS © co 1o ^ o ^ o co ? s 2 I o co 0) C iS co 00 o »co co E o E o C co >o K C^ N O d 0 1 a o -S £ »CO C E co 0) C N O o o 5 cn Ql £ £ o E d) 5 »to co 11 g o •i, £ .P o Q. T3 CO C -s: CO II O 0) to "j 0) E .3> 6 (D co a> TJ co '75 d> "co o C s C N D •NI »O CO E T 'O 5; 11 SI O) — co »o »co E o N CO O) O C co tž5 o ^ 2 o o. i-® <0 V) o JU S o o. »o O) o C a> a> cb oT ■o o 2'I -I'd Iii Oq o E CO g ^ O) .9 « 1 « ^ -8 (D >00 co -.C - OC ? ^ -E O .E .ts .iS. »o 8 2 0 So > CO CO O o> £ ^ o > C ^ i-" r= I M • • co ^ o 'O O o T3 O Ü o CJ) CJ) co CJ) CJ» a 3 o O) ^ o .ti5 "I o -6 C s s? a> o> £ ^ -8 ^ a? ^ 0) to 0) O II co w C ^ 0) C ž o JO C) o- o. ■"š 1 s o i co co co o to "2 2 o o cvj »N O o 0> co lO Ü ►o ' s i. .ti s e co a.3 a o to o a co co cc 0) 0) to $5 . -o G. "O .52, 05 "O O 0) 0) T3 io" O ižf .2. ? a> N C co a> ^ O) 2 £ 2 . te cg ^ Ä t? co 0) 0) o o co co co ^ •o -C iS S> co co ^ ^ co'" >C0 Q> E co 0) 1 03 E T3 0 CO 1 to ■D O) CO CO >S -ä •S £ 0) N O o E o co O) 0) E £ o 0) ■5= o> N «Ex: »o "O "c IIb 0) ^ W N CO E O CO 2 O CO 2 o co o o ^ "D J? " ^ m T5 CO CO co o o co o a. '-s 0) co O) E o E g £ i .Si-o E 2 o o o C »<0 co E 0} £3 O »O > O »N ^ »O »co C a> .g. E (D -o N g ^ o. C .ti ■g O Ž « ■5) B ^ S "S > o i o ^ o S e 57 o > O) E co p co o o o n E 0) 0) o co ^^ O 'CO 2> ••Ö S S 9 o ž co N. £ co tsl I "5 CO O CO " ^ ? ¥ 5 (D »to 0) Q. »N T 03 -r C? ^ 5 O »co iS ~ co o 0) o s O) »o co ž ^ o -g > S 0) »co ID O CO g) o. O O C (D o co co o g) a. C3 N to o -p 2 iS to co a C 2 co ^ ^^ -K =3 E C 0) 5 ä. 2 »o o 0) 1- o a> >o r co C o- ^ Q. O g g to 13 O « 0) ■O 3 T3 CO ^ — to O) •S 9 CO ^ o -I iS 2 ^ co - 0 C CO o iS co co to co o. O) o 1 o -I s if o »o iS •co o. co ~ C co co 0) E o s O) I MM^ o "co o o 0) $ 'c co 0) C i o co Q. iS Č w co 3 g) ^ o ^ E o O) "c ~ 'o* _ o ^ o £. C fc -a s '2 co o co CD to a 'O (O o 'CO £ o ^ d) E v, 0? 2>oo o N ^ - co C E «3 co =. Si »C3 > N ■H co ^ ^ •55 o — cz ^ o o w X) 5) N ^ $ E S o »Ü 0) a> o g ■D CO »o 2 o <0 f- C O) o ^ O) 5 C 0) o »o o »2> o ^ 'F o ^ co o to C o iS "D co ^ ? ^ 'Z c: . 0) 0> "D I cd co ■o co co »o E 0) N CO CJ) co co £ ^ — N co C o o o o o o rS iS CO g? •O co 0) CO 0) 0) 'C^ te iS ^ ci to o ^ C > N o a> co s co T3 C a ? o O ^ CL C ^ (D h- JC O) ^ d o o _ •E O ■D 0) p 00 .-2 ISJ to .2, d) C £ § o $ ^ iS "O co 2 ^ T ^ CO »CO Q .s Ü> C 0) a> £ o o co co co i . co iS o C C i: » cg co co T3 rr -e o 'c o o co 22 S I 0 to co Ö § g a o —, rse to •5 o s co CD O O »to CO To ^ t: o co -P 0) o co E o co ^ o •N 'co" if M h —' 2 00 ž t o).co Q.C/5 co CC "ČO C/5 S a co E O) 0) S Q- « o S J? 0) -3 E 0) 3 N C CO O C •O -g K « m to o .2 Q. . .-X CO ČČ* -A - I 2? ^ O. co o č ffi co = co LU O "O co "iS C5 > lo ci co NJ & g f o| «IS w (D CO CT) g T3 c-8 o •J. ? w o « > a> co o Ž A te ^ CL co o ^o O) oT .s »sr s •5 § i ž N O 1 a '.o o 6 •a co g 0) £ "a o a ® ž ■n CO CO:g CO o o ■co "O co o iS »d* 0) N co o A Q. E a> d o C 0)^2 5 S co J? (D * ^Brtte CO •o -S »o o 0 O •O O CO 2 N CD >0 O CNJ 15 >0 o o co o a 0) »o C :<2 CD 1" s »o N ti CO N ^ »o O) .s o co to O .co 1 § -9 o a? Q. CO "O m P Q. a ^ CD -t 0 CO 0) N >s co O) >N S O O co E -5 2 o o. 0 co 1 a a> " oß 'O o »co ^ o •5 £ I S S ^ ' " fe co > Q. <1> ^ Z* ^ — »o N .a o O Z co co O O S k ^BA Q. O 0) O- o N •= 2 a o co a> E o >0 -o o co o ^ "O co co lo ^ § & co o co »o o co O) >0 o o T3 o CD O. S £ S 2 "O »o Q. CO KJ "O CO 0) E o Q. 0) iS ^ ^ <0 CO o C (D OH?» O a> CO o CD CO to O T> O a, jg co o o CL o co 5 a iS 0) co CO o o ^ H 9 0) E T3 O O 2 N 3 »O . s CO to CM 3 N N co C B o ^ co C7)Ä C E ^ 5 o C >0 co O 91 co C co co O 0 Q. s = (D (D »Ü »CO TD O CO O "O C LU g s i-i I ° o Q. « .Si O 1- li C o -s >0 »co £ ü o^i o _ O) XJ ^ "m* 0) ^ « W c" «D 2 -i. »O »co C ^ ^ 0) "O N O 0) s s i. CO ^ 2 '3 E KJ O. Cl i o 2 S J O CO co C o . ^ w O) 2 o Q. ^ <0 '«t C^ O o OJ CM o _L CM I TO .. II Ä to K/) a š o s 3 O CL O O E ^ o co to o £ o ■o co »o co o C o 0 •o C ^ »o a> »n" 5.2 s E i. §2 C Z> W. co S 0) »-O CJ> 'O »co ?f . -D CO O □C o to to — (D C E O co "O cO ^ C O KO i. .i w 5 C ^ N 'C w O) 'd to lil ■o C ž B 5 S-2 6 iS ►Ü to C g ■§ co s S 2 .-S C .0 •čo Se II §1 NI S co •o o CO CO II co ^ to 'Ci co := 3 5 E £ CO C 0) »N 2 N £ o »o •C s liJ 19 ■o co C -o N

_ iS ~ -T, ■o F ^ o 3 co Ig d) ~ li ■3| £ £ 0) (1> ^ 'c (O co E ■o o .91 a •C t5 5 E ® C CO ^ »o I- ^ co o CSJ o •o cd 0) ■a 2 o o o co co ^ o. d o C -o S ö'Q- m £ o CL »O O O tsj 73 B CO co 0) »Ü o K > o ' NI a> NI C S »O CM O) h» »ts CO ÜC 12.3 . O) o o o X 70 ^ :ö ^ o 0) 0) ^ C ^ C Q. CO £ o »to g £ O »O O) OJ 3 .0 •O O _ 3 co "čo* C CO »- N o (/) ^ NI -Ž ro" NI ši .2. co sl C 3 TD -S O) \ co o C ^ CSJ ;2 ^ CO I- N iS to O) £ o ■o co C > o si o o S 0} E o A .-C'N CO CO o C ^ O »co - 0) o »N* X3 © CO iS • ^^ 0) £ o o 'O a» £ o CL 0) o o o "co -D O Ä -O o 0) 2 co 0) E o ■o co t 5 O E O) N a CO 3 O ■g^N _ O. ^ -i-i S co o s co co cö" o «o »•ß 3 »O co II II CO o Q. O-O .Si. »o C co o co co ■o £ t «^M E S O) £ •o 0 1 2 Q. co « o d) 3 S*'" € i £ o T3 CO iS 'C <1> £ A o TD CO O .-8 ^ C ^ "O -= w s o iS •D 2 'cö* a n O) SI TO -I o »d) ^ ^ L3 »o KJ g ^ O 32 'S N o o CT) "O o o ■g o T5 O iS 0) 2 £ C o E -o S 0) 0 1 co C 0 ►o 1 Q. D O) O) — S O 0) CO O "O 0) ►o •co f- ^ VV E 0) N ■O a co o. o »o a> & C O- co <0 to co CO CNi o o O) CO o o co £ co o3 »o X) o o co o "O — O X) CO C to 3 O ^ Q. CL CD £ C W — O a E CD ^ CO C 2 N C CO 2 0) E "O o to o CL ■D 2 cn k O) 0) m CO o co o a 0) ■o g ^ S r<2 a 0) C 0) »o o N Ö s> 2 2 o ^ C 5 Ol 2 CL čO »O CO to $ CNJ O CO C O ■o ^ C\l r 2 o 5 _ o co co C o);Ö 0) o £ ^ ^ o S O co 2 o Q. .2. 2 D I 2 i co O to o to o o o CM (O a> E o co N _ ^ i= .92 O i? _ a. ^ S to Ö E iS tsi ^ F || co •C X) o •g I? is Ä 'O O := O a iS O) £ o ■a co 0) E E -fc = C 2 — 0) ^ ^ a (D — co CO C C I— ^ CO ° s 0) 00 'o* 2 CO — CO o CM CO m ^ O 0 .Si CM 1 N 00 S.9>g O CNi (D C T) 0) CO I co co ■o o CL CO O C3) 7122 GORENJSKI GLAS • 30. STRAN MALI OGLASI / info@g-glas.si Torek, 8. junija 2004^ KROMPIR desire, prodam. V 041/343- 151 7137 Prodam še zelo kvaliteten krompir in teličko simentalko. V 040/804-336 7i62 PODARIM Dobrim ljudem pi^darim mladega, zdravega, črnega MUCKA. Od rojstva ima okvaro na enem očesu, kar pa ga ne moti, saj je zelo živahen, radoživ in čist. W 031 /68-00- 68 7076 Podarim zelo prijazne mlade MUCKE, čiste, zdrave, vajene človeka in stanovanja. « 041 /23-99-94 • 7138 POSESTI v Križah prodam travnik 6176 m2, in FORD Mondeo 2,0 16V, ghia z vso opremo. « 041 /648-543 7230 MLAKA - nad Begunjami; 830 m2, prodamo stavbno zemljišče na prisojni legi, dostop po asfaltu, voda in elektrika na parceli. CENA: 9.580,00 SIT/m2. SVETREd.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vww.svet-nepremicnine.si PREDDVOR - Možjanca; 484 m2. sončna parcela v naselju vikendov, rahlo v hribu, z razgledom. CENA: 7,5 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031 /374 745, vww.svet- nepremičnine.si KRANJ - Strahinj; 680 m2, ravna parcela, sončna lega, ob gozdu. CENA: 20.000,00 SIT/m2. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvyw.svet-^epremicnine.si BRITOF - Voge; 483 m2, skupni zazidalni načrt, ravna, končna, pravokotne oblike, sončna lega. CENA: 11,9 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota' Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnlne.si ' —■ H I I ■ ■! I . ■ I— — TRŽIČ; 5500 m2, vzhodna lega, v hribu, ob gozdu. Cena: 2.395,00 SIT/m2. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvw.svet-nepremicnine.si PRAŠE - večji kompleks stavbnih in kmetijskih zemljišč s hišo in gospo, poslopje m (staro 100 let), parcela 8.800 m2, cena skupaj = 71.4 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrovtrg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700_ TRŽIČ, stavbna parcela za poslovno-trgov-sko dejavnost cel. 8.660 m2, možna delitev na manjše dele, cena ® 21.420,00 SIT/m2. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 KOMENDA-1.128 m2 zazidljivega zemljišča primerno za stanovanjsko gradnjo, končna lega, cena = 26.300,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrovtrg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ - PŠEVO, prodamo 867 m2 stavbnega zemljišča primernega za počitniški objekt, + 3136 m2 gozda, prevzem možen takoj. CENA: 12.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.ne-premicnine.net MLAKA PRI KRANJU, prodamo 672 m2 zazidljive parcele, komunalno urejena, prevzem po dogovoru. CENA: 13.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net ČIRČE, prodamo 371 m.2 zazidljive parcele, namenjena za gradnjo stanovanjske hiše, komunalna infrastruktura v neposredni bližini. CENA: 8.896.580,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine. net PREDDVOR, prodamo 1208 m2 kmetijskega zemljišča, na katerem stoji lesena brunarica, nahaja se na robu stavbnega zemljišča, elektrika in voda sta v bližini. CENA: 13.090,00 SIT/m2 AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net ŽERJAVKA, prodamo 797 m2 zazidljive parcele s plačanim komunalnim prispevkom za izdajo gradbenega dovoljenja za hišo dimenzije 8.5x12.5, zemljišče se nahaja ob robu gozda nad jezerom. CENA: 28.776,00 SIT AGENT KRANJ, favčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net BITNJE, prodamo 461 m2 zazidljive parcele, prevzem po dogovoru. CENA: 14.160.000,00 SIT AGENT KRANJ. Tav-čaneva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net V NEPOSREDNI BUŽINI KRANJ KUPIMO DO 2000 m2 PARCELO, RAVNO, SONČNO, NE V BUŽINI VEČJIH INDUSTRIJSKIH OBJEKTOV, ZA GRADNJO INDIVIDUALNE HIŠE. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net POUANE - okolica, 914 m2 io 917 m2, zazidljivi parceli, sončna in mirna lokacija, lep razgled, 9520,00 SIT/m2. BLOK 5 nepremičnine. 041 428 958, 04 512 51 22. SORICA. cca 654m2 , sončna, primerna za vikend. 10 min. do smučišča. Cena: 9200,00 SIT/m2 BLOK 5 nepremičnine Jože Jemec s.p. Škofja Loka, Tel:04 512 51 22; GSM 041 428 958. GOLNIK - prodamo lepo parcelo, 820 m2, cena 19.600 sit/m2. Mike & Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, vww.mike-co.si Frast, d.o.o., Kranj Na Blejski Dobravi prodamo dve gradbeni parceli z lokacijskim dovoljenjem v izmeri cca 650 in 700m2. Cena 14.300 SIT/m2.TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50. Bled. Tel.:(04) 5745 444._ Kranj Naklo: Zazidljiva parcela 701 m2 z gradbenim dovoljenjem in plačanimi prispevki. končna, sončna. Cena 22.300 SIT/m2 Kočna: Lepa sončna zazidljiva parcela 500m2, Infrastruktura v neposredni bližini z 4500m2 gozda, kjer že stoji manjši objekt. Cena lOmio SIT ITD +d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296.040/204-661_ Jesenice - Blejska dobrava: Parceia 2100m2-zazidljiva, delno v pobočju, urejen dostop, cena 20EUR/m2 ITD +d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,041 /900-009 V Kranju in v okolici kupimo zazidljivo parcelo ali nadomestno gradnjo. Tel. 01/510 74 30, 031 308 563. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., www.stanovanje.net, www.novogradnje.com POZNANSTVA 43-letni fant želi spoznati prijazno žensko. «041/315-453 7226 RAZNO PRODAM DRVA metrska in razžagana, možnost dostave ter dva kozlička prodam. W 041/718- 019 6700 Prodam suhe HRUŠEVE in javorove deske. IT 041/965-112 6928 Prodam dve SAM O NAKLAD ALKI in dve TEUČKI simentalki. ir 592-10-10 7115 Prodam stare, zimske SANI za konjsko vprego. «59-61-794, 041/611-981 7120 Prodam kvalitetna OMELA za pometanje kmšnih peči negorljiva. W 01/832-31-07 7123 Prodam VARILNI APARAT in lep POGRAD. «040/623-416 7155 Poceni prodam dobro ohranjene kletke za kokoši nesnice različnih velikosti. « 041/603-291 7171 Prodam suha bukova in kostanjeva drva. «031/635-437 7173 Prodam domače žganje iz neškropljenih hrušk. « 595-82-57 718O Prodam kvalitetna metrska drva hribovske bukve za 8.000 sit/m3. « 2555-810 7182 Ugodno prodam 50 litrski kotel za kuhanje žganja, ročno klepan. « 533-0202 7188 Lestve vseh vrst in dolžin dobite. Zbilje 22. «01/3611-078_7m Prodam smrekovo vrtno garnituro in lOm brezovih drva. « 041 /980-371 7196 Prodam mizarsko delovno mizo. « 041/903-412 7221 Prodam štiri sončne kolektone, 4.000 sit. «512-19-20 7222 Kupim rabljeno mizarsko debelinko porav-nalko SCM FS 520 ali SCM FS 410. « 041 /810-529 Jernej 7225 Ugodno prodam KOMBINIRANO (leseno-kovinsko) vrtno garnituro z mizo in tremi klopcami, primenna predvsem za vrtove. « 041/393 896 7255 STANOVANJA STORITVE ODDAMO Kranjska Gora, stanovanje I. 2004 - z oktobrom oddam stanovanje za daljši čas ( min. 1 leto). « 040/833-566 6826 Oddam 1-sobno STANOVANJE, opremljeno, Planina II, najemnina 60.000 SIT, pre-plačilo in varščina. « 040/285-748 7U7 VODOVODNI STOLP: oddamo ŠTIRISOB-NO STANOVANJE, 85 m2, I. 1986, 72.000 SIT; PLANINA 3 - oddamo ENO-SOBNO, 42M2, L.1986, 55.000 sit FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/734 198, Kranj (bližina): 2 SS 50 m2 v 1. nad. hiše, vsa oprema, cena ® 60.000,00 SIT/mes, varščina, že prazno, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 Kranj: 1 SS 45,0 m2 na Planini, z vso opremo, cena = 59.650,00 SIT/mes, varščina in predplačilo, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 Kranj: 1 GG 32 m2 na Planini, v l.nad., z vso opremo, cena = 53.000,00 SIT/mes, varščina in predplačilo, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 STANOVANJA NAJAMEMO v najem vzamem opremljeno eno ali dvosobno STANOVANJE. « 031/666-420 7140 V Škofji Loki najamem 1 S stanovanje ali garsonjero. « 041 /264-958 7203 STAN, OPREMA Novo KUHINJO prodam. « 031/5046- 4 2 5880 Prodam SEDEŽNO GARNITURO Kobra, usnje, zelene barve - smaragd, zelo ohranjena, cena po dogovoru. « 23-25-437 6973 Belo SPALNICO staro 3 leta 180x200 cm ugodno prodam. « 031/616-682 6989 Ugodno prodam, za polovično ceno. novi umivalnik in masko za umivalnik ter visečo WC školjko in desko za školjko. « 040/713-588 7170 Prodam rabljeno raztegljivo sedežno garnituro, trosed+kot+enosed, cena 35.000 sit. «041/670-594_^ Poceni prodam sestavljivo omaro za dnevno sot>o, deloma zastekljeno v skupni širini 330 cm, visoko 237 cm, temno rjava barva, vrata krem. « 040/231-797 7202 Prodam tristrešna okna in okno 120x120. «041/382-807_72^ Po ugodni ceni prodam 2 ležišči in 3 fotelje. « 575-31-00 7217 Prodam lestenec, polico ža lovsko sobo, 5.000 sit. « 531-45-19 7231 ŠPORT Ugodno prodam malo rabljene ROLERJE Roces št. 38 temno modre barve. « 041 /33-55-39_^ Prodam ženske ROLERJE Alpina št.40. « 031 /572-530 popoldan 7126 Ugodno prodam skoraj nov ORBITREK Platinum. « 20-41-507 7129 GUSER Kliček 3,90 m na prikolici, brez motorja, reg. 2006. prodam.'« 041/776- 784 7133 Prevzamem vsa ZIDARSKA DELA od temeljev do strehe, tudi notranji omet, adaptacije, tlakovanje dvorišč, fasade. Delamo hitro in poceni. Bytyqi oče in sin d.n.o., Ce-gelnica 48 B, Naklo, « 041/593 492, 051/354 039 5586 Strojni ometi notranjih sten in stropov hitro in po ugodni ceni. « 041/642-097, Urmar d.o.o., Zakal 15, Stahovica 5788 KRVSKO KLEPARSKA in TESARSKA DELA, obnova dimnikov, barvanje napuš-čev, odvoz gradbenega materiala. « 01/256-12-60, 031/850-988, Gradimar d.o.o.. Tržaška cesta 2, Ljubljana 6226 Nudimo vam MARKIZE, brez stroškov prevoza, po meri, konkurenčne cene, npr. markiza 400 X 195 s popustom že od 89.404,00 SIT dalje. RoletarsWo Berčan, Matjaž Berčan s.p., Mala Vas 3a, Ljubljana, « 01/565-32-32, 041/630-700 626i KfTANJE in BEUENJE - hitro, kvalitetno! « 031/508-168, Roman nahtigal s.p., Šoriijeva 19, Kranj 6301 LAMELNE in PUSE zavese, tende^žaluzi-je in rolete izdelamo in montiramo. Zaiuzije 25 mm od 2264 SIT/m2 + DDV. « 01/365-12-47, 041/334-247, Rono senčila, Mavsarjeva 46, Notr. Gorice 6574 ZIDARSKA IN FASADERSKA DELA od te-meljev do strehe, notranji ometi, adaptacije, ometi fasad, predelne stene, urejanje in tlakovanje z vašim ali našim materialom. Delamo hitro in poceni. « 041/561-838, Bytyqi Bene in ostali d.n.o., Struževo 3a, Kranj ' 6723 t Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelava betonskih in kamnitih škarf, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo. « 01/839-46-14, 041/680-751, Adrovic & Co. d.n.o., Jelovškova 10, Kamnik 6829 SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter s.p., Senično 7, K, « 59-55-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in ža-luzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis - DOBAVA V NAJKRAJŠEM ČASU! 6904 Prevzamem vsa zidarko fasaderska dela, vse vrste fasad in notranjih ometov. « 031/524-914, Andeličinoski Radovan s.p.. Paradiž 7, Tržič 7080 STANOVANJA PRODAMO Prodam 2-sobno, 50 m2, podpritlično, opremljeno, takoj vseljivo stanovanje v mirnem bloku v Radovljici, cena 11 mio SIT -fiksno. « 031 /769-352 6992 Prodam enosobno STANOVANJE 40 m2 v Železnikih, cena podogovoru. « 031/398-926,041/742-353 7036 Prodam stanovanje v Radovljici, novejše, 84 m2, garaža, opremljeno, 350.000 sit/m2. « 041/419-888 »3izberi.«i 7181 POSEBNA PONUDBA- PRODAJATE STANOVANJE, HIŠO AU DRUGO NEPREMIČNINO. V ČASU POLETNIH POČITNIC ZARAČUNAMO PRODAJALCU SAMO 1% PROVIZIJE. AGENT KRANJ, Tavčaneva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360,agentkranj.nepremicnine.net RADOVEDNEŽ CANON POWERSHOT A60 CANON i250 CENA PAKETA: 54.000 SIT ♦ DDV www.perftech^ 04/ 579 00 00 V Kranju - ulica Zlato polje, gradnja dveh enodružinskih stanovanjskih dvojčkov tlorisne dimenzije (10.x 7) m, klet, pritličje in mansarda. Primopredaja v 4. gradbeni fazi, ki zajema urejene zunanje terase, ograje, fasade in vsi priključki na fasadi, zemeljski plin, voda, elektrika, KTV, kritina Tondach ali Bramac, stavbno pohištvo-AJM, priklop na biološko čistilno napravo ter delno urejena okolica, prevzem po dogovoru CENA 32.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360,agentkranj.nepremicnine.net AGENT KRANJ, d.o.o.. Vam ponuja novogradnjo v Britofu pri Kranju, 15 novih stanovanj s števci za hladno in toplo vodo, kalorimetri, vsa stanovanja imajo balkon in parkirišče. Na razpolago še nekaj stanovanj in sicer: -1 S.S.+1 v pritličju, 38,02 m2, CENA: 13.670.624,64 SIT (57.228,00 EUR) -1S.S. + 1 v pritličju. 38.83 m2. CENA: 13.932.914,88 SIT (58.326,00 EUR) -1S.S. + 1 v pritličju, 39.24 m2, CENA: 14.078.631,68 SIT (58.936,00 EUR) -1S.S. + 1 v pritličju, 38,43 m2, CENA: 13.807.741,76 SIT (57.802,00 EUR) -1S.S. + 1 v pritličju. 50,16 m2, CENA: 17.730.629.12 SIT (74.224,00 EUR) -1S.S.+1 v mansardi 47,49 m2, CENA: 16.837.695,68-SIT (70.486,00 EUR) -1S.S.+1 v mansardi 36,44 m2, CENA: 13.142.222,08 SIT (55.016,00 EUR), ki bodo vseljiva 30.04.2005. Cene že vključujejo D.D.V(8,5%). AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360,agentkranj.nepremicnine.net STRAŽIŠČE, prodamo garsonjero s pripadajočim vrtom in parkiriščem, 33,38 m2. stara 40 let, pritličje, ogrevanje - elektrika, vsi priključki, brez balkona, kuhinja, vsetjiva po dogovoru. CENA: 9.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj , 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net KRANJ - OKOUCA, NUJNO KUPIMO VEČ GARSONJER RAZLIČNIH VELIKOSTI. ZA NAM ŽE ZNANE STRANKE, NUJNO!! AGENT KRANJ, Tavčaneva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net KRANJ - PLANINA III, prodamo enosobno stanovanje 43,70 m2, 2. nadstropje/7, staro 18 let, JV-lega, kuhinja z belo teh., balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 12.900.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj tel.04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA 11, prodamo zelo lepo in komplet prenovljeno enosobno stanovanje, 42,70 m2, atrij, CK, vsi priključki, staro 23 let, vpisano v Z.K., vseljivo po dogovoru. CENA:14.200.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj tel.04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net SPLOŠNO GRADBENO PODJEHE drua» ga gradb«nttvo. iaieoixing, trgovin» Stara cesta 2, 4220 Škofja Iioka ATELJE ŠKOFJA LOKA. LOKALI -GORENJA VAS. STANOVANJA ŠENČUR, STANOVANJA ČRNUČE S 04/511 26 00 stanovanj a@sgp-tehnik.si www.sgp-tehntk.si KRANJ - PLANINA I, prodamo prazno in zelo lepo enosobno stanovanje s kabinetom, 54,10 m2, staro 29 let, 11. nad., balkon, CK, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 14.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ui. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - PLANINA 11, prodamo delno obnovljeno enosobno stanovanje, 53,45 m2 + 2,97 m2 kieti, vpisano v z.k., pritličje/S. nad., staro 22 let, izhod 2xatrij, opremljena kufiinja, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 14.300.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel.: 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA I, prodamo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom, 54,90 m2, 4. nad./12, staro 30 let, balkon, vsi priključki, opremljena kuhinja brez bele tehnike, vseljivo po dogovoru. CENA: 15.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčaneva ut. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - ČIRČE, prodamo novo in zelo lepo dvosobno stanovanje v 1. nadstropju/2, 61,83 m2, terasa, CK-plin, vsi priključki, 2 xpokrit parkirni prostor, vpisno v Z.K., vseljivo takoj. CENA: 22.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ui. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net KRANJ - CENTER, v staro meščanski hiši prodamo prazno dvosobno stanovanje, hiša obnovljena ieta 1993, 64 m2, PR/2., Ck-olje, vsi priključki, vseljivo takoj. CENA: 14.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NASEUE, prodamo dvosobno stanovanje 50,19 m2, 4. nad./4., staro 43 let, zastekljen balkon, CK - lastna plin, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 16.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22. Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net MLAKA, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom v dveh etažah, 85,70 m2, staro 4 leta, mansarda, vsi priključki, stanovanje je prazno in vseljivo takoj. CENA: 23.200.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj. tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA III, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom,75,40 m2, 6. nadstropje/8, staro 22 let, balkon, vsi priključki, vseljivo junij 2004. CENA: 19.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net Stražišče, garsonjera - 34 m2, v hiši 40 let, pritličje, vrt. Cena 9 mio sit - dogovor. Prodamo. Pianova nepremičnine. Spela Škofic s.p., Tominčeva c. 2, Stražišče 23 15 600, 041 / 774 101 Planina II, garsonjera 31 m2, 1. nadstropje, blok 28 let, balkon, priključki, cena 11 mio sit. Prodamo. Pianova nepremičnine, Špela Škofic s.p., Tominčeva c. 2, Stražišče 23 15 600, 041 /774 101 Stražišče, dvosobno stanovanje - 52 m2, v hiši 8 let, ck - kamin, balkon. Cena 15 mio sit. Prodamo. Pianova nepremičnine, Špela Škofic s.p., Tominčeva c. 2, Stražišče 23 15 600, 041 /774 101 Struževo, polovica hiše - 80 let, trisobno stanovanje-110 m2, ck, garaža, vrta 230 m2 - zazidljivo. Cena 18 mio sit. Prodamo. Pianova nepremičnine. Špela Škofic s.p., Tominčeva c. 2, Stražišče 23 15 600, 041 / 774 1 01 ZG. GORJE: 45,9 m2, večje Iss v 2. nad-str, obnovljeno pred 7 leti, bivalna kuhinja, soba, sanitarije, etažna CK. shramba, drvarnica. Cena: 10.600.000,00 SIT ALP-DOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alpdom.si ZG. GORJE: 55,85 m2. večjš Iss v 2. nadstr., I. 1935, predsoba, kuhinja, soba, sanitarije, shramba, klet, drvarnica, etažna CK. Cena: 9.500.000,00 SIT ALPDOM d.d. Radovljica. Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alpdom.si RADOVUlCA: Gradnikova, 3ss, 73,22 m2. obnova pred 2 letoma, visoko pritličje, kuhinja, dnevna soba, 3 spainice, sanitarije, balkon, klet, vsi priključki, vseljivo decembra. Cena: 18.000.000,00 SIT ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, viww.alpdom.si RADOVUlCA: 78,28 m2 in 79,25 m2, dve večji 2,5 ss, novogradnja, pritličje, dnevna soba, spalnica, kabinet, kuhinja z jedilnico, kopalnica, wc, možen lasten vhod skozi atrij, terasa z zelenico, klet, vsi priključki, dvigalo, vselitev: november '04. Cena v juniju/m2: 366.300 SIT, virtualni ogled na wvi/w.alpdom.si ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, www.alpdom.si ZAPUŽE: 84,96 m2, večje 3ss v 1. nadstr., dnevna soba. kuhinja, 2 spalnici, kopalnica + wc, mirna okolica. I. 1999, balkon, klet, delno opremljeno. Cena stanovanja: 24.700.000,00 SIT, oprema po dogovoru. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1. 04 537 45 16, www.alpdom.si BLED: 90 m2, 4ss, 1. nadstr., obnova 1987, kuhinja, dnevni prostor. 2 spalnici, kopalnica + wc, balkon, klet, drvarnica, garaža, vrt, takoj vseljivo. Cena: 20.000.000,00 SIT - znižano ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alpdom.si ZASIP: 91,04 m2 3ss v podpritličju, kuhinja, velik dnevni prostor, 2 spalnici, kopalnica, wc, terasa z zelenico klet, vsi priključki, naša novogradnja, vselitev julij 2004. Cena v juniju: 25.952.773,00 SIT, foto in tlorisi na www.alpdom.si ALPDOM d.d., Cankarjeva 1, Radovljica, 04 537 45 15, vwvw.alp-dom.si RADOVUlCA: 105,36 m2 in 105,91 m2, dve 3,5ss v 3. nadstr./mansarda, duplex, dnevna soba, kuhinja, jedilnica, spalnica, kabinet, kopalnica, wc, balkon, razgled na Karavanke in Julijce, bivalna mansarda, klet, vsi priključki, dvigalo, novogradnja,. vselitev: november '04. C^na v iuniju/m2: 366.300 SIT, foto in tlorisi na www.alp-dom.si ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, www.alpdom.si ŽELEZNIKI, enosobno stanovanje, 38 m2, 25 let, 1. nadstropje. Cena 10.500.000,00 SIT. BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože s.p., Šk. Loka, Tel. 041 428 958,04 512 51 22._ ŽELEZNIKI, trisobno s kabinetom, 82 m2, 30 let, 2. nadstropje. Cena 14.000.000,00 SIT. BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože s.p., Šk. Loka, Tel. 041 428 958, 04 512 51 22. ŠKOFJA LOKA , dvosobno stanovanje, 45 m2, 30 let, pritličje, vrt, garaža. Cena 8.500.000,00 Srr.^BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože s.p., Šk. Loka, Tel. 041 428 958, 04 512 51 22. ŠKOFJA LOKA, trisobno stanovanje v hiši, 95 m2, 55 let, 1. nadstropje, 250 m2 dvorišča, garaža. Cena 26.700.000,00 SIT. BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože s.p., Šk. Loka, Tel. 041 428 958 , 04 512 51 2^_ Škofja Loka, Puštal, I. 1945, 3.5 SS, 96m2, obnovljeno. Možnost zamenjave z garsonjero v Ško^i Loki ali Ljubljani. Cena: 19.6 mio SIT. ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj., 040850000_ Kamnik, Groharjeva, I. 1981, 2 SS, 69,9 m2, 2 balkona, zeleno okolje, vsa infrastruktura. Cena: 18.5 mio SIT. ABC d.o.o., Tivolska 48, Lj.. 040850000._ Kranj, Zlato polje, I. 1975, 1 SS, 30m2, obnovljeno I. 2002, mimo in zeleno okolje. Cena: 10,5 mio SIT. ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj., 040850000_ Škofja Loka, Frankovo naselje, I. 1995, 2SS, 41 m2, obnovljeno. Cena: 14.650.000 SIT. ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj.. 040850000_ Kranj, Mohorjev klanec. I. 1851, obnovljeno I. 2000, 3 SS, duplex, 110 m2. Cena: 28.9 mio SIT. ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj., 040850000 KRANJ - Šoriijevo; 54 m2, dvosobno, luksuzno, na novo adaptirano I. 2003, 2. nadstropje, nizek blok, kompletna nova oprema -višji cenovni razred. CENA SKUPAJ: 19,5 mio SIT SVET RE d.o.o.. Dunajska 149, Ljubljana, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.sl KRANJ - Planina III; 88,10 m2, nizek blok, kompletno obnovljeno, luksuzno trisobno stanovanje z garderobno sobo, 4. nadstropje, staro 16 let, takoj vseljivo, opremljeno. CENA: 22,5 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si KRANJ - Planina I; 2+2 sobno stanovanje, 1.1976,89 m2, dva balkona, KTV, tel., vseljivo po dpgovoru. CENA: 20,5 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana,-Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet- nepremicnine.si KRANJ - Planina I; trisobno stanovanje, 74,84 m2, nizek blok, 2. nadstropje, nova kopalnica, balkon, V - lega, I. 72, vseljivo avgusta, lahko opremljeno. CENA: 18 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si RADOVUlCA; trisobno stanovanje, 70,22 m2, I. 2000 v celoti adaptirano, lepo ohranjeno, balkon in nadstrešek za avto. CENA: 21,5 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si ŠKOFJA LOKA-Podlubnik; garsonjera, 17 m2, I. 1979, 12 nadstropje, opremljena, vseljivo takoj, ZK. CENA: 6,7 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-ne premi eni ne. si ŠKOFJA LOKA; trisobno, 81 m2, meščanska hiša, obnovljeno I. 1997, ločena kopalnica in wc, možen dokup garaže. CENA: 24,3 mio SIT oz. po dogovoru. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel.-04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si BEGUNJE NA GORENJSKEM - Poljče; leta 2000 obnovljeno stanovanje, CK, brez balkona, kabinet, ZK. CENA: 10 mio SIT SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvwv.svet-nepremicnine.si ZLATO POUE - 2 ss, 39,54 m2. P, I. izgr. 1960, prodamo za 13,9 mio sit. Mike & Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA II -1 ss, 42,7 m2, P z balkonom in atrijem, obnovljeno, leto izgr. 1982, prodamo za 14,5 mio sit, Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172,031 605-114, vww.mike-co.si PUNINA I - 2,5 ss, 66,22 m2, 7. nad., I. izgr. 1984, prodamo za 16,8 mio sit. Mike & Co.d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj. 20-26-172, 031 605 -114, www.mike-co.si PLANINA III - 2-sobno s kabinetom, 76,27 m2, 5. nad., leto izgradnje 1987, prodamo za 19,9 mio sit. Mike & Co.d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si abinetom^ izgr. 1953j QLA8 Gnenfskl gias. d o o, 2otoovi l.Krmj ZLATO POUE - 2 ss z dvema kabinetom 74 m2, IV. nad. - mansanja, leto v celoti adaptirano, kamin v dnevni sobi, prodamo za 20 mio sit, Mike & Co.d.o.o." Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 6O5J, 114, vi/vwv.mike-co.si PLANINA 3: prodamo ENOSOBNO ST^ NOVANJE, 47m2,1. 1986, cena 12,5 mio FRAST d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 734 198 KRANJ: prodamo GARSONJERO. 28 m2^ adaptirano I. 98, 2. nad., cena: 8.2 mio FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041 / 366 896_ PLANINA 1: prodamo DVOSOBNO STA^ NOVANJE, 63m2,1. 76,3. nad., cena 16,5 mio FRAST d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/366 896, PLANINA 3: prodamo ENOSOBNO STA^ NOVANJE, predelano v enoinpolsobno, 42,4 m2. I. 1986, delno adaptirano, cena 12,8 mio FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/366 896 GOLNIK: prodamo stanovanje, 2. nad, 75 m2, delno adaptirano I. 2000, cena 16 mio FRAST d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 366 896_I KRANJ: prodamo ENOSOBNO STANO-' VANJE, 35 m2, adaptirano I. 2003. Cena: 11 mio FRAST d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041 / 366 896 www.frast.si, KRANJ: prodamo ENOSOBNO STANO-^ VANJE, 36 m2,1. 75, adaptirano I. 99, višje nadstropje. Cena: 11,2 mio FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 366 896_ PLANINA 1: prodamo GARSONJERO, 32 m2, I. 1975, 3. nad., cena 10,6 mio FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041 / 366 896 RADOVUlCA: prodamo GARSONJERO, 24m2, I. 94, cena 8,6 mio FRAST, d.o.o. Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041/626 581, RADOVUlCA: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 70 m2, nad. 3/3,1. 84, adaptirano, opremljeno I. 01. Cena: 21,5 mio FRAST d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/366 896,_ KRANJ: prodamo TRISOBNO STANOVAr NJE, 76 m2, pritličje, v celoti adaptirano I. 98, lastna CK, cena 22 mio FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041 / 366 896, PLANINA 3 - obrobje: prodamo TRISOBNO STANOVANJE. 82,3 m2,1.87, cena 19 mio. FRAST, d.o.o. Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041/434 198, ŠKOFJA LOKA: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 40 m2, 2. nad., I. 95, ZK. Cena: 14,3 mio FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 366 896, vww.frast.si, 4 ŠKOFJA LOKA: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 59 m2.1. 65, delno adaptirano, ZK. Cena 16 mio FRAST, d.o.o. Sučeva 27, 04/ 23 44 080 041/ 368 939 ŠKOFJA LOKA; prodamo GARSONJERO, 18 m2. I. 72., terasa. Cena: 6,7 mio FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/366 896, SP. GORJE: V pritličju hiše stare 50 let prodamo prenovljeno dvosobno stanovanje v izmeri 45 m2, lastna CK, opremljeno. CENA: 10.500.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o.. Begunjska c. 2, Lesce, tel: 041/436-544, www.kr-nepremic-nine.si POUČE: V 80 fet stari hiši prodamo dvoinpolsobno obnovljeno stanovanje. II. nadstropje, lastna CK, mirna lokacija. CENA: 9.900.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o.. Begunjska c. 2, Lesce, tel: 041/436-544, /ww.kr-nepremicnine.si ZAPUŽE: Prodamo zelo urejeno dvosobno stanovanje v izmeri 46 m2, II. nadst., zastekljen balkon, kvalitetno v celoti opremljeno, starost 4 leta, mirna lokacija. CENA: 16.500.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o.. Begunjska c. 2, Lesce, tel: 041/436-544, www.kr-nepremicnine.si BLED: V II. nadstropju prodamo trisobno stanovanje v izmeri 80 m2+10 m2 kabinet, starost 16 let. Zelo dobra razporeditev, velik balkon na sončno stran. CENA: 26.000.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o.. Begunjska c. 2, Lesce, tel: 041/436-544, www.kr-nepremicnine.si HRUŠICA: 2 SS 63,85 m2 v 1. nadstropju, letnik 60, cena « 12,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrovtrg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 05^ 320 700 KRANJ - Planina II: 1 SS 42,70 m2 v pritličju. letnik 1982, cena » 14,6 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 KRANJ - Zlato polje: 1 SS 45,30 m2 v pritličju. letnik 1960, cena - 13,9 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ - 2 SS 67.70 m2 v 3. nad., letnik 1985, cena - 16,5 mio SIT K 3 KERN , d.o.o.. Maistrovtrg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700__ KRANJ, Planina I - 3 SS 77,6 m2 v 1. nad., letnik 1974, delno obnovljeno, balkon, cena - 16,5 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700__ STANOVANJA: Novogradnja v KRANJU -VEČSTANOVANJSKI OŠJEKT last K 3 KERN d.o.o., K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 - 2 enoti 1 SS z atrijem vel. 40,40 m2 za 15,70 mio SIT - 2 enoti 1 SS v 1., nadstropju vel. 46,35 m2 za 18,00 mio SIT - 2 enoti 3 SS z atrijem vel. 86,75 m2 za 31,50 mio SIT - 2 enoti 2 SS s teraso v 1. nad. in garderobni pros, v mansardi vel. 72,10 m2 za 26.20 mio SIT V ceno je že vključen DDV 8,5 %. Vsako stanovanje irrw svoje parkirno mesto pred hišo, ki je vraču* nano v ceni. Rok dokončanja je leto 2004. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 _ Bohinjska Bistrica prodamo dvosobno sta-novanje 48.6 m2. III. nad. letnik 1971 cena 12 mil. sit. TRG BLED d.o.o. PREŠERNO VA C. 50, Bled. Tel.:(04) 5745 444. _ HRUŠICA prodamo manjše obnovljeno trisobno stanovanje 11950. v velikosti 63 m2-Cena po dogovom. TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, Tel.:{04) 5745 444. i Torek, 8. junija 2004 MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 31. STRAN iZhGPLSi l2berl*si • Vseslovenski portal malih oglasov Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih ie nikoli ni bilo tako udobno. SODELUJEJO: DELO ff i š r CE ynmatskB novice ViSTNiK ■^^^mmioLAS Staienki Na Bledu na mirni lokaciji za znano stranko kupimo manjšo hišo z vrtom cena do 45 mil sit, TRG BLED d.o.o. PREŠERNOVA C. 50, Bled, Tel. :(04) 5745 444. Kranj - Kidričeva: 3SS, 78m2, III. nad, popolnoma obnovljeno, delno v mansardi, nizek starejši blok, stanovanje je zelo svetlo, prostorno, mirna lokacija, vsi priključki, cena 21 mio SIT Kranj - Orehek: V več stanovanjski hiši prodam popolnoma obnovljeno 2SS+kabinet. 52m2, P, lastno parkirno mesto, takoj vselji-vo, cena 15,2mio, funkcionalna razporeditev, vredno ogleda. Kranj-Struževo: Prodamo spodnjo etažo hiše, dva stanovanja: 1SS cca38m2 +1SS s kabinetom cca55m2, vsi priključki, obnovljeno, dve garaži, mirna sončna lokacija, cena 23mio SIT ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296 Tržič - mestno jedro: popolnoma obnovljeno dvosobno stanovanje v pritlični etaži, 52m2, vsi priključki, vseljivo takoj, parkirno mesto, cena 12mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120, 04/236 66 70,041/755-296_ Šk. Loka - Frankovo naselje: V nizkem bloku prodamo 2SS - delno v mansardi, 50,30m2, 4./4 nad, vsi priključki, zelo lepo, lastno pokrito parkirno mesto, možna tudi menjava za 238 na drugi lokaciji. Partizanska, Podlubnik, Groharjevo, Cena za stanovanje 16,2mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296 Kranj, Kidričeva, 37 m2, GRS, 1. nadstropje, letnik 1966, kopalnica adaptirana, S/J lega. Gena: 9.600.000 SIT tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o.. Celovška 291, Lj., www.stanova-nje.net, wvw.novogradnje.com Kranj, Zlato polje, 30 m2, 13, pk, letnik 1975, svetlo, kompletno prenovljeno, 3/J lega. Cena: 10.500.000 SIT tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o.. Celovška 291, Lj., wvw.stanovanje.net, vww.novogradnje.com Kranj, Janeza Puhana, 33,40 m2, 13, 7. nadstropje, letnik 1979, lepo vzdrževano, delno adaptirano. Cena; 12.300.000 SIT tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o.. Celovška 291, Lj., vww.stano-vanje.net, www.novogradnje.com Kranj, Orehök, 94,75 m2, 33 z teraso, novogradnja, moderno zasnovano, izdelano na ključ, garažni box in shramba. Nakup brez provizije. Vseljivo takoj, cena: 34.900.000 Srrtel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o.. Celovška 291, Lj., wvw.sta-novanje.net, wvw.novogradnje.com Šenčur, 97,55 m2, 3S, novogradnja, izdelano na ključ, možnost nakupa garaž. boxa. Nakup brez provizije. Vseljivo takoj, cena: 26.809.000 Srr Tel. 01 /510 74 30,041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj-, wvw.stanovanje.net, wvw.novogradnje.com STANOVANJA KUPIMO KRANJ - OKOLICA, KUPIMO VEČ STANOVANJ RAZUČNIH VELIKOSTI, ZA NAM ŽE ZNANE STRANKE, AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj. tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - ZL^TO POUE, NUJNO KUPIMO 2S.3.+1 ALi MANJŠE 3S.S., NUJNO KUPIMO, LAHKKO TUDI GRADBINČEVA JAMA. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - ŠORLUEVO NASEUE, NUJNO KUPIMO 2S.S. + 1, ALI 33.3., BIVALNE POVRŠINE 60 m2 ALI VEČ, VSI PRI-KUUČKI, VSEUlVO PO DOGOVORU, ZA NAM ŽE ZNANEGA KUPCA. KUPIMO!! AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360. agentkranj.nepremičnine.net Za znanega kupca iščemo manjše stanovanje z balkonom do 11,5 mio SIT. Lokacija: Kranj (Planina, Zlato polj^. ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj., 040850000 KRANJ: KUPIMO ENOSOBNO STANOVANJE V PRITLIČJU. FRA3T d.o.o Šuceva 27, 041/ 734 198 Kranj, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ: kupimo ENOSOBNO in TRISOBNO STANOVANJE, tudi v slabem stanju. FRAST, d.o.o. Šuceva 27,041/ 366 896 GORENJSKA REGIJA 040 85 00 00 www.abc.si PU\NINA: kupimo 2+2-SOBNO STANOVANJE v višjem nadstropju. FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/366 896 Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661 NiAo ugodne krmite ito 8 let na.e^ifl osebnega Mt^a al! potolniiffi mi Osebirt dehi^k laiilai obrensiiliM pr^o tretllM, startom nI (Hrtra. I M: •v .. gsili » r »» S.p, Mlinska ul. 22,200Ö Maribor v Škofji Loki z okolico ali Kranj za znanega kupca, nujno kupimo enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje. Nudimo gotovino. Tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden, d.o.o., Celovška 291, Lj., vww.stano-vanje.net, vww.novogradnje.com VOZILA DELI GUME Continental 145/70/13 nerablje-ne 6000 SIT 2 kosa, Michelin 155/70/13 6000 SIT 4 kosi. tt 041/722-625 6575 GUME Dunlop 195/70-15 nerabljene, leto izdelave december 2003 4 kosi, cena primerna. ® 59-61-038 6576 GUME Hankook 145/80/13, 155/80/13 in 165/70/13 vse nove po 4 kosi 40% ceneje. ® 031/578-840 6577 Prodam PRTUAŽNIK za Opel vectro (4 vrata). O 031 /678-828 6853 GUME Bridgestone 175/65/14 in Goodyear 195/65/15, cena po dogovoru. ® 031/712-885 6885 Prodam PRTLJAŽNIK za Clio 3 vrata in av-tosedež do 22 kg. « 041/322-400 7132 N^is O « S Bratnv Pnprotnik 10, 420? HrM\o Tel./FHX- 0'1/257-6052 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH ' SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH ^^ BLAŽILCEV ^MONROE? Gorenjski glas, d.o.o., Zoisova 1, Kranj Kupim manjšo atestirano PRIKOLICO za osebni avto, g 595-75-78_7176 Kupim prtljažnik za Hyundai Sonato. It 040/504-166, 586-45-35 7211 Prodam 4 gume Michelin MXT 195/70/14, profila 7-8mm, 40.000 sit. V 041/540-985 7215 VOZILA Odkup prodaja rabljenih vozil, gotovinsko plačilo, uredimo prepis. Mepax d.o.o., tt 23-23-298, 041 /773-772 576i Odkup, prodaja, prepis rabljenih vozil, gotovinsko plačilo. tP 20-11-413, 041/707-145, 031/231-358, Avto Kranj d.o.o.. Savska C. 34, Kranj 6073 MERQEDES BENZ 190 D, 1.88, reg. do 4/05, zlato rjave barve, strešno okno, vlečna naprava, 3 tablice, montana. V 041/713-956 »3uberi.sl 6827 ŠKODA Felicia Pick up 1.9 D, I. 97, servo volan, servisna knjiga, 158.000 km, cena 620.000 SIT. tt 041/727-128 »3iiberi.8i 6886 CLIO 1.2fidjil. 97, 1. lastnik, 30.000km, servisna knjiga, tri vrata, prodam, "ff 040/883-989 » 3izberi.si 7055 Prodam JUGO 45, I. 90, 87.000 km, registriran. ff 586-12-23 »Slzberi.«! 7109 Prodam FORD Escort 1.6,1. 91, reg.)/04, garažiran dobro ohranjen, cena 180.000,00 SIT. ff 530-62-60, 041/946- 810 »3lzberi.sl 7118 Prodam AUDI 80 2.0 benz, 11/93, registriran, obnovljen. ® 031/279-681 »3lzberi.sl 7128 JEEP MAHINDRA 200-MB, odlično opremljen, registriran, s certifikatom olteimer. ff 531-83-40 Lesce 7130 R 5 Five, I. 95, modre barve, servisiran, ohranjen, ugodno. Đ 041/398-574 »3l2l>eri.si 7139 GOLF IV. SDi, I. 99, 63.000 km, 3vrata. klima, temno zelen, cena 2.150.000. ® 040/685-792 »3iiberi.si 7143 Prodam ŠKODO Favorit, I. 93, ugodno. tt 041/945-755 »Siiberi.6i 7150 Prodam HYUNDAI LANTRA vagon GLS 1.8, 1. 96, klima, cena 720.000 SIT. ff 040/633-805 »3l*beri.»i 7i56 Prodam FORD FIESTA 1,3,1. 94, reg. do 03/05, ohranjen, cena 210.000 sit. ® 041 /328-560 » 3 iiberi.si 7179 Prodam OPEL CORSA 1,4, swing, I. 95, 5 vrat, kovinske barve, cena po dogovoru. ® 041 /768-932 » 3 iiberi.si 7i84 Prodam AX 1,1i, allure, 1.93, črne barve, strešno okno, CZ, cena 90.000 sit. tP 031/787-788 »3izberi.si 7190 Prodam FORD Fiesta 1,3, I. 93, 5 vrat, CZ, elek. stekla, 5 let lastnica, tt 041 /774- 286 7197 Prodam BMW 5201, I. 91, bordo barve, 390.000 sit. -BT 041/774-286 7i98 Seat cordoba 1,6, I. 96, kovinsko rdeča, 135.000 km, klima, SV, CZ, elek. stekla, 880.000 sit. CT 041/727-128 7212 R 5, 1,1 saga, I. 91, 145.000 km, metalno zelene barve, radio, str.okno, 130.000 sit. CT 041 /369-827 7236 Prodam R 19 ADAGIO, I. 95/9, dcz, ep., radio, ALU platišča. « 04/2330 176 7254 ZAPOSLIM Internacionalni izobraževalni koncem išče učitelje računalništva. Potrebno znanje v MS - Office in v uporabi Interneta. Za temeljito šolanje učiteljev poskrbimo sami. Želimo znanje nemščine! Prošnje na e-naslov: jobsafnai2f.at ali na » 02/230-28-80 » 3 Izbrni.«! 6905 SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Save, d.d FRANC PRISLAN rojen 1926 Od njega so se v družinskem krogu poslovili v soboto, 5. junija 2004, na pokopališču v Kranju Ohranili ga bomo v lepem spominu. Kolektiv Save Zaposlim VOZNIKA C in E kategorije v mednarodnem transportu. Pogoj: IV. stopnja izobrazbe. CT 041/744-178, Rafael Če-bulj s.p., Smledniška 126, Kranj »^■zberLii 6949 Picerija Orli zaposli dekle za pomoč v strežbi. CT 040/307-277, Orii d.o.o., Tene-tiše 80, Golnik 6965 Zaposlim dekleti za strežbo v Sirena Pub Kidričeva 67, Škofja Loka. CT 041/719-018, 51-23-601 »3lzberi.si 6977 VOZNIKA C ali Cin E kategorije v mednarodnem transportu in AVTOKLEPARJA redno zaposlimo. CT 041/614-722, Vrba, d.o.o., Struževo 4, Kranj »3"»®»*-»' 6985 Za prodajo novega atraktivnega izdelka na območju Slovenije iščemo samostojne, prodajalce na terenu. Pogoji: lastno osebno vozilo, izkušnje s prodajo na terenu, s.p.. Pokličite 041-753-603 med 10. in 12. uro. AIR - FOTO, 4o.o., Rožna Do»ina 10, Lesce Simpatično dekle za pomoč v strežbi v gostinskem lokalu v Kranju zaposlimo. CT 031/322-499, Kastelic Milan s.p., J. Platiše 17, Kranj »3izb«fi-«i 7020 Zaposlimo natakarja - ico, lahko študent. Ka> dolf Uroš s.p., Grad 15. CerWje, CT 041/646-358, 040/647-663 » 3izi>eri.8i 7044 Zaposlimo VOZNIKA tovornega vozila za prevoze v mednarodni špediciji. Pogoj: ustrezna izobrazba, vozniško dovoljenje C in E kategorije. Inf. na CT 04/201-41-11, • Tradex d.o.o.. Kolodvorska c.1, Kranj 7065 Podjetje Gabrovšek Transport, d.o.o., Mala ulica 10, Horjul takoj zaposli voznika C, E kategorije za prevoz blaga v mednarodnem prometu - EU. Inf. na CT 01/541-96-00, 041/788-678 »3i2beri.ri 7074 Ce potrebujete redno zaposlitev, pa vas ne moti terensko delo (ni prodaja), pokličite na CT 041/604-413 ali 04/595-79-9,5. MKZ, Slovenska cesta 29, Ljubljana 7113 Redno ali honorarno zaposlimo dve NATAKARICI starost do 35 let, strežemo tudi hrano. CT 041/704;409 Andrej, Avtobit d.o.o., Zg. Bitnje 191, Žabnica 7i4i Iščem pomoč v strežbi. CT 031 /580-726, Dnevni bar Tačka, C. na Golico 7, Jesenice »3lz>»ri.si 7146 Iščemo ĆISTILKO, POMIVALKO posode in UKARICO prtov. CT 510-33-20, Gostilna pri Boštjanu, Križna gora 8a, Škofja Loka »3lzb«rt.Bl 7152 Dobra novica je, da so najboljša leta pnodaje še pred vami, samo še nekaj dodatnega truda, pa boste dosegli tisto, kar ste si vedno želeli. Zaposlimo prodajalce za delo na terenu. Osebni dohodek od 150.000 do 200.000 SIT. CT 070/786-875, Fantom Intrenational, d.o.o., ULM. Grevenbroich 13, Celje » 3 i«beri.«i 7153 Zaposlimo izkušenega FASADERJA. CT 041/421-820 • • 7192 Kava bar išče dekle za delo v šanku, okolica Kranja. CT 041/843-846 AGT Hribar in ostali, Rovte 15, 4244 Podnart_7194 Zaposlimo kuharja, lahko pripravnika. CT 01/8341-429, 041/722-990 Gostilna pri Olgi, Moste 1 E, 1218 Komenda »3 Izberi.«' 7206 Zaradi povečanega obsega dela v poslovni enoti Kranj vabimo v svoj krog več sodelavcev za telefonsko svetovanje in trženje. Od vas pričakujemo komunikativnost in smisel za delo z ljudmi, izkušnje niso potrebne. Ponujamo prilagodljiv delovni čas, izobraževanje. Vabljene tudi mlajše upokojenke. Prošnje nam pošljite na naslov. CT 201-06-85 Prešernova družba d.d.. Opekarska 4a, p.p.3409, Ljubljana 7208 Ste resni in ambiciozni? Imate 10 ur prostega časa na teden? Pokličite nas! Nudimo vam dobro plačano honorarno delo. CT 051/369-086, 040/834-873 Gantar Minka s.p., Virmaše 170, 4220 Škofla Loka 7235 V Radovljici smo odprii nov TELEFONSKI STUDIO Založbe Modita. Če ste brezposelni ali upokojeni, pokličite na CT 532 58 50. Število delovnih mest je omejeno. Moodita, d.o.o., Šuceva 25, Kranj 7252 ZAPOSLITEV IŠČE Iščem delo za tovornjak, nosilnost 3t, 6m nakladalna ploščad. CT 031/590-477 7131 Iščem delo kot inštruktor matematike in fizike, pridem na dom. CT 202-65-32 7136 Iščem delo varuške, relacija Kranj-Radovljica. CT 041/320-109 7183 Iščem delo, pomoč v gospodinjstvu, pospravljanje, likanje. CT 233-07-72 7200 Elektrotehnik telekomunikacij išče zaposlitev, primerno izobrazbi, inštrukcije, prevajanje angleščine. CT 20-45-275 Igor 7210 Iščem delo, z narodno glasbo vas zabavam za razne priložnosti. CT 25-22-152, 031/582-457 7213 üiÄSslimo : t IM ftftttMiifcii ÄSCA*. ■tiililMiji Duo vam igra na porokah, obletnicah,... nudimo ozvočftve. CT 031 /551 -753 7229 zrvALi LIPICANEC, črn žrebec, stara 6 let, vajen jahanja po vseh terenih, prodam. CT 041/657-175 6253 PRAŠIČE različno težke prodam in pripeljem na dom. CT 041/724-144 6746 Rjave JARKICE v začetku nesnostl prodam. Stanonik, Log 9, Škofia Loka, CT 51-85-546 6945 Prikupni, igrivi, modrooki MUCKI, stari 1 mesec iščejo topel in prijazen dom. CT 040/831-251, Brezje 7064 Ugodno prodam lepe ZAJKLE z mladiči -lahko ponovno breje. CT 040/979-622 7111 Prodam ČB BIKCA. CT 041/506-183 7112 Prodam KOZLIČKE za zakol in kozje mleko. CT 259-15-40 7114 Prodam JAGNETA za zakol ali za nadaljnjo rejo. CT 031/309-722_^ Prodam PAVICO staro eno leto. CT 514- 12-66 7125 RJAVE, ČRNE, BELE, SIVE IN GRAHA-STE KOKOŠI v začetku nesnosti prodajamo vsak delavnik od 8. - 17. ure, sobota do 13. ure. Perutninarstvo Gašperiin, Moste 99 pri Komendi. CT 01/83-43-586 7135 Zelo ugodno prodam mlade HRČKE in mlade papige škobčevke, odlične za udomačitev. Skumavc, Žiganja vas 51, Križe 7142 Prodam več TELIČK simentalk in dva bikca ČB, stari od 10 dnixlo 2 mesecev. CT 031 /658-077_ Kupim PSIČKA mešanca, manjše rasti. CT 514-75-81,031/742-306 7172 Na Pokljuko vzamem kravo z mlekom za 100 dni. CT 5832-352_^ Prodam PIŠČANCE za dopitanje. CT 51-32-692 7189 .«i. -_n_ rw • «TN ^iVit'-lf-'' jr e tahfto aobife^tüdiM-j iikiÄsp« iii|i Prodam 10 dni staro teličko simentalko. CT 5333-409 7220 Mlademu mucku nudim topel dom v hiši z vrtom. CT 040/223-703 7224 Kupim bikca simentalca, starega 14 dni. CT 51-20-493 7227 Prodam kunce za nadaljnjo rejo ali zakol. CT 5806-362, 040/264-320 7233 ŽIVALI KUPIM Kupim BIKCA simentalca starega do 14 dni. CT 510-80-05, 031/20-60-50 7124 KRANJCANKA www.gorenjskiglas s 1 6 •o 2 iS o» ^ .. os •ti s s <0 ZAHVALA Prezgodaj odšel si v svet tišine, zajokala srca naša so od bolečine, za tabo ostale so sledi življenja, pridnih rok spomini, hrepenenja. Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, pradedka, tasta, brata in strica ALOJZIJA SETNIČARJA se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom za njihovo nesebično pomoč, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in druge darove ter vsem, ki ste se od našega ata v tako velikem številu poslovili in ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju in reševalni službi ZD Škofja Loka, osebju Nevrološke klinike v Ljubljani, g. župniku Miru BonČi za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za ubrano petje in govorniku Tomažu za besede slovesa. Naša posebna hvala pa naj velja Silvu, Vidi, Mojci in Sonji. Najlepša hvala tudi sodelavkam Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj in ZHKS PE ŠkoQa Loka, kakor tudi sodelavcem KGZ Skofla Loka. Zahvalo pa smo dolžni tudi podjetju Hipnos iz Medvod za lepo opravljene pogrebne storitve. Še enkrat iskrena hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste našega ata imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. VSI NJEGOVI Bukov Vrh nad Visokim, 3. jun^a 2004 ZAHVALA Naj mu bo lepo, kjerkoli že je... V 78. letu je umrl nas dragi mož, oče, brat in dedek FRANC PRISLAN V družinskem krogu smo se od njega poslovili v soboto, dne 5. junija 2004, na pokopališču v Kranju. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se poklonili njegovemu spominu ter nam izrazili sožalje. Posebna zahvala gre dr. KreČevi in osebju diabetične ambulante Kranj, dr. Pavlinovi ter dr. Rupnikovi in osebju oddelka 500 bolnišnice Golnik. Zahvaljujemo se tudi Društvu diabetikov Kranj, Društvu diabetikov Slovenije, kolektivu VPD Bled, gospodu Galičiču, sostanovalcem Begunjske ulice 13 ter Društvu upokojencev. Njegovi najbliži\ji Krai\j, 5. junya 2004 Ko bi solza te zbudila, ne bi zemlja tebe krila. V SPOMIN A Te dni mineva pet let, odkar nas je tragično zapustil, v 25. letu naš ljubljeni sin, oče, mož, vnuk, bratranec UROS SKRLEP IZ ŠkoQe Loke Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in mu prižigate svečke. Mami, Tine Škofja Loka, juny 2004 ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si fo r^B»^ 8o3o tff^SM ^^E9'rNr pb- OftCAST«-A pbM- c< Slbi/. •ff • .H.' C. VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo TOREK ^ • '-C . - ife' od 9 do 27 °C SREDA . I Od 12 do 29 °C ČETRTEK od 13 °C do 30 Danes, v torek, sredo in četrtek bo sončno. Nad Julijskimi Alpami bodo čez dan rasli ko-pasti oblaki, nevihte so malo verjetne. Čudovita pisma, polna nežne in predane ljubezni, še neobjavljene "povestice", kot jih je sama imenovala, ter življenje in delo Josipine Urbančič - Turnograjske, prve slovenske pisateljice, pesnice in skladateljice. Knjiga Nedolžnost in sila je najnovejša v zbirki knjižnih izdaj v založbi Gorenjskega glasa. Cena knjige Nedolžnost in sila je 2.500 SIT (z DDV), za naročnike Gorenjskega glasa pa 2.000 SIT (z DDV). A R O Č I L. N I C A knjigo Nedolžnost in sila Nepreklicno naroča me in priimek .. . • .......... Ulica in hišna št................................... Poštna številka in kraj ..... Naročnik Gorenjskega glasa J NE J DA ■ naročniška številka Poštnina ni vključena v ceno. Naročilnico pošliite na naslov Gorenjski glas. d.o.o., Kranj, Zoisova 1. 4000 Kranj. Naročene knjige vam bomo poslali po pošti, lahko pa jih prevzamete tudi na sedežu podjetja. Letno kopališče že odprto Kranjski zavod za šport je v petek odprl letno kopališče. V pokritem le še dobra dva tedna plavanja. Krai^j - Z lansko obnovo letnega kopališča je Kraiy dobil edini plavalni stadion v Slovenci, ki omogoča tudi velika mednarodna tekmovanja. Prihodnje leto naj bi ga dopolnili še z garderobami, sanitaryami in gostinskim objektom. Obnova kopališča je, skupaj z otroškim delom, doslej stala 535,3 milijona tolarjev, ko bo zgrajeno v celoti, se bo številka povzpela na 650 do 700 milijonov tolarjev. Lani ugotovljene pomanjkljivosti in izvajalske napake so večidel že odpravljene, do septembra, ko bo tehnični pregled, bo letno kopališče obratovalo poskusno. Kakovost vode, ki jo segrevajo na približno 30 stopinj Celzija, vsak dan kontrolirajo avtomatično in ročno, dvakrat na mesec pa jo analizira tudi Zavod za zdravstveno varstvo Kranj. Da je bila obnova letnega kopališča v Kranju pametna poteza, dokazuje tudi naraščajoče število obiskovalcev. Leta 2001 jih je bilo v pokritem in letnem kopališču skupaj nekaj veČ kot 248 tisoč, naslednje leto 261 tisoč, lani 307 tisoč, glede na to, daje letno kopališče letos odprto prej kot lani, pa jih pričakujejo Še petnajst do dvajset tisoč več. In cena? Celodnevna vstopnica stane za odrasle 900 tolarjev, za otroke, učence, dijake. Študente, upokojence 600, popoldanska pa stane 750 oziroma 500 tolarjev. Helena Jelovčan /•I^^.^V- - . .VV..' < Kranjsko letno kopališče. Foto: Tina Dok Smučarski asi na golfu Arboretum - Prvi junijski petek je na igrišču za golf v Arboretu-mu po tradiciji rezerviran za golf turnir Summit Pro-Am, ki je bil letos že šesti po vrsti in je presegel okviije tekmovanja. Poleg ostalih so namreč nastopili tudi nekdanji in aktualni smučarski asi Franz Klammer, Bode Miller, Jure Košir, Jure Franko, Peter Mueller, Christian Mayer in Tomaž Cižman. Poleg športnega duha je bil turnir tudi v znamenju dobrodelnosti, donatoiji in sponzorji so namreč zbrali 2 milijona tolarjev za nakup vozila ford transit, ki bo name- Od Jeve: Jupe Franko, Peter Mueller, Jure Košir, Franz Klammer in Bode Miller njen Centru za usposabljanje Dolfke Boštjančič iz Drage pri Igu. Preostanek potrebnih sredstev bo zbran s prodajo jubilejnih športnih rekvizitov sodelujočih smučarjev. Matjaž Gregorič RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: FAX: E-pošta: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE radiokranj@radio-kranj.si V Spletna stran: http://www.radlo-kranj.sl niAJBOU POSLUŠANA RADUSKA POSTAJA NA GORENJSKEM '1 f» o t Kiam izhePLSi Vseslovenski portal malih oglasov Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.izberl.sl, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi! Brskanje po malih oglasih ie nikoli ni bilo tako udobno. Začetek kopalne sezone Kraiy - Kopalna sezona se na večini večjih bazenov na Gorenjskem začne v začetku junija, glede na vreme, ki letos povzroča preglavice prav vsem, pa se bo sezona zagotovo začela kasneje. Naravna kopališča pa bodo zaradi prehladne vode uporabna še kasneje Cene celodnevnih vstopnic za kopanje na bazenih se letos gibljejo: za odrasle med sedemsto in tisoč tolarjev, za otroke tja do petsto, možen pa je nakup tudi sezonskih, letnih in družinskih vstopnic. V Tržiču je bazen ponavadi konec maja že deloval, tokrat šele v začetku junija. Seveda bodo v primeru slabega vremena odprtje prestavili. Na Bledu je vse skupaj povezano z jezerom, saj se voda še ne bo dovolj ogrela. V Radovljici in na Jesenicah (Ukova) se letna kopalna sezona začne 15. junija in traja do septembra. Podobno je tudi v Kropi, kjer se kopalna sezona začne z drugim koncem tedna v juniju ter traja do drugega konca tedna v septembru. A.B. Novorojenčki Gorenjci smo bogatejši za 35 novih prebivalcev. V Krai\ju se je izmed 24 novorojenčkov rodilo enako deklic kot dečkov, obojih torej po 12. Najlažja in najtežja sta bili deklici. Prvi je tehtnica pokazala 2.550, najtežji pa 3.900 gramov. Na Jesenicah pa je prvič zajokalo 6 deklic in 5 dečkov. Med dečki sta se rodila tudi dva bratca. Najlažji je bil eden izmed njiju, ki je tehtal 2.150 gramov. Tudi najtežji je bil tokrat deček^ tehtnica mu je ob rojstvu pokazala 4.010 gramov. Pocenitev bencina Krai\j - Danes so se znižale cene naftnih derivatov. Neosvinčeni 95-oktanski bencin seje pocenil za šest tolarjev, z 207,2 na 201,2 tolarja za liter, 98-oktanski bencin za 6,1 tolarja, z 212 na 205,9 tolarja, in dizelsko gorivo za 4,9 tolarja, s 180,1 na 175,2 tolarja za liter. Za kurilno olje je po novem treba odšteti 100,7 tolarja za liter ali 1,3 tolarja manj kot pred pocenitvijo. C.Z. Danes izšla Kranjčanka /s hfk>inin ti»t Brezplačno za občane In občanke Mestne občine Kranj LOTO i Rezultati žrebanja 23. kroga igre na srečo 6. junija 2004 Izžrebane številke: 4. 7, 11. 12, 22. 24. 31 in dodatna 5 Izžrebana Lotko številka pa je: 924289 V 24. krogu za sedmico 132.000.000 SIT dobitek Lotko predvidoma 31.000.000 SIT