V Soattmarn na Ogerskem je umerl škof, ki je v avoji oporoki za dednike vse svoje zapaščine postavil 30 naj revnejših učiteljev, kterim naj se dajejo obresti oil kapitala, ki naj se v ta namen nalnži. - Slava in hvaležnost njegovemn milemu sercu! Iz Celovoa. Družba sv. Mohora šteje letos že precej čez 3000 udov. Za to.leto bo dala na svitlo: 13. in 14. zvezek ,,Večernic", ,,Kortonico" (Ciglerjevo pripovest), ,,Življeuje svetnikov in svetnic božjih" (Rogačevo), ,,Koledarček za I. 1867.", in če bo mogoče ie ,,Prilike o. Bonaventuia" (Lesarjeve). Ta verla družba je že tudi zelo razširjeua po slovennkih šolah, iu kjer še ni, naj bi se povsod udomačila! Iz Uarlbora. Za Slomšekov Hpominek ne je do sedaj že nabralo 1776 gold. Podvizajie se rodoljubi, ki še hučete kaj darovati! Zz IJublJane. Po ,,Triglavu" posnameino naslednje vei-Htice iz prosnje do preč. knezoškofijskega konzistorija : l.judski učitelj je cerkvenik in organist, in iraa tedaj trojno službo opravljati; njegova plača je 200, in če je veliko, 300 gold. Vsaki služabnik pri vradnijah iraa 12** vec od 200 gold., sodnijeki sluga ima s postranskimi zasložki od 600 — 600 gold. Če premislimo, kaj se vse tirja od ljudskega učitelja in da dau danes vse vpije po šolah \u pričakuje omike in izobraženja med ljudstvom, reči morenio, da Ijudje sami ne vedo, kaj in kako to hočejo, ali da jim na pravem kraji ni resnica, da bi se to vresničilo. Vradnije , ki so sole stavile, menda celo nič nieo gledale na to, da učitelj za ee io za svojo družino vsaj toliko potrebuje, kakor sodnijski sluga; kje bo pa še dobival knjig, muzikalij, časopisov, da ne zaostaja in napreduje s časom. Verh tega mora pa delili svojo plačo z mežnarskim hlapcem. Tudi raemla ni nihče pomiglil, da dobiva sodnijski sluga svojo plačo gotovo pri kasi; učitelj niora pa to pri Ijudeh iskali, in večkrat se mora za to tudi toževali. Preč. konzistorij tega ni kriv. Tega ho krive zastarane postave. Pred kakirni 80. ali 100 letmi je bila menda politična osnova za ljudske sole ie dobra. — V tistem času je bilo ložeje s 50 gold. shajati. Tedaj se je v dražbinem in službinem življenji vse obernilo po svojera času; le pri Ijuilski soli je vse staro in dosihmal navadno dobro. Da^ se šola zdatno prenovi, ni zadosti, da se stara oblika zaklepa. Šola naj bi bila bolj ko dosihtnal deželua naprava; učeniki naj bi bili bolje izobraženi; njih služba in plača n»j bi ne bila tako tesno zvezana s sosesko. Dokler tedaj dc/.elni zbor ne razglam' .šole za deželno napravo, dokler je ne plačnje dežela, in se ne odpravijo priklade za solo in šolski denar, — dotlej se tudi Ijudska šnla ne bo do dobrega prenaredila in presnnvala. — — Ravnokar je prišel na svitlo drugi popravljeni in tudi a 6. podobam! poninnženi natis ,,Mn]fg'a Sadjerejca, toje kratek nauk v aadjereji za učence na kmetih'1'. Natisnil in založil .1. R. Milic. Pri tej priliki povemo (udi veselo novicn, da je tudi slavna c. k. deželna viada v Ljubljani kupila 440 izlisnv tega ,,Sadjerejca", da ga bnde po deželi razdelila. Slava!